31.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 28/2

Sklepi Sveta o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva

2014/C 28/03

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

Z bolonjsko deklaracijo z dne 19. junija 1999 je bil uveden medvladni postopek za vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora, ki ga Evropska unija dejavno podpira. Ministri za visoko šolstvo iz sodelujočih držav so aprila 2012 na srečanju v Bukarešti v ta namen sprejeli strategijo „Z mobilnostjo do kakovostnejšega študija“ za obdobje do leta 2020 (Mobility for Better Learning strategy 2020), ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju internacionalizacije visokega šolstva (1).

V Direktivi Sveta 2004/114/ES (2) z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela je navedeno, da je eden od ciljev dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, da se Evropa kot celota uveljavi kot svetovno središče odličnosti za študij in poklicno usposabljanje.

V Direktivi Sveta 2005/71/ES (3) z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja je zastavljen podoben cilj: Skupnost mora postati privlačnejša za raziskovalce z vsega sveta, EU pa se mora uveljaviti kot mednarodno raziskovalno središče.

Ministri za visoko šolstvo, ki sodelujejo v bolonjskem procesu, so v mednarodni strategiji, ki so jo sprejeli maja 2007 v Londonu (4), poudarili, da mora biti evropski visokošolski prostor odprt in privlačen za druge dele sveta ter da je na tem področju treba okrepiti sodelovanje in politični dialog z neevropskimi državami.

V sklepih Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju je poudarjeno, da je treba državam članicam pomagati pri posodabljanju visokega šolstva ter si hkrati prizadevati za močno sinergijo z bolonjskim procesom, zlasti pri zagotavljanju kakovosti, priznavanju kvalifikacij, mobilnosti in instrumentih za zagotavljanje preglednosti.

6.	Posebni cilj strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, sprejete junija 2010 (5), je izboljšati raven izobrazbe, zlasti s povečanjem deleža mladih, ki so uspešno zaključili terciarno ali enakovredno izobraževanje, na najmanj 40 % do leta 2020.

V sklepih Sveta z dne 11. maja 2010 o internacionalizaciji visokošolskih ustanov (6) je poudarjeno, da mednarodni programi sodelovanja in politični dialog s tretjimi državami na področju visokošolskega izobraževanja ne le omogočajo svobodnejši pretok znanja, temveč tudi prispevajo k večji kakovosti in mednarodnemu ugledu evropskega visokega šolstva, spodbujajo raziskave in inovativnost, pa tudi mobilnost in medkulturni dialog ter mednarodni razvoj v skladu s cilji zunanje politike EU.

8.	V sklepih Sveta o referenčnem merilu za učno mobilnost z dne 28. in 29. novembra 2011 (7) je določeno merilo, po katerem naj bi do leta 2020 v EU povprečno vsaj 20 % visokošolskih diplomantov del visokošolskih študijskih obveznosti ali usposabljanja opravilo v tujini (vključno z delovno prakso).

Svet je v sklepih z dne 28. in 29. novembra 2011 o modernizaciji visokega šolstva pozdravil namero Komisije, da bo pripravila mednarodno strategijo EU za večjo mednarodno uspešnost in prepoznavnost visokošolskega izobraževanja ter si skupaj s partnerji prizadevala za poglobitev odnosov in nadgradnjo zmogljivosti na področju visokega šolstva.

TER GLEDE NA:

konferenco predsedstva o vlogi evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu, ki je bila 6. septembra 2013 v Vilni in na kateri je bilo poudarjeno, da morajo države članice in visokošolske institucije izdelati celovite strategije za internacionalizacijo, ki bodo:

—	usmerjene v izboljšanje kakovosti in privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja,

—	poleg mobilnosti dale večji poudarek tudi svetovni razsežnosti pri oblikovanju in vsebini študijskih programov ter v procesih poučevanja in učenja (t. i. „internacionalizaciji doma“),

—	z združevanjem novih digitalnih virov s tradicionalnejšimi oblikami poučevanja in učenja ter visoko kakovostjo, ki bo vseskozi zagotovljena, nagovorile bolj raznolike skupine in večje število študentov,

—	omogočile boljše razvojno sodelovanje s strateškimi partnerstvi in nadgradnjo zmogljivosti.

SE Z ZANIMANJEM SEZNANJA S:

—	sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropsko visokošolsko izobraževanje v svetu (8) ter

—	sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri (9).

SE ZAVEDA, DA:

ima visokošolsko izobraževanje ključno vlogo pri razvoju posameznikov v aktivne in zrele državljane, ki so sposobni izraziti svoje mnenje, deluje pa tudi kot močna spodbuda za pametno, trajnostno naravnano in vključujočo družbo, blaginjo posameznikov in gospodarsko rast. K temu razvoju lahko še dodatno prispevamo z mednarodno mobilnostjo posameznikov in vključitvijo svetovne razsežnosti v visokošolske programe;

so prednost evropskih visokošolskih sistemov visoka kakovost izobraževanja in raziskav, raznolikost institucij ter podpora, ki se v okviru teh sistemov namenja sodelovanju na področjih, kjer to prinaša dodano vrednost, na primer pri programih skupnih ali dvojnih diplom, doktorskih programih in študiju ter v okviru mednarodnih partnerstev;

ima visokošolsko izobraževanje, kot tudi terciarno poklicno izobraževanje in usposabljanje, v sedanjih gospodarskih razmerah ključno vlogo pri izboljševanju evropskih zmogljivosti za raziskave in inovacije, saj v ta namen zagotavlja visoko izobražene človeške vire, s tem pa tudi delovna mesta, gospodarsko rast in blaginjo;

