1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/1

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/2

1.

V Sklepih Sveta z dne 26. novembra 2009 o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol je zapisano, da je učinkovito vodenje šol pomemben dejavnik pri oblikovanju celotnega okolja, v katerem poteka poučevanje in učenje, saj spodbuja ambicioznost in zagotavlja podporo učencem, staršem in osebju ter s tem spodbuja doseganje večjih uspehov. Zato je treba zagotoviti, da bodo vodstveni delavci šol sposobni in usposobljeni opravljati vse več različnih nalog, ki jim bodo dodeljene, oziroma zagotoviti razvoj teh sposobnosti ali primerno usposabljanje.

2.

Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 pozval Svet, države članice in Komisijo, naj zagotovijo hitro nadaljnje ukrepanje na podlagi pobude za ponovni razmislek o izobraževanju, Svet pa je v sklepih z dne 15. februarja 2013 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – „odziv na sklepe o ponovnem razmisleku o izobraževanju“ pozval države članice, naj pregledajo in izboljšajo opredelitev profila učiteljskih poklicev, tudi vodstvenih delavcev šol, ter v celoti izkoristijo možnosti za sodelovanje in vzajemno učenje v okviru odprte metode koordinacije.

3.

V strategiji Evropa 2020 in zlasti letnem pregledu rasti za leto 2013 so države članice pozvane, naj ohranijo možnosti za rast tako, da dajejo prednost naložbam v izobraževanje in usposabljanje ter po možnosti te naložbe še povečajo in hkrati zagotovijo učinkovitost tovrstnih odhodkov;

—

konference litovskega predsedstva o vodenju izobraževalnih ustanov 9. in 10. septembra 2013 v Vilni, ki je bila priložnost za predstavnike držav članic EU, držav kandidatk za članstvo in držav Efte, da skupaj z Evropsko komisijo prispevajo k orientacijski razpravi o tem pomembnem vprašanju;

—

konference programa Comenius z naslovom „Razvoj vaše šole s programsko podporo EU, konferenca za vodstvene delavce šol“11. in 12. oktobra 2013 v Vilni –

1.

Evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja so ključna gonilna sila za rast, konkurenčnost in socialno kohezijo v družbi znanja, zato je treba zagotoviti odločno in učinkovito vodenje na vseh ravneh. Vodstveni delavci izobraževalnih ustanov morajo danes izvajati vrsto zahtevnih nalog, saj so odgovorni ne le za izboljšanje kakovosti poučevanja in ravni dosežkov, ampak tudi za upravljanje človeških in finančnih virov.

2.

Položaj vodstvenega delavca v izobraževalnih ustanovah zahteva vrsto visoko izpopolnjenih kompetenc, razvitih na temeljnih vrednotah. Zahteva poklicno predanost, sposobnost motiviranja in navdihovanja drugih ter dobra vodstvena, pedagoška in komunikacijska znanja in spretnosti. Uspešni vodstveni delavci izobraževalnih ustanov razvijajo strateške vizije, so zgled za udeležence izobraževanja in učitelje ter imajo ključno vlogo pri ustvarjanju uspešnega in privlačnega okolja, ki spodbuja učenje. Pomembno vlogo imajo tudi pri vzpostavljanju uspešnih povezav med različnimi ravnmi izobraževanja in usposabljanja, družinami, poslovnim okoljem in lokalno skupnostjo, s skupnim ciljem izboljšati dosežke učencev.

3.

Zato je treba za vodstvene položaje v izobraževalnih ustanovah izbrati, zaposliti, usposobiti in zadržati najbolj kompetentno osebje ter zagotoviti ugodne pogoje za njihovo strokovno izpopolnjevanje, za to pa je potreben skrben razmislek nosilcev odločanja.

4.

Vodenje izobraževalnih ustanov je lahko učinkovito, če:

1.