4.	kompetence diplomantov niso vedno usklajene z novimi potrebami na trgu dela in v družbi; delodajalci v javnem in zasebnem sektorju poročajo o tovrstnem neskladju in težavah, ki jih imajo pri iskanju ustreznih kandidatov za potrebe gospodarstva, ki temelji na znanju;

5.	se bodo v naslednjih desetletjih verjetno pokazale resne posledice staranja prebivalstva v EU, saj se bo problem pomanjkanja znanj in spretnosti diplomantov, s katerim se soočajo evropski delodajalci, zaradi vztrajno nizkih stopenj rodnosti še dodatno zaostril;

6.	imajo visokošolske institucije kot viri znanja in inovacij tudi družbeno odgovornost, da prispevajo k človeškemu razvoju in skupnemu dobremu, tako na nacionalni kot tudi na širši svetovni ravni.

MENI, DA:

lahko z aktivnim sodelovanjem mednarodnega visokošolskega osebja, raziskovalcev in študentov na evropskih visokošolskih institucijah, nudenjem finančne in organizacijske podpore za mednarodno mobilnost študentov in osebja ter intenzivnejšim prizadevanjem za internacionalizacijo študijskih programov pomagamo študentom pri razvijanju ustreznih kompetenc za svetovni trg dela;

so države članice in evropske visokošolske institucije z omrežji, kot je ENIC/NARIC, ter z dejavnostmi, kot sta programa Erasmus Mundus in Tempus, v okviru bolonjskega procesa ob podpori EU precej napredovale pri oblikovanju mehanizmov za čezmejno zagotavljanje kakovosti in priznavanje kvalifikacij;

3.	bi mednarodni razvoj, ki se odraža v vse večji prisotnosti prosto dostopnih izobraževalnih virov in gradiva ter množičnih spletnih učnih programov, lahko opazno vplival na visokošolske izobraževalne sisteme in omogočil nove inovativne oblike čezmejnega sodelovanja v svetovnem merilu.

ZATO POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ PO POTREBI SODELUJEJO Z VISOKOŠOLSKIMI INSTITUCIJAMI IN OB DOSLEDNEM SPOŠTOVANJU NJIHOVE AVTONOMIJE:

v sodelovanju z ustreznimi deležniki strateško in celovito pristopijo k internacionalizaciji ter se pri tem usmerijo na tri glavna področja:

(a)	mobilnost študentov in visokošolskega osebja;

(b)	internacionalizacijo študijskih programov ter digitalnega učenja;

(c)	strateško sodelovanje, partnerstva in krepitev zmogljivosti;

spodbujajo dvosmerno mednarodno mobilnost študentov za pridobitev diplome in kreditnih točk ter omogočajo mobilnost visokošolskega osebja med Evropo in tretjimi državami, med drugim tako, da:

(i)	v strategije za internacionalizacijo vključijo mobilnost študentov, raziskovalcev in visokošolskega osebja kot njihov osrednji sestavni del, podprt s kakovostnim okvirom, ki lahko med drugim vključuje storitve usmerjanja in svetovanja;

(ii)

uvedejo dvosmerne sheme mobilnosti s tretjimi državami, ki bodo v skupnem interesu ter v katerih bosta ustrezno uravnoteženi fizična in virtualna mobilnost, pa tudi obe smeri mobilnosti, in zajete zelo različne teme, po potrebi pa bodo ciljno obravnavana področja, na katerih primanjkuje znanj in spretnosti;

(iii)

si prizadevajo, da bodo kreditne točke, diplome, kvalifikacije in kompetence, ki jih mednarodno mobilni študenti, raziskovalci in visokošolsko osebje pridobijo v tujini, priznane v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso;

(iv)	bolj poudarijo pomen učnih rezultatov in usklajenosti z evropskimi orodji za zagotavljanje preglednosti, kot so evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk, priloge k diplomi in evropsko ogrodje kvalifikacij, ter z mehanizmi zagotavljanja kakovosti in

(v)	pospešijo obravnavo predlogov za prenovitev direktiv o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja in študija;

spodbujajo „internacionalizacijo doma“ in digitalno učenje ter s tem omogočijo pridobivanje mednarodnih izkušenj tudi večini evropskih študentov, ki ne sodelujejo v programih fizične mobilnosti, med drugim tako, da:

(i)	jim v okviru terciarnega izobraževanja zagotovijo visokokakovostne zmogljivosti in storitve, ki bodo prilagojene njihovim potrebam;

(ii)	učinkovito izkoristijo mednarodne izkušnje in kompetence visokošolskega osebja in jih spodbujajo k sodelovanju pri razvijanju visokokakovostnih mednarodno usmerjenih študijskih programov, ki bodo namenjeni vsem študentom, ne glede na to, ali sodelujejo v programih mobilnosti;

(iii)

študentom, raziskovalcem in visokošolskemu osebju ponudijo več možnosti za razvijanje jezikovnih kompetenc, zlasti s ponudbo tečajev jezika države gostiteljice za posameznike, ki obiskujejo programe, ki niso v njihovem maternem jeziku, da bi čim bolj izkoristili prednosti evropske jezikovne raznolikosti ter da bi se zadevni študentje, raziskovalci in osebje čim bolje vključili v okolje v državi gostiteljici;

(iv)

ponudijo več možnosti za mednarodno sodelovanje prek spletnega učenja ter preučijo nove načine podajanja vsebin z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in prosto dostopnih izobraževalnih virov, da povečajo dostopnost, internacionalizirajo študijske programe in utrejo pot novim oblikam partnerstev;

spodbujajo vzpostavljanje partnerstev v Evropi in zunaj nje, da bi okrepili institucionalne zmogljivosti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, med drugim tako, da:

(i)	poskrbijo, da bodo študijski programi spodbudni za podjetništvo in inovativnost ter omogočali razvoj prenosljivega znanja in spretnosti, obenem pa v tesnem sodelovanju z delodajalci v EU in zunaj nje ustvarjajo nove priložnosti za mednarodno usposabljanje;

(ii)	opozarjajo na pomen konkretnih prednosti in poglavitnih ciljev posameznih visokošolskih ustanov, saj so ti podlaga za učinkovito in smotrno porabo javnih sredstev;

(iii)

odpravijo preostale ovire za razvoj in izvajanje programov skupnih ter dvojnih in večkratnih diplom, hkrati pa izboljšajo ukrepe za zagotavljanje kakovosti in čezmejno priznavanje kvalifikacij;

(iv)	se zavzemajo za usklajenost med strategijami držav članic za internacionalizacijo in politikami razvojnega sodelovanja EU, pri čemer naj upoštevajo načela enakosti in lastne odgovornosti držav partneric, pa tudi potrebe visokošolskih institucij;

(v)	spodbujajo študente, raziskovalce in visokošolsko osebje iz tretjih držav, da s svojimi izkušnjami delujejo kot ambasadorji sodelovanja z visokošolskimi institucijami v zadevnih državah;

(vi)

spodbujajo visokošolske institucije k razvijanju lastnih celostnih strategij za internacionalizacijo, v katerih bodo upoštevale njeno večplastnost, saj bo vplivala na vsa področja univerzitetnega življenja, tudi na raziskovalne dejavnosti, poučevanje, upravljanje, administrativne službe in storitve, ter jim pri tem nudijo vso podporo.

POZDRAVLJA NAMERO KOMISIJE, DA:

podpre države članice in visokošolske institucije pri njihovem celostnem in strateškem prizadevanju za internacionalizacijo ter pri izkoriščanju možnosti za mednarodno sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja v okviru programov Erasmus+ in Obzorje 2020, tudi z:

(i)	večjo finančno podporo za spodbujanje mobilnosti, ki bo za študente in visokošolsko osebje iz tretjih držav ter tiste, ki v te države odhajajo, na voljo v okviru programa Erasmus+, za zadevne raziskovalce pa v okviru dejavnosti Marie Skłodowska-Curie iz programa Obzorje 2020;

(ii)	podporo mednarodnemu konzorciju visokošolskih ustanov pri razvijanju skupnih magistrskih in doktorskih diplom prek programa Erasmus+ in dejavnosti Marie Skłodowska-Curie, ter možnostmi pridobitve štipendij na visoki ravni za študente in doktorske kandidate;

(iii)

podporo strateškim partnerstvom za sodelovanje in inovacije v visokem šolstvu, vključno s partnerstvi za krepitev zmogljivosti med visokošolskimi institucijami v EU in zunaj nje;

si bo v sodelovanju z državami članicami prizadevala za večjo privlačnost evropskega visokošolskega prostora in na svetovni ravni promovirala njegovo raznolikost, tudi z:

(i)	izboljšanjem njegove kakovosti in preglednosti, zavzemanjem za čezmejne mehanizme za zagotavljanje kakovosti ter spodbujanjem primerljivosti kvalifikacij, kreditnih točk in sistemov priznavanja kvalifikacij v okviru mednarodnega sodelovanja in dialoga;

(ii)	izpopolnitvijo Univerzitetne listine Erasmus, vključno s smernicami za visokošolske institucije za samooceno in spremljanje, s tem pa tudi večjo kakovostjo akademske mobilnosti;

(iii)

kjer je to ustrezno, s spodbujanjem uporabe novega, večdimenzionalnega, mednarodnega orodja za zagotavljanje preglednosti „U-Multirank“, ki omogoča večjo primerljivost visokošolskih institucij, ob spoštovanju avtonomije visokošolskih institucij;

(iv)

podporo sodelovanju med državami članicami ter nacionalnimi agencijami za promocijo in združenji nekdanjih diplomantov z izmenjavo informacij ter izvajanjem in usklajevanjem skupnih ukrepov, da bi Evropo na trgu predstavila kot destinacijo, ki nudi visokokakovostni študij in raziskovanje (npr. s študentskimi sejmi in oblikovanjem skupnih promocijskih orodij);

spodbuja visokošolsko sodelovanje za inovativnost in razvoj med EU in njenimi partnericami v svetu, tudi z:

(i)	dvostranskim in večstranskim političnim dialogom s ključnimi mednarodnimi partnerji v skladu z zunanjo politiko EU;

(ii)	promoviranjem Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter skupnosti znanja in inovacij kot izhodiščnih platform za mednarodno sodelovanje pri inovacijah, raziskavah in v visokem šolstvu in s tem tudi soočanjem z družbenimi izzivi;

(iii)

podporo oblikovanju strokovno utemeljenih politik na področju mednarodnega izobraževanja in izboljšavami v tej smeri z raziskavami, zbiranjem in analizo statističnih podatkov ter dialogom s strokovnjaki.