Inovativni pristopi k vodenju lahko pripomorejo k temu, da se v izobraževalno okolje pritegnejo in v njem obdržijo najboljši kandidati, pa tudi, da se to okolje lahko odziva na nenehne in hitre inovacije v izobraževanju ter v celoti izkoristi vse njihove možnosti.

2.

Treba je tudi izboljšati profesionalizacijo položaja vodstvenih delavcev izobraževalnih ustanov ter okrepiti in podpreti njihovo vlogo, tako da se najprej opredelijo potrebne kompetence, nato pa z razvojem bolj strukturiranih poklicnih poti in oceno posebnih potreb po strokovnem izpopolnjevanju osebja, ki prevzema vodstvene položaje, ter zagotavljanjem ustreznih možnosti za usposabljanje.

3.

Zagotoviti je treba zadostno raven prožnosti, avtonomnosti in odgovornosti, da bodo vodstveni delavci izobraževalnih ustanov lahko razvili inovativne pristope do vodenja ter ustvarili pogoje, v katerih bodo tudi drugi člani osebja spodbujeni k temu, da prevzamejo vodstvene naloge.

4.

Vodstveni delavci morajo imeti ali pridobiti ter redno obnavljati potrebne kompetence za tovrstne položaje, tudi tiste, ki jim omogočajo, da učinkovito uporabljajo nove tehnologije in tehnike vodenja ter posledično spodbujajo inovativno učenje in učinkovito vodenje v svojih ustanovah;

1.

s spodbujanjem avtonomnosti izobraževalnih ustanov in njihovih vodstvenih delavcev, kar zadeva pedagoška vprašanja in notranje dodeljevanje virov, pri čemer je hkrati treba zagotoviti zadostna sredstva in podporo, da se lahko prilagajajo specifičnim in spreminjajočim se lokalnim pogojem ter se nanje učinkovito odzivajo;

2.

z jasno opredelitvijo vlog in pristojnosti ter zagotavljanjem možnosti za to, da se kompetence, ki jih potrebujejo vodstveni delavci izobraževalnih ustanov, podpirajo in krepijo prek različnih vidikov strokovnega izpopolnjevanja, vključno z njihovim povezovanjem v mreže;

3.

z omogočanjem bolj ozaveščenega sprejemanja odločitev in večje odgovornosti, na primer z uporabo „pametnih podatkov“, vzpostavljanjem mehanizmov za zagotavljanje kakovosti ter oblikovanjem posebnih ukrepov za izobraževalne ustanove na prikrajšanih območjih;

4.

z zbiranjem dokazov o učinkovitih in uspešnih pristopih do vodenja izobraževalnih ustanov v različnih nacionalnih okoliščinah, zlasti da bi vzpostavili najboljše možno ravnotežje med prožnostjo, avtonomnostjo in odgovornostjo ter ocenili vpliv inovativnih pristopov na kakovost poučevanja in učnih izidov;

1.

z zagotavljanjem boljše strokovnosti tega položaja, da bi tako pritegnili najsposobnejše kandidate;

2.

z omogočanjem vodstvenim delavcem izobraževalnih ustanov, da se usmerijo na izboljševanje poučevanja in učenja v svojih ustanovah, tudi z vzpostavljanjem boljšega ravnotežja med izključno administrativnimi nalogami in ključnimi nalogami, povezanimi s poučevanjem in učenjem;

3.

s preizkušanjem in razvijanjem privlačnih oblik začetnega usposabljanja, podpore pri uvajanju v poklic ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vodstvene delavce izobraževalnih ustanov, tudi z medsektorskim sodelovanjem z drugimi interesnimi skupinami, kot so podjetniki in socialni partnerji;

4.

s spodbujanjem timskega dela in prožnega vodstvenega okolja, na primer z omogočanjem, da se v okviru izobraževalnih ustanov oblikujejo priložnostne skupine, namenjene obravnavanju posebnih izzivov, v širšem okolju pa vzpostavijo mreže, namenjene izmenjavi izkušenj in sodelovanju;

5.

s spodbujanjem posebnih ukrepov, vzajemnega učenja in izmenjave najboljših praks, da bi spodbudili uravnoteženo zastopanost spolov na vodilnih položajih v izobraževalnih ustanovah;

1.

z upoštevanjem posebnih potreb izobraževalnih ustanov in uporabo ustreznih meril za zagotavljanje kakovosti pri izboru bodočih vodstvenih delavcev;

2.

s priznavanjem in spodbujanjem potenciala osebja ustanov, da prevzame vodstvene naloge, zlasti s „porazdeljenim vodenjem“, tako da se zaposlenim da priložnost za sodelovanje s kolegi na drugih ustanovah ter se jih spodbuja, da izkoristijo možnosti in uresničijo svoj potencial na tem področju;

3.

s spodbujanjem oblikovanja inovativnih okolij za poučevanje in učenje, tudi z ustrezno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter odprtih virov izobraževanja kot pomoč tako v pedagoškem procesu kot v procesu vodenja;

4.

z vzpostavljanjem in ohranjanjem mrež za oblikovanje in razvijanje učinkovitih pristopov k vodenju izobraževalnih ustanov ter spodbujanem in pospeševanjem vzajemnega učenja med vodstvenimi delavci v izobraževalnih ustanovah;

1.

dosledno uporabljajo odprto metodo koordinacije, da bi spodbujale najboljše prakse in podprle razvoj strokovnega vodstva v šolstvu, izobraževanju odraslih in poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ter o tem redno poročajo na ustrezni politični ravni;

2.

spodbujajo sodelovanje in partnerstva za uspešne inovacije pri vodenju in strokovno izpopolnjevanje vodstvenih delavcev izobraževalnih ustanov, tudi z medsektorskim sodelovanjem med šolami, visokošolskimi ustanovami in ustanovami poklicnega usposabljanja ter poslovnim sektorjem, in sicer z evropskim financiranjem, tudi prek programa Erasmus+ in evropskih strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada;

3.

na primer z ukrepi strateškega partnerstva v okviru programa Erasmus+ spodbujajo izmenjavo najboljših praks in razvoj inovativnih pristopov k učinkovitemu vodenju izobraževalnih ustanov, tudi s spodbujanjem vodstvenih delavcev izobraževalnih ustanov, naj sodelujejo z različnimi interesnimi skupinami, kot so podjetja, organizacije civilne družbe in različne ravni izobraževalnih ustanov tako na mednarodni ravni kot v lokalni skupnosti;

4.

dodatno raziščejo možnosti za podporo medsektorski izmenjavi na področju inovativnega vodenja, ki jih prinašajo različne platforme, na primer program eTwinning, ki ustvarjajo virtualni prostor, v okviru katerega lahko vodstveni delavci izobraževalnih ustanov medsebojno sodelujejo in razširjajo učinkovite in inovativne prakse;

5.

spodbujajo dodatne raziskave na področju učinkovitega vodstva izobraževalnih ustanov ter zagotovijo razširjanje njihovih rezultatov;

6.

okrepijo podporo za nacionalne in regionalne mreže interesnih skupin, dejavnih na področju vodenja izobraževalnih ustanov, ter pomagajo zagotoviti ustrezno razširjanje in spremljanje njihovega dela na evropski ravni, tudi prek evropske mreže na področju politike vodenja šol ter z dosledno uporabo dokazov, zbranih z mednarodnim sodelovanjem.

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/5

1.

so mlade ženske in moški pomemben vir Evrope. So njen potencial danes in v prihodnosti, hkrati pa se soočajo z mnogimi izzivi, kot so brezposelnost in z njo povezani socialni problemi (1). Da bi se izkopali iz sedanje krize in se v prihodnje izognili podobnim težavam, morajo vse države članice sprejeti takojšnje ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih, izobraževanje in usposabljanje ter udeležbo in vključevanje mladih v družbo.

2.

Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v nadaljnjem besedilu: mladi iz skupine NEET) (2), se lahko soočajo z negativnimi socialnimi razmerami, kot so izolacija, nesamostojnost, tvegano vedenje ter nestabilno duševno in telesno zdravje, kar pomeni, da pozneje v življenju pri njih obstaja še večja nevarnost brezposelnosti in socialne izključenosti. Socialna izključenost mladih ljudi, zlasti mladih iz skupine NEET, lahko negativno vpliva na gospodarstvo in Evropi povzroči velike stroške. Gospodarska izguba zaradi nesodelovanja mladih na trgu dela je leta 2011 znašala 153 milijard EUR. To je konzervativna ocena, ki ustreza 1,2 % BDP v EU (3).

3.

Mladi iz skupine NEET so bolj ali manj ranljivi, z različnimi značilnostmi in potrebami. Zato je potreben posameznikom prilagojen pristop, da bi jih (znova) učinkovito in uspešno vključili na trg dela, v sistem izobraževanja ali usposabljanja ter družbeno življenje.

4.

Ta pristop je omenjen v Priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstev za mladino, sprejetem 22. aprila 2013 (4). V tem priporočilu je določeno, da bi morali vsi, ki so mlajši od 25 let, v štirih mesecih po tem, ko izgubijo zaposlitev ali končajo formalno izobraževanje, prejeti kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo (5).

5.

Evropska panorama spretnosti in napovedi Cedefopa o potrebah po znanjih in spretnostih so lahko v podporo političnim pobudam, namenjenim zmanjšanju brezposelnosti med mladimi, pri ugotavljanju pomanjkanja novih znanj in spretnosti ter trendih glede znanj in možnosti na trgu dela.

6.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo možnosti, da se oseba znajde v skupini NEET, so pogosto kombinacija osebnih, gospodarskih, izobraževalnih in družbenih okoliščin.

7.

Mladinsko delo, prostovoljne dejavnosti, aktivno državljanstvo ter neformalno in priložnostno učenje imajo lahko pomembno in dopolnilno vlogo, saj mladim, zlasti tistim iz skupine NEET, prinašajo dodano vrednost pri prehodu na trg dela: vzpostavljajo povezave med sistemi izobraževanja in zaposlovanja, dopolnjujejo formalni izobraževalni sistem, krepijo samozavest, socialni kapital in osebni razvoj ter mehke in tehnične veščine, ki izboljšujejo njihove možnosti za zaposlitev.

8.

V skupnih sklepih konference EU o mladih, ki jo je litovsko predsedstvo organiziralo od 9. do 12. septembra 2013, je poudarjena potreba po prilagoditvi izobraževanja potrebam mladih in povpraševanju na trgu dela, lažjem prehodu iz izobraževanja v zaposlitev in izboljšanju pogojev za vključitev mladih na trg dela (6);

9.

je treba pregledati in oceniti obstoječe raziskave, sisteme in programe, povezane z mladimi iz skupine NEET, na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter tako ugotoviti, kaj osebe iz te skupine, zlasti neaktivne, ovira pri dostopu do storitev.

10.

Mladinska politika, zlasti mladinsko delo, lahko prispeva k uspešnemu izvajanju pobud EU za boj proti brezposelnosti in neaktivnosti mladih, kot sta sveženj za zaposlovanje mladih in zlasti jamstvo za mlade. Da bi dosegli kar najboljše rezultate, so torej potrebni usklajeni nacionalni ukrepi, ki bi se vzajemno dopolnjevali, in drugi politični instrumenti.

11.

Zagotoviti je treba celosten pristop in medsektorsko sodelovanje, da bi zagotovili socialno vključevanje mladih iz skupine NEET. Ključnega pomena so vseživljenjske socialne naložbe v znanje in sposobnosti ljudi, da bi povečali njihove možnosti za vključitev na trg dela in v družbo (7). Vse instrumente in ukrepe politike bi bilo treba usklajevati in izvajati na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za socialno vključevanje mladih pa bi morale sodelovati najrazličnejše zainteresirane strani.

12.