(1) Sporočilo iz Bukarešte, 27. april 2012, str. 3.

(2) UL L 375, 23.12.2004, str. 12.

(3) UL L 289, 3.11.2005, str. 15.

(4) Evropski visokošolski prostor v svetovnem okviru.

(5) EUCO 13/10.

(6) UL C 135, 26.5.2010, str. 12.

(7) UL C 372, 20.12.2011, str. 31.

(8) Dok. 12453/13.

(9) Dok. 14116/13 + ADD 1.

31.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 28/8

Menjalni tečaji eura (1)

30. januarja 2014

2014/C 28/06

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3574
JPY	japonski jen	139,28
DKK	danska krona	7,4622
GBP	funt šterling	0,82380
SEK	švedska krona	8,8347
CHF	švicarski frank	1,2233
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,4680
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,594
HUF	madžarski forint	310,97
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,2312
RON	romunski leu	4,5110
TRY	turška lira	3,0808
AUD	avstralski dolar	1,5459
CAD	kanadski dolar	1,5176
HKD	hongkonški dolar	10,5421
NZD	novozelandski dolar	1,6624
SGD	singapurski dolar	1,7323
KRW	južnokorejski won	1 469,53
ZAR	južnoafriški rand	15,2700
CNY	kitajski juan	8,2302
HRK	hrvaška kuna	7,6605
IDR	indonezijska rupija	16 551,39
MYR	malezijski ringit	4,5417
PHP	filipinski peso	61,527
RUB	ruski rubelj	47,8025
THB	tajski bat	44,745
BRL	brazilski real	3,2955
MXN	mehiški peso	18,1111
INR	indijska rupija	85,0840

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

31.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 28/11

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

2014/C 28/09

1. Začetek pregleda

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“). Zahtevek sta vložili družbi Foshan Gani Ceramic Co., Ltd in Qingyang Gani Ceramic Co., Ltd, proizvajalca izvoznika („Gani Group“ ali „zadevna družba“) iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“).

Pregled je po obsegu omejen na preiskavo strukture lastništva in, posledično, če bo to potrebno, na preiskavo po uradni dolžnosti stopnje dampinga, kar zadeva družbo Gani Group.

Hkrati bo Komisija v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela delni vmesni pregled po uradni dolžnosti z enakim obsegom, ki pa se bo nanašal na družbi – Dongguan City Wonderful Ceramics Industrial Park Co., Ltd in Guangdong Jiamei Ceramics Co., Ltd („Wonderful Group“ ali „zadevna družba“), ki sta bili domnevno v preteklosti povezani z družbo Gani Group.

2. Izdelek v pregledu

Izdelek, ki se pregleduje, so glazirane in neglazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje, glazirane in neglazirane keramične kockice za mozaik in podobno, na podlagi ali brez podlage („izdelek v pregledu“), trenutno uvrščen pod oznake KN 6907 10 00, 6907 90 20, 6907 90 80, 6908 10 00, 6908 90 11, 6908 90 20, 6908 90 31, 6908 90 51, 6908 90 91, 6908 90 93 in 6908 90 99.

3. Veljavni ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 917/2011 (2). Za Gani Group in Wonderful Group kot povezani družbi trenutno velja enotna dajatev 26,3 %.

4. Razlogi za pregled

Zahtevek temelji na dokazih prima facie, ki jih je predložila Gani Group o tem, da so okoliščine v zvezi z Gani Group, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenjene in da so te spremembe trajne.

Delniško razmerje med Gani Group in Wonderful Group je domnevno prenehalo. Iz tega domnevno izhaja, da nadaljevanje ukrepov ob upoštevanju obstoječe stopnje, ki je predhodno določena stopnja dampinga za celotno skupino družb, ki vključuje tako Gani Group kot tudi Wonderful Group, ne odraža več dejanskega stanja izravnave učinkov škodljivega dampinga, kot je bilo predhodno določeno. Domnevna sprememba okoliščin zato zadeva tudi družbo Wonderful Group in upravičuje začetek pregleda po uradni dolžnosti v zvezi z družbo Wonderful Group.

Prenehanje razmerja med zadevnima družbama ima domnevno gospodarski vpliv na poslovanje zadevnih družb in s tem na njuno stopnjo dampinga. Zato bosta, če bo to primerno, stopnji dampinga zadevnih družb individualno pregledani po uradni dolžnosti.

Spremembe v strukturi družb so bile Komisiji sporočene po razkritju začasnih ugotovitev preiskave zadevnim stranem (glej točko 97 Uredbe (EU) št. 917/2011).

5. Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo strukture lastništva in, če bo potrebno, dampinga, kar zadeva družbi Gani Group in Wonderful Group, zato začenja pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

S preiskavo se bo poleg tega ocenilo, ali je treba v zvezi z zadevnima družbama še naprej uporabljati, odpraviti ali spremeniti sedanje ukrepe.

5.1 Postopek za ugotavljanje dampinga

5.1.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike zadevnim družbam v Ljudski republiki Kitajski.