Preprečevanje bi moralo biti prednostna naloga, da bi se izognili naraščanju števila mladih v skupini NEET in prekinili medgeneracijski krog socialne izključenosti. Potreben je proaktiven pristop, ki bi vključeval družino, vzgojitelje v vrtcih, šole, zlasti srednje in poklicno izobraževanje, ponudnike usposabljanja in neformalnega izobraževanja, nevladne organizacije, zlasti organizacije mladih, mladinske delavce, starše in druge zainteresirane strani, da bi dovolj zgodaj ukrepali in tako preprečili, da mladi postanejo del skupine NEET.

13.

Politični ukrepi morajo upoštevati raznolikost mladih iz skupine NEET in se na podlagi tega izvajati na različnih stopnjah ter zajemati raznovrstne cilje in dejavnosti. Več pozornosti je treba nameniti obravnavi razlik med spoloma v izobraževanju, socialni politiki in politiki zaposlovanja ter mladim s posebnimi potrebami.

14.

Ukrepi za mlade iz skupine NEET bi morali biti prilagojeni posameznikom in prožni, njihov cilj pa bi morali biti dolgoročni in trajnostno pozitivni rezultati na trgu dela ter pri (ponovnem) vključevanju v sistem izobraževanja ali usposabljanja ter državljansko in družbeno življenje. Pri delu z mladimi iz skupine NEET bi bilo treba uporabljati inovativne načine, vzajemno učenje in dejavnosti ozaveščanja.

15.

Učinkovita poraba sredstev iz evropskih strukturnih in naložbenih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada ter evropskih pobud in programov, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih in Erasmusom+, je ključnega pomena pri zagotavljanju zagona za projekte na področju socialnega vključevanja mladih;

16.

vzpostavijo, izvajajo in po potrebi še naprej razvijajo nacionalne, regionalne in/ali lokalne strategije ali programe, kot so izvedbeni načrti za jamstvo za mladino, da bi okrepili socialno vključenost mladih iz skupine NEET. Strategije bi morale temeljiti na dokazih in medsektorskem sodelovanju ter vključevati vse zainteresirane strani. Izdelava strategij bi morala vključevati pogovore s ciljno skupino, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in oceno učinkovitih instrumentov politike. Pri spremljanju in oceni dostopa do ukrepov politike ter njihovih rezultatov bi bilo treba upoštevati različnost spolov;

17.

spodbujajo dostop do ustreznih, cenovno in drugače dostopnih ter visoko kakovostnih storitev, kot so vzgoja in izobraževanje v zgodnjem otroštvu, nastanitev, zdravstvene in socialne storitve, s katerimi bi preprečili, da bi se mladi znašli v skupini NEET ali ostali v njej;

18.

spodbujajo mladinsko delo in investirajo vanj ter mladim iz skupine NEET olajšajo dostop do njegovih služb, in sicer z okrepitvijo medsektorskega sodelovanja med ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

19.

nadaljujejo prizadevanja za celovit pristop, s katerim bi preprečili predčasno opustitev izobraževanja in ki bi vključeval preventivne in intervencijske ukrepe (8);

20.

izdelajo ter izvajajo nove in posameznikom prilagojene pristope, kot so ulično in/ali terensko delo z mladimi, da bi zagotovile večjo socialno vključenost mladih iz skupine NEET; v celoti izkoristijo potencial mladinskega dela pri krepitvi samozavesti in osebnem razvoju mladih ter kot prispevek k zmanjšanju števila tistih, ki predčasno opustijo izobraževanje (9);

21.

spodbujajo in podpirajo visoko kakovostno usmerjanje, vključno z obveščanjem o poklicnih poteh, pravicah pri delu, zaposlovanju in možnostih izobraževanja ter možnostih prostega gibanja, pa tudi celovitejšim svetovanjem in podporo vsem mladim, zlasti tistim, ki bi se lahko znašli v skupini NEET, in njihovim družinam;

22.