Če ni določeno drugače, morata družbi izpolnjena vprašalnika predložiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

V izpolnjenem vprašalniku morata proizvajalca izvoznika med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, stroških proizvodnje, prodaji izdelka, ki se pregleduje, na domačem trgu zadevne države in prodaji izdelka, ki se pregleduje, v Uniji.

5.1.2 Dodatni postopek v zvezi s proizvajalci izvozniki v zadevni državi brez tržnega gospodarstva

5.1.2.1 Izbor tretje države s tržnim gospodarstvom

Ob upoštevanju določb oddelka 5.1.2.2 se normalna vrednost za uvoz iz Ljudske republike Kitajske določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

V prejšnji preiskavi so bile Združene države Amerike uporabljene kot primerna država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko. Za namen sedanje preiskave namerava Komisija ponovno uporabiti Združene države Amerike. Zainteresirane strani so pozvane, da o ustreznosti te izbire predložijo pripombe v 10 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

5.1.2.2 Obravnava proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi brez tržnega gospodarstva

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe lahko posamezni proizvajalci izvozniki iz zadevne države brez tržnega gospodarstva, ki menijo, da pri njihovi proizvodnji in prodaji izdelka, ki se pregleduje, prevladujejo razmere tržnega gospodarstva, predložijo ustrezno utemeljen zahtevek („zahtevek za TGO“). TGO se odobri, če se pri oceni zahtevka za TGO ugotovi, da so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe (3) izpolnjena. Stopnja dampinga proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bila odobrena TGO, se kolikor najbolj mogoče in brez poseganja v uporabo razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe izračuna na podlagi njihove lastne normalne vrednosti in izvoznih cen v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe.

Komisija bo poslala obrazce zahtevka za TGO zadevnima družbama. Vsi proizvajalci izvozniki, ki vlagajo zahtevek za TGO, morajo izpolnjene obrazce zahtevka za TGO poslati v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.2 Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.3 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

5.4 Postopek za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (4).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Zainteresirane strani morajo svoja stališča in zahtevke predložiti v elektronski obliki (nezaupno dokumentacijo po elektronski pošti, zaupno na CD-R/DVD) ter pri tem navesti svoje ime, naslov, elektronski naslov ter telefonsko številko in številko telefaksa. Vsa pooblastila in podpisana potrdila, priložena izpolnjenim obrazcem za TGO ali vprašalnikom, ali kakršne koli dopolnitve teh dokumentov, pa se predložijo pisno na papirju, tj. po pošti ali osebno, na spodnji naslov. Dodatne informacije o korespondenci s Komisijo so zainteresiranim stranem na voljo na ustrezni spletni strani spletišča Generalnega direktorata za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/trade-defence

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N105 08/020

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

E-naslov: Trade-R586-Ceramic-Tiles@ec.europa.eu

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če odgovor ni bil poslan v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stranka navede, da bi zagotavljanje odgovora v zahtevani obliki predstavljalo nesorazmerno dodatno breme ali povzročilo nesorazmerne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje iz GD za trgovino. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z dampingom.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/degucht/contact/hearing-officer/

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) UL L 238, 15.9.2011, str. 1.

(3) Proizvajalci izvozniki morajo zlasti dokazati, da: (i) so njihove poslovne odločitve in stroški posledice tržnih razmer, brez večjega vmešavanja države; (ii) imajo družbe jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene; (iii) ni večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva; (iv) stečajno in lastninsko pravo zagotavljata pravno varnost in stabilnost ter (v) se valute menjajo po tržnih tečajih.

(4) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupnega v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

31.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 28/16

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2014/C 28/11

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„CHAROLAIS“

ES št.: FR-PDO-0005-0838-15.11.2010

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Charolais“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3

Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Siri „Charolais“ se proizvajajo iz malo usirjenega polnomastnega surovega kozjega mleka.

Sir se proizvaja iz mlečne sirnine, ima obliko nekoliko izbočenega pokončnega valja, čvrsto in gladko testo ter je kremaste barve. Njegovo površino večinoma pokriva plesen Geotrichum. Med zorenjem se lahko predvsem zaradi plesni Penicillium pojavijo modre lise.

Teža po najkrajšem času zorenja (to je najmanj 16 dni po usirjenju) je od 250 do 310 gramov pri:

—	premeru od 60 do 70 mm na srednji višini in

—	višini od 70 do 85 mm.

Sir „Charolais“ vsebuje najmanj 45 gramov suhe snovi na 100 gramov sira.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Ni relevantno.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Koze se prehranjujejo predvsem na pašnikih, pri čemer 100 % krme izvira izključno z geografskega območja.

Krmo sestavlja trava (s pašnikov ali iz korit) ali seno. Krma s travinj z eno rastlinsko vrsto in iz enoletnih poljščin je prepovedana.

Krmna površina na posamezno kmetijsko gospodarstvo, namenjena kozji čredi, je sestavljena iz najmanj 60 % trajnih in/ali več kot štiriletnih začasnih pašnikov.

Paša in/ali krmljenje s svežo krmo trajata najmanj 150 zaporednih ali nezaporednih dni na leto, v kar je vključen prehod med načini prehranjevanja:

Paša:

V najmanj 120-dnevnem obdobju paše delež popasene sveže krme obsega najmanj tretjino dnevnega obroka krme na kozo, pri čemer dodatek sena ne sme presegati 1,2 kg surovine.

Krmljenje s svežo krmo:

V najmanj 120-dnevnem obdobju krmljenja s svežo krmo delež sveže krme v koritu obsega najmanj dve tretjini dnevnega obroka krme na kozo, pri čemer dodatek sena ne sme presegati 1 kg surovine. Trava se poje v 24 urah. Vsa trava, ki ostane po 24 urah, se odstrani iz korit.

Dopolnilne krmne mešanice so sestavljene iz surovin, ki se lahko vključijo v mešanice in so opredeljene na pozitivnem seznamu. Sirotka, ki izvira s kmetije, se lahko da kozam, vendar ni vključena v izračun obroka. Letna količina dopolnilnih krmnih mešanic ne sme preseči tretjine letno vključene količine na kozo (skupaj z deteljo), ocenjene v kilogramih suhe snovi, in 600 gramov na liter mleka, ki ga koza proizvede na leto.

V prehrani koz so dovoljene samo rastline, stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice, ki ne izhajajo iz gensko spremenjenih proizvodov. Sajenje transgenih kultur je prepovedano na vseh površinah kmetijskega gospodarstva, na katerem se prireja mleko za predelavo v sir z zaščiteno označbo porekla „Charolais“. Ta prepoved sajenja velja za vse rastlinske vrste, ki se lahko uporabljajo za prehrano živali na kmetijskem gospodarstvu, in vse kulture take vrste, ki bi jih lahko okužile.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira potekajo na geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Ni relevantno.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Ne glede na zakonske navedbe, ki veljajo za vse sire, se vsak sir „Charolais“ za prodajo opremi z etiketo. Etiketa vključuje del, na katerem so navedeni podatki posameznega nosilca dejavnosti, ter del, ki je skupen vsem nosilcem dejavnosti in na katerem so:

—	ime „Charolais“, napisano s črkami, ki so najmanj enake dvema tretjinama velikosti največjih črk na etiketi,

—	znak „ZOP“ Evropske unije in

—	navedba „Appellation d’origine protégée“ (zaščitena označba porekla).

Če proizvajalec ali katera koli druga oseba, ki je neposredno pod njegovo odgovornostjo, sir prodaja neposredno na kmetiji ali na tržnici, potem mu teh podatkov ni treba navajati na posamični etiketi, pač pa morajo biti navedeni le na panoju.

Vzorce etiket in panojev določi skupina, ki jih daje na voljo.

Po registraciji na ravni Evropske unije mora biti na računih in trgovskih dokumentih obvezno navedeno ime „Charolais“, ki mu sledi navedba „Appellation d'origine protégée“ ali „AOP“.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin:

Departma Allier (03):

Občine ali deli občin kantonov:

—	Le Donjon: Avrilly, Chassenard, Le Bouchaud, Le Donjon, Lenax, Loddes, Luneau, Montaiguët-en-Forez, Neuilly-en-Donjon, Le Pin, Saint-Didier-en-Donjon, Saint-Léger-sur-Vouzance,

—	Dompierre-sur-Besbre: Coulanges, Molinet, Monétay-sur-Loire,

—	Jaligny-sur-Besbre: Liernolles.

Departma Loire (42):

Kantona Belmont-de-la-Loire in Charlieu.

Občine ali deli občin kantonov:

—	La Pacaudière: Changy, La Pacaudière, Sail-les-Bains, Urbise, Vivans,

—	Perreux: Coutouvre, Montagny, Perreux.

Departma Rhône (69):

Kanton Monsols.

Občine ali deli občin kantonov:

—	Beaujeu: Les Ardillats, Avenas, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Vernay,

—	Lamure-sur-Azergues: Chenelette, Claveisolles, Poule-les-Echarmeaux, Saint-Nizier-d’Azergues.

Departma Saône-et-Loire (71):

Kantoni Charolles, Chauffailles, Digoin, Gueugnon, Issy-l’Evêque, La Clayette, La Guiche, Le Creusot-Est, Marcigny, Matour, Montcenis, Montchanin, Palinges, Paray-le-Monial, Saint-Bonnet-de-Joux, Semur-en-Brionnais, Toulon-sur-Arroux.

Občine ali deli občin kantonov:

—	Bourbon-Lancy: Bourbon-Lancy, Chalmoux, Gilly-sur-Loire, Maltat, Mont, Perrigny-sur-Loire, Saint-Aubin-sur-Loire,

—	Buxy: Bissy-sur-Fley, Cersot, Chenôves, Culles-les-Roches, Fley, Germagny, Marcilly-lès-Buxy, Saint-Boil, Saint-Martin-d’Auxy, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Privé, Saint-Vallerin, Saules, Savianges, Villeneuve-en-Montagne,

—	Cluny: Bergesserin, Buffières, Chérizet, Curtil-sous-Buffières, Donzy-le-National, Saint-André-le-Désert, Sainte-Cécile, Saint-Vincent-des-Prés,

—	Couches: Essertenne, Saint-Pierre-de-Varennes,

—	Mesvres: La Boulaye, La Chapelle-sous-Uchon, Charbonnat, Dettey, Saint-Eugène, Saint-Nizier-sur-Arroux, La Tagnière, Uchon,

—	Montceau-les-Mines: Montceau-les-Mines, Saint-Vallier,

—	Mont-Saint-Vincent: Genouilly, Gourdon, Marigny, Mary, Mont-Saint-Vincent, Le Puley, Saint-Micaud, Saint-Romain-sous-Gourdon,

—	Saint-Gengoux-Le-National: Sailly,

—	Saint-Léger-sous-Beuvray: Etang-sur-Arroux, Saint-Didier-sur-Arroux, Thil-sur-Arroux,

—	Tramayes: Clermain, Germolles-sur-Grosnes, Saint-Léger-sous-la-Bussière, Saint-Pierre-le-Vieux, Tramayes.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje sira „Charolais“ vključuje gričevnato okolico mesta Charolles na prehodu med gorami pokrajine Auvergnes na jugu in masivom Morvan na severu. Območje je valovito in leži na nadmorski višini od 200 do 900 metrov.

Podnebje je sveže oceansko. Padavine – letno pade od 750 do 950 milimetrov dežja – so dobro razporejene čez celo leto; letne temperaturne razlike so zmerne, vseeno pa so odvisne od reliefa, saj so v najvišjih legah pod gorskim vplivom (zimski mraz).

Podtalje je sestavljeno predvsem iz granitov in kislih kamnin. Včasih apnenčeve, najpogosteje pa ilovnate ali peščene usedline se kažejo lokalno na površju vzhodnih in zahodnih obronkov masiva. Na teh pretežno silikatnih kamninah (graniti, ilovica, pesek) so nastala kisla tla, ki so pogosto sprana in globoka.

Pokrajino sestavljajo predvsem pašniki, razmejeni z drevesi in grmovjem. Njena posebnost je, da se pašniki niso umaknili poljedelskim površinam, zato je skoraj 90 % kmetijskih površin, ki se uporabljajo na geografskem območju, krmnih površin, medtem ko jih je na nacionalni ravni manj kot 50 %. Za pašnike je značilno bogato rastlinstvo s številnimi acidofilnimi vrstami; vzhodni del je sicer del območja Natura 2000 (območje, pomembno za Skupnost „Pašniki, gozdovi in mokrišča v bazenu Grosne in Clunysois“). Raznovrstnost rastlinstva na začasnih pašnikih spodbujata tudi prepoved travinj z eno rastlinsko vrsto in obveznost najmanj štiriletne uporabe, kar omogoča naselitev različnih vrst, odpornih proti teptanju, rastlinskih vrst za trate in travniških rastlin.

Konec 19. stoletja je bila kozjereja v departmaju Saône-et-Loire pomembna (40 000 koz leta 1892), proizvodnja kozjega sira pa je bila zelo razvita. Ta je bil „zelo cenjeno živilo vseh prebivalcev Charollesa“ (Raymond Boivin, La fortune agricole du Charolais, 1924).

Z zgodovinskega vidika je proizvodnja sira „Charolais“ tesno povezana z govedorejo kot dopolnilno dejavnostjo. Kakovost sira je priznanje ženskam, ki so skrbele za njegovo proizvodnjo. Tehnologija predelave mleka je bila najbolje prilagojena za izkoriščanje mleka, ki je omogočalo večjo proizvodnjo sira. Sirarna je bila zraven hiše, da so lahko zaporedoma dodajali potrebno sirnino za proizvodnjo tega velikega sira.

Sir „Charolais“ je iskan zaradi velikosti, teksture in primernosti za shranjevanje. V 50. letih 20. stoletja so tako na primer ta sir zelo cenili rudarski delavci z območja, ki so pomagali pri sezonskih kmečkih opravilih. Kupovali so ga svežega in ga shranjevali v shrambah ali zabojih za sir, imenovanih „tsézires“ ali „chazères“, ki jih še vedno uporabljajo ljubitelji sira „Charolais“.

Po 60. letih prejšnjega stoletja se je proizvodnja sira samo iz kozjega mleka povečala, ker so se nekateri rejci specializirali za kozjerejo, ne da bi imeli tudi črede krav dojilj ali krav molznic.

Trženje sira „Charolais“ se je razvilo zaradi zorilcev ali trgovcev z jajci in perutnino, ki so pobirali sir na kmetijah ter ga prodajali naprej prodajalcem sira, mesarjem in trgovcem v sosednjih mestih Lyon in Roanne. Nazadnje se je v 70. letih poznavanje sira „Charolais“, ki je bilo dolgo omejeno na Burgundijo in sever regije Rhône-Alpes, s komercialnim uspehom proizvoda razširilo do velikih tržnic glavnega mesta. Sir podeželske skupnosti je tako postal sir mestne trgovine.

Proizvodne tehnike so danes podobne tehnikam, ki so jih uporabljali v preteklosti. Posebnost fermentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo sira „Charolais“, je namreč, da izhajajo predvsem iz predhodnih postopkov proizvodnje tega sira. Poleg tega se mleko za njegovo proizvodnjo ohranja surovo in polnomastno brez fizične obdelave. Sir oblikujejo tako, da sirnino z zajemalkami vlivajo v visoke kalupe velikega premera, značilne za ta sir. Sir po vseh straneh ročno solijo, prav tako ga ročno obračajo. Zorenje poteka v hladnem in vlažnem prostoru, ugodnem za razvoj plesni Geotrichum in včasih plesni Penicillium.

5.2 Posebnosti proizvoda

Za sir „Charolais“ so značilne kombinacija arom, gostota testa kremaste barve ter topljiva, nežna in gladka tekstura. Okus je izrazit, sir pa ima priokus po rastlinah (trava, seno, sveža slama, gobe idr.), suhem sadju (lešniki) in maslu, ki se razvije v najmanj 16 dneh, potrebnih za proizvodnjo in zorenje sira „Charolais“.

Med zorenjem, ki poteka v hladnem in vlažnem prostoru, se lahko njegova svetlorjavo-slonokoščena barva, ki jo ima na začetku zaradi plesni Geotrichum, razvije v modrikasto predvsem zaradi razvoja plesni Penicillium. Sir je velik v primerjavi z drugimi kozjimi siri in ima obliko nekoliko izbočenega pokončnega valja, podobnega sodčku.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Geografsko območje je s svežim oceanskim podnebjem brez poletne suše, zmerno nadmorsko višino ter globoko prstjo na silikatni podlagi ugodno za razvoj kakovostnih travinj z bogatim in raznolikim rastlinstvom. Redne padavine in rodovitna tla spodbujajo enotno rast trave na travinjah od pomladi do jeseni. Košnja in na nekaterih predelih pobiranje otave sta bogata vira krme. Pokrajino tako sestavlja mreža parcel, ki združuje sistem gozdnato-grmičastih ograd in pretežno trajnih pašnikov.

Pašniki so večinoma krmne površine, s katerih izvira krma, ki jo koze zaužijejo svežo ali posušeno. Geografsko območje je zaradi teh značilnosti območje reje, kjer kozjereja dopolnjuje pitano govejo čredo. Sir „Charolais“ je tudi proizvod lokalne poljedelske zgodovine, v kateri so se kmetijska gospodarstva oblikovala zaradi nasprotja med velikimi posestvi, ki so se ukvarjala z govedorejo (in so pripadala predvsem direktorjem industrijskih podjetij v regiji), in številnimi majhnimi kmetijskimi gospodarstvi, ki so morala povečati izkoristek svoje majhne površine, tako da so se usmerila v kozjerejo.

Tradicionalne obrtne tehnike proizvodnje so se ohranile zaradi dolgoletnih izkušenj teh proizvajalcev, ki so optimalno izkoriščali naravne razmere in surovino. V tem procesu se za cepitev z mlečnokislinskimi bakterijami uporablja predvsem sirotka iz predhodnega sesirjenja. Pomembna mikroflora, ki se tako naravno razvije na površini sira, se enakomerno razporedi zaradi različnega ročnega rokovanja s sirom med zorenjem. Zaradi tega ročnega dela nastane tudi značilna sodčkasta oblika sira „Charolais“.

Sir „Charolais“ se zaradi svoje precejšnje velikosti v dobrih razmerah lahko dolgo shranjuje. Obdobje zorenja, ki je za kozji sir dolgo, omogoča nastanek nekoliko vijugastega vzorca na skorji, ki ta velik sir ščiti pred izsušitvijo ter mu daje nežno in topljivo teksturo odličnega okusa. Med zorenjem, ki poteka v hladnem in vlažnem prostoru, se lahko njegova skorja svetlorjavo-slonokoščene barve, ki nastane zaradi plesni Geotrichum, razvije v modrikasto, ko se pojavijo lise plesni Penicillium.

Krmljenje koz s travo in krmo s travinj na geografskem območju, za katere je značilna velika raznolikost rastlinskih vrst, prispeva k bogastvu arom in barvi testa sira „Charolais“.

Sklic na objavo specifikacije

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCCharolais.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2014.028.slv
Uradni list Evropske unije		C 28

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 57 31. januar 2014

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2014/C 028/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6857 – Crane Co./MEI Group) ( 1 )	1

2014/C 028/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.7021 – Swissport/Servisair) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2014/C 028/03	Sklepi Sveta o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva	2

2014/C 028/04	Sklep Sveta z dne 28. januarja 2014 o imenovanju člana upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije	6

2014/C 028/05	Obvestilo osebam, za katere veljajo ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2011/72/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2014/49/SZVP, in Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 81/2014 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Tuniziji	7

	Evropska komisija
2014/C 028/06	Menjalni tečaji eura	8

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2014/C 028/07	Sporočilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Preklic obveznosti javne službe za redne zračne prevoze ( 1 )	9

2014/C 028/08	Obvestilo francoskih organov Evropski komisiji v skladu s členom 9 Direktive Sveta 2009/119/ES o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov	10

Država članica	Italija
Zadevne proge	Alghero–Bologna in Bologna–Alghero, Alghero–Torino in Torino–Alghero.
Prvotni datum začetka veljavnosti obveznosti javne službe	1. marec 2007
Datum preklica	13. januar 2014
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo in vse informacije in/ali dokumente v zvezi z obveznostmi javne službe	Referenčni dokument: UL C 93, 21.4.2006. Za dodatne informacije se obrnite na: Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti Direzione Generale per Aeroporti e il Trasporto Aereo Tel. +39 659084908 / 4041 / 4350 Faks +39 659083280 E-naslov: segreteria_dgata@mit.gov.it Internet: http://www.mit.gov.it

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2014/C 028/09	Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	11

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2014/C 028/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.7104 – Crown Holdings/Mivisa) ( 1 )	15

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2014/C 028/11	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	16


	(1) Besedilo velja za EGP