okrepijo zmogljivosti mladinskih organizacij, mladinskega dela in drugih oblik vključevanja kot sredstev za sodelovanje ter okrepijo njihov potencial za spodbujanje socialnega vključevanja mladih iz skupine NEET;

23.

spodbujajo lokalne pobude in načrte za socialno kohezijo pri razvoju konkretnih ukrepov, namenjenih mladim iz skupine NEET, da bi jih (znova) vključili v lokalne skupnosti;

24.

uporabljajo Evropski mladinski portal kot informacijsko platformo za obveščanje mladih o vprašanjih, povezanih s socialno vključenostjo;

25.

izboljšajo dostop do druge priložnosti za izobraževanje in podpirajo pridobivanje in/ali razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih potrebam na trgu dela;

26.

spodbujajo in izboljšajo razpoložljivost poklicnega svetovanja in usmerjanja, prilagojenega potrebam socialno izključenih mladih ljudi v vseh fazah njihovega življenja;

27.

v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi ter kot se državam članicam zdi ustrezno, najpozneje do leta 2018 vzpostavijo ureditev za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki posameznikom omogoča, da to znanje uporabijo za svojo poklicno pot in nadaljnje učenje (10);

28.

povečajo dostopnost in kakovost izobraževanja in varstva v zgodnjem otroštvu. Otrokom iz okolja z omejenimi možnostmi bi morali zagotoviti dodatno pomoč (11);

29.

izvajajo program Erasmus+ kot instrument za podporo pri pridobivanju družbenih ter državljanskih kompetenc in spretnosti ter izboljšanje mobilnosti in zaposljivosti mladih;

30.

vzpostavijo partnerstva med javnimi zavodi in zasebnimi agencijami za zaposlovanje, službami za poklicno usmerjanje in drugimi specializiranimi zavodi za mlade (nevladne organizacije, mladinski centri in združenja), ki bodo pomagali olajšati prehod iz brezposelnosti, nedejavnosti, izobraževanja ali usposabljanja v zaposlitev;

31.

spodbujajo visokokakovostno učenje na delovnem mestu, npr. vajeništva, pripravništva in delovno prakso, kot učinkovit ukrep za izboljšanje trajnostnega prehoda iz izobraževanja in usposabljanja v zaposlitev, zlasti s spodbujanjem znanj in spretnosti, ki ustrezajo potrebam na trgu dela, in njihovim usklajevanjem s temi potrebami, med drugim v okviru Izjave Sveta o evropski koaliciji za vajeništva (12);

32.

izvajajo ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti za izboljšanje prehoda, ter pri tem upoštevajo Priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstev za mladino, med drugim s krepitvijo partnerskih pristopov (tudi tistih, ki vključujejo službe za pomoč mladim), pravočasnim posredovanjem in aktiviranjem, ukrepi za podporo pri vključevanju na trg dela (vključno z izboljšanjem znanj in spretnosti ter ukrepi, povezanimi s trgom dela), uporabo skladov Evropske unije ter oceno in nenehnim izboljševanjem programov;

33.

s pomočjo ukrepov za dejavno vključevanje okrepijo polno in dejavno udeležbo na trgu dela, spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost mladih pri iskanju samozaposlitvenih možnosti, podpirajo podjetništvo in prve delovne izkušnje;

34.

odpravijo ovire, tudi starostne, ter druge oblike diskriminacije pri (ponovnem) vstopu na trg dela, rešijo vprašanje različnih oblik negotovih zaposlitev in po potrebi analizirajo možnosti za zmanjšanje stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, da bi izboljšali možnosti zaposlovanja mladih (13);

35.

zavodom za zaposlovanje skupaj z mladinskimi organizacijami in drugimi partnerji za pomoč mladim omogočijo, da jim čim prej zagotovijo individualno usmerjanje in načrtovanje ukrepov, vključno s prilagojenimi individualnimi programi podpore, ki že na začetku temeljijo na načelu vzajemne obveznosti;

36.

vključijo zainteresirane strani na področju mladinske politike in mlade, pa tudi mladinske in druge organizacije civilne družbe, v oblikovanje in izvajanje ustreznih politik, vključno z jamstvom za mlade, pri čemer naj bodo pozorne zlasti na potencial mladinskega dela pri odkrivanju mladih, ki bi se lahko znašli v skupini NEET, ter vzpostavijo povezave med njimi in ponudniki storitev; pooblastijo zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z mladimi, da spodbujajo in oglašujejo možnosti, ki jih zagotavlja jamstvo za mlade, ter druge pobude za zaposlovanje in usposabljanje;

37.

v celoti prispevajo k razvoju mreže EURES v pravo vseevropsko mrežo za posredovanje delovnih mest in zaposlovanje, prilagojeno potrebam trgov dela v posameznih državah članicah, vključno s prostimi delovnimi mesti v javnih zavodih in zasebnih agencijah za zaposlovanje, ter po potrebi vajeništvi in pripravništvi (14);

38.

podpirajo usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, da bi preprečile in odstranile ovire za vključevanje na trg dela;

39.

predvidi izmenjavo najboljših praks z ustreznimi instrumenti, ki jih ima na voljo, vključno z zbirnim poročilom o najboljših praksah v državah članicah v zvezi s pobudami za (ponovno) vključevanje mladih iz skupine NEET na trg dela in v izobraževalni sistem; upošteva druge raziskovalne študije in pobude na tem področju ter razširja njihove rezultate; uporabi dobre prakse iz projektov, ki se financirajo iz programov in skladov EU (npr. Mladi v akciji, program vseživljenjskega učenja, Erasmus+ in Evropski socialni sklad) ter obstoječa omrežja za sodelovanje na področju mladinske politike, kot je Evropski center znanja za mladinsko politiko (ECZMP);

40.

upošteva prispevek mladih pri rednem in sistematičnem ocenjevanju prihodnjih potreb trga dela ter zahtevanih spretnosti in kompetenc;

41.

spodbuja in zagotavlja, da bodo prihodnji programi EU za mlade, kot je Erasmus+, prednostno obravnavali mlade z manj možnostmi, zlasti tiste iz skupine NEET;

42.

spodbuja dialog med zainteresiranimi stranmi, ki se zanimajo za mladinska vprašanja, vključno s predstavniki mladinskega dela in gospodarstva, pri čemer bi glavno pozornost namenili mladim iz skupine NEET, njihovemu individualnemu svetovanju in razvoju socialnih spretnosti;

43.

v okviru seminarja na visoki ravni, ki bo temeljil na medsektorskem sodelovanju med podjetji, univerzami, javnimi organi, mladimi in drugimi zainteresiranimi stranmi, preuči izzive in možne rešitve za mlade iz skupine NEET;

44.

še naprej spremlja dogajanja v zvezi z oblikovanjem, izvajanjem in rezultati programov jamstva za mlade prek večstranskega nadzora, ki ga zagotavlja Odbor za zaposlovanje v okviru evropskega semestra, analizira učinek sprejetih politik in redno poroča o teh dogajanjih;

45.

še naprej podpira prizadevanja držav članic in drugih zainteresiranih strani za povečanje možnosti visokokakovostnega učenja na delovnem mestu, zlasti v okviru evropske koalicije za vajeništva, ter spodbuja izmenjavo najboljših praks in izkušenj glede programov vajeništva.

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/9

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/10

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/11

1.

Komisija je 28. januarja 2014 prejela priglasitev koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetja Aller Media AB („Aller Media“, Švedska), ki pripada skupini Aller group (Danska), Bonnier Tidskrifter Aktiebolag („Bonnier“, Švedska), ki pripada skupini Bonnier group (Švedska), in Egmont Holding AB („Egmont“, Švedska), ki pripada skupini Egmont group (Danska), z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Mediafy AB („Mediafy“, Švedska).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7036 – Aller Media/Bonnier Tidskrifter/Egmont Holding/Mediafy na naslov:

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/12

1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/12

1.

Naslov razpisa se glasi: