18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (madžarska) 25. septembra 2013 – E.ON Földgáz Trade Zrt. proti Magyar Energetikai és Közmű-szabályozási Hivatal

(Zadeva C-510/13)

2014/C 15/02

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Kúria

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: E.ON Földgáz Trade Zrt.

Tožena stranka: Magyar Energetikai és Közmű-szabályozási Hivatal

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se uporabljajo določbe o tem, kdo je upravičen vložiti pritožbo na podlagi člena 25 Direktive (E)vropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES (1) z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (v nadaljevanju: Direktiva iz leta 2003) v primeru, če je bila upravna odločba sprejeta v obdobju, ko je veljala ta direktiva, ali pa je treba v tem sodnem postopku upoštevati določbe Direktive 2009/73/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (v nadaljevanju: Direktiva iz leta 2009), ki je začela veljati med tem postopkom, ob upoštevanju določb člena 54(1), drugi podstavek, navedene direktive, v skladu s katerim se te določbe uporabljajo od 3. marca 2011?

Če se uporablja Direktiva iz leta 2009, ali je mogoče pooblaščenega prodajalca, ki ima gospodarski interes, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v zvezi s tožbo, vloženo zoper odločbo o odobritvi kodeksa omrežij oziroma o določitvi njegove vsebine, šteti za „stranko, ki jo zadeva odločitev“ v smislu člena 41(17) navedene direktive, ali pa je stranka, ki jo zadeva odločitev, samo upravljavec omrežja, pooblaščen za zahtevanje odobritve kodeksa?

3.	Če se uporablja Direktiva iz leta 2003, ali odobritev ali sprememba kodeksa omrežij, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spada med primere iz člena 25(5) ali (6) navedene direktive v delu, v katerem se nanaša na presojo vlog za dodelitev infrastrukturne zmogljivosti?

Če gre za primer, ki ga zajema člen 25(6) Direktive iz leta 2003, ali je mogoče pooblaščenega prodajalca, ki ima gospodarski interes, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v zvezi s tožbo, vloženo zoper odločbo o odobritvi kodeksa omrežij oziroma o določitvi njegove vsebine, šteti za „stranko, ki jo zadeva odločitev“ v smislu člena 41(17) navedene direktive, ali pa je stranka, ki jo zadeva odločitev, samo upravljavec omrežja, pooblaščen za zahtevanje odobritve kodeksa?

Kako je treba razlagati člen 25(11) Direktive iz leta 2003, v skladu s katerim pritožbe iz odstavkov 5 in 6 ne vplivajo na uveljavitev pravic do pritožbe na podlagi prava Skupnosti in nacionalnega prava, če je iz vprašanj za predhodno odločanje razvidno, da nacionalno pravo za vložitev tožbe določa strožje pogoje, kot so določeni v direktivi ali pravu Skupnosti?

(1) Direktiva evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 230).

(2) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, str. 94).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Georg Felber proti Bundesministerin für Unterricht, Kunst und Kultur

(Zadeva C-529/13)

2014/C 15/03

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Georg Felber

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Bundesministerin für Unterricht, Kunst und Kultur

Vprašanja za predhodno odločanje

Če je odgovor pritrdilen, ali se lahko javni uslužbenec – v primeru neupravičenosti v smislu člena 52(1) Listine oziroma člena 6 Direktive (glej glede tega tretje vprašanje) – v postopku, v katerem se uveljavlja vštevanje obdobij pred njegovim nastopom službe v pokojninsko dobo, sklicuje na neposredno uporabo člena 21 Listine oziroma člena 2 Direktive tudi v primeru, če v tem trenutku še ni upokojen, zlasti ker se lahko na podlagi nacionalnega prava – če se njegov pravni položaj ob upokojitvi ne spremeni – v postopku določanja pokojnine ali v primeru novega zahtevka za vštevanje teh obdobij proti njemu uveljavlja pravnomočnost odločbe, s katero je bil tak zahtevek zavrnjen?

Če je odgovor pritrdilen, ali je to različno obravnavanje v smislu člena 52(1) Listine oziroma člena 6(1) in (2) Direktive

(a)

upravičeno, zato da bi tudi za osebe, ki imajo rojstni dan po začetku šolskega obdobja v letu začetka šolanja, oziroma osebe, ki obiskujejo srednjo šolo s podaljšanim šolanjem, ki morajo za to, da bi končale šolanje, šolo obiskovati po 18. letu starosti, veljali enaki pogoji kot za osebe, ki so srednje- ali višješolsko izobraževanje končale že pred dopolnjenim 18. letom starosti, tudi če se upoštevanje časa šolanja po dopolnjenem 18. letu starosti ne omejuje na navedene primere;

(b)

upravičeno, zato da se iz pokojninske dobe izključijo obdobja, ki na splošno ne pomenijo posameznikovega aktivnega obdobja in za katera posledično prispevki niso bili plačani; ali je to upravičeno ne glede na to, da se tudi med šolanjem na srednjih ali višjih šolah po dopolnjenem 18. letu starosti sprva prispevki ne plačujejo in se mora v primeru poznejšega upoštevanja tovrstnih obdobij šolanja v vsakem primeru plačati posebni pokojninski prispevek;

(c)	upravičeno, ker je izključitev vštevanja obdobij, končanih pred 18. letom, v pokojninsko dobo treba enačiti z določitvijo „starosti za upokojitev za potrebe panožnih programov socialne varnosti“ v smislu člena 6(2) Direktive?

(1) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Leopold Schmitzer proti Bundesministerin für Inneres

(Zadeva C-530/13)

2014/C 15/04

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Leopold Schmitzer

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Bundesministerin für Inneres

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali gre – ne glede na člen 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člen 6 Direktive Sveta 2000/78/ES (1) z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (v nadaljevanju: Direktiva) – za (neposredno) razliko v obravnavanju na podlagi starosti v smislu člena 21(1) Listine oziroma člena 2(1) in (2)(a) Direktive, če lahko ob uvedbi nediskriminatornega sistema napredovanja v plačnih razredih za nove javne uslužbence že zaposleni javni uslužbenec, ki je bil diskriminiran zaradi prejšnje ureditve (z izključitvijo upoštevanja obdobij, končanih pred dopolnjenim 18. letom starosti, za namene napredovanja), sicer poda vlogo za izbiro obravnavanja po novem sistemu in tako pridobi nediskriminatorno izračunan referenčni datum za napredovanje, vendar se kljub ugoditvi njegovi vlogi v skladu z nacionalnim pravom njegov plačni razred (in s tem posledično plača, ki se mu izplačuje) zaradi počasnejšega napredovanja po novem sistemu kljub ugodnejšemu referenčnemu datumu za napredovanje ne izboljša, tako da se uvrsti v isti plačni razred kot že zaposleni javni uslužbenec, ki je bil v prejšnjem pravnem položaju diskriminatorno ugodno obravnavan (ki primerljivih obdobij ni zbral pred dopolnjenim 18. letom starosti, ampak po njem, ta obdobja pa so se v skladu s prejšnjo ureditvijo že upoštevala) in mu ni treba izbrati obravnavanja po novem sistemu?

Če je odgovor pritrdilen, ali se lahko javni uslužbenec – v primeru neupravičenosti v smislu člena 52(1) Listine oziroma člena 6 Direktive (glej glede tega zlasti tretje vprašanje) – v postopku za določitev plačnega razreda sklicuje na neposredno uporabo člena 21 Listine in člena 2 Direktive, tudi če je prej z ustrezno vlogo že dosegel ugodnejši referenčni datum za napredovanje v novem sistemu?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je razlikovanje – ki je ohranjeno tudi po uvedbi nediskriminatornega sistema za nove javne uslužbence – glede plačnega razreda med, prvič, ugodno obravnavanimi že zaposlenimi javnimi uslužbenci, ki si ne izberejo obravnave po novem sistemu, in, drugič, že zaposlenimi javnimi uslužbenci, ki so še vedno diskriminirani kljub izbiri obravnave po novem sistemu, upravičeno v smislu člena 52(1) Listine in člena 6 Direktive kot prehodni pojav zaradi načel ekonomičnosti postopka in ohranitve pridobljenih pravic oziroma varstva legitimnih pričakovanj, tudi če

(a)

nacionalnemu zakonodajalcu pri ureditvi sistema napredovanja ni treba pridobiti soglasja socialnih partnerjev in ga zavezujejo le ustavne omejitve varstva legitimnih pričakovanj, ki ne zahteva celovite ohranitve pridobljenih pravic v smislu popolne ohranitve prejšnjega sistema za ugodno obravnavane že zaposlene javne uslužbence, ki niso izbrali obravnave po novem sistemu;

(b)	bi nacionalni zakonodajalec v zvezi s tem lahko zagotovil enakost med že zaposlenimi javnimi uslužbenci z upoštevanjem obdobij, končanih tudi pred dopolnjenim 18. letom starosti, ob ohranitvi prejšnjih pravil o napredovanju za do tedaj diskriminirane že zaposlene javne uslužbence;

(c)

bi bilo s tem povezano upravno breme zaradi pričakovanega velikega števila zahtev precejšnje, vendar se z vidika svojih stroškov nikakor ne približa skupnemu znesku preteklih in prihodnjih izgubljenih prejemkov diskriminiranih javnih uslužbencev v primerjavi z ugodno obravnavanimi javnimi uslužbenci;

(d)	bo prehodno obdobje z nadaljnjo razliko v obravnavanju med že zaposlenimi javnimi uslužbenci trajalo več desetletij in bo (zaradi splošne „ustavitve zaposlovanja“ novih javnih uslužbencev v javnopravnih delovnih razmerjih) tudi zelo dolgo vplivalo na veliko večino vseh javnih uslužbencev;

(e)

bi bil sistem uveden retroaktivno, zaradi česar bi se na škodo javnega uslužbenca spremenila zanj ugodnejša ureditev, ki mora biti glede na prednostno uporabo prava Unije vsekakor uvedena med 1. januarjem 2004 in 30. avgustom 2010 in katere uporabo za svoj primer je javni uslužbenec zahteval že pred izdajo spremenjenega zakona?

Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen ali če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen:

(a)	Ali zakonska ureditev, ki v obdobjih zaposlitve na začetku kariere določa daljša obdobja za napredovanje in s tem otežuje napredovanje v naslednji plačni razred, pomeni posredno razliko v obravnavanju na podlagi starosti?

(b)	Če je odgovor pritrdilen, ali je taka razlika v obravnavanju glede na malo delovnih izkušenj na začetku kariere primerna in nujna?

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen:

(a)	Ali zakonska ureditev, v skladu s katero se „druga obdobja“ do treh let upoštevajo v celoti, v naslednjih treh letih pa polovično, tudi če ta obdobja niso bila namenjena niti izobraževanju niti nabiranju poklicnih izkušenj, pomeni posredno razliko v obravnavanju na podlagi starosti?

(b)

Če je odgovor pritrdilen, ali je taka razlika v obravnavanju upravičena zaradi preprečevanja poslabšanja uvrstitve v plačni razred vsakega javnega uslužbenca (vključno z novimi javnimi uslužbenci), ki pred dopolnjenim 18. letom starosti ni zbral obdobij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati za napredovanje, čeprav je mogoče upoštevati tudi druga obdobja, končana po dopolnjenem 18. letu starosti?

Če je odgovor na četrto vprašanje, točka a./, pritrdilen in je odgovor na četrto vprašanje, točka b./, nikalen, medtem ko je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen ali če je odgovor na peto vprašanje, točka a./, pritrdilen in je odgovor na peto vprašanje, točka b./, nikalen:

Ali razlika v obravnavanju že zaposlenih uslužbencev kot prehodni pojav ni več upravičena zaradi diskriminatornih vidikov, ki bi jih imela nova ureditev?

(1) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshofs (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Kornhuber in drugi

(Zadeva C-531/13)

2014/C 15/05

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Marktgemeinde Straßwalchen, Heinrich Kornhuber, Helga Kornhuber, Karoline Pöckl, Heinz Kornhuber, Marianne Kornhuber, Wolfgang Kornhuber, Andrea Kornhuber, Alois Herzog, Elfriede Herzog, Katrin Herzog, Stefan Asen, Helmut Zopf, Ingrid Zopf, Silvia Zopf, Daniel Zopf, Maria Zopf, Anton Zopf sen., Paula Loibichler, Theresa Baumann, Josep Schindlauer, Christine Schindlauer, Barbara Schindlauer, Bernhard Schindlauer, Alois Mayrhofer, Daniel Mayrhofer, Georg Rindberger, Maria Rindlberger, Georg Rindlberger sen., Max Herzog, Romana Herzog, Michael Herzog, Markus Herzog, Marianne Herzog, Max Herzog sen., Helmut Lettner, Maria Lettner, Anita Lettner, Alois Lettner sen., Christian Lettner, Sandra Lettner, Anton Nagelseder, Amalie Nagelseder, Josef Nagelseder, Gabriele Schachinger, Thomas Schachinger, Andreas Schinagl, Michaela Schinagl, Lukas Schinagl, Michael Schinagl, Maria Schinagl, Josef Schinagl, Johannn Mayr, Christine Mayr, Martin Mayr, Christian Mayr, Johann Mayr sen., Gerhard Herzog, Anton Mayrhofer, Siegfried Zieher

Nasprotna stranka: Bundesminister für Wirtschaft, Familie und Jugend

Udeležena stranka: Rohöl-Aufsuchungs AG

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je časovno in količinsko omejeno testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, namenjeno preizkusu gospodarnosti trajnega pridobivanja zemeljskega plina, „pridobivanje (…) zemeljskega plina v komercialne namene“ v smislu točke 14 Priloge I k Direktivi Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 (UL L 140, str. 114), (Direktiva 85/337) (2)?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

2.	Ali je točka 14 Priloge I k Direktivi 85/337 v nasprotju z ureditvijo nacionalnega prava, v skladu s katero pri pridobivanju zemeljskega plina v točki 14 Priloge I k Direktivi 85/337 navedene mejne vrednosti niso vezane na pridobivanje kot tako, temveč na „črpanje na sondo“?

Ali je treba Direktivo 85/337 razlagati tako, da mora organ v položaju, kakršen je v postopku v glavni stvari, ko se prosi za soglasje za testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, pri ugotavljanju, ali obstaja obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje, upoštevati le kumulativni učinek vseh istovrstnih projektov, to je, konkretno, vseh na območju iste občine postavljenih vrtin?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 248.

(2) UL L 140, str. 114.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 9. oktobra 2013 – Sofia Zoo proti Országos Környezetvédelmi, Természetvédelmi és Vízügyi Főfelügyelőség

(Zadeva C-532/13)

2014/C 15/06

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sofia Zoo

Tožena stranka: Országos Környezetvédelmi, Természetvédelmi és Vízügyi Főfelügyelőség

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je v skladu s členom 11(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 (1) za neveljavna treba šteti dovoljenja in potrdila le glede osebkov, ki jih razlog za neveljavnost dejansko zadeva, ali tudi glede drugih osebkov, na katere se to dovoljenje ali potrdilo nanaša?

2.	Ali se v skladu s členom 11(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 lahko zasežejo in odvzamejo vsi osebki, na katere se nanašajo dovoljenja in potrdila, ki jih je v skladu s točko (a) treba šteti za neveljavna, ali pa le tisti, ki jih razlog za neveljavnost dejansko zadeva?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 136).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (Nizozemska) 17. oktobra 2013 – Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank proti E. Fischer-Lintjens

(Zadeva C-543/13)

2014/C 15/07

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Centrale Raad van Beroep

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: E. Fischer-Lintjens

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba pojem „upravičen“ iz člena 27 in naslednjih Uredbe (EGS) št. 1408/71 (1) razlagati tako, da je za ugotovitev, od katerega datuma je upokojenec upravičen do pokojnine, odločilen datum izdaje odločbe o priznanju, po katerem je bila izplačana pokojnina, ali datum, od katerega je bila pokojnina priznana z učinkom za nazaj?

Če je s pojmom „upravičen“ mišljen datum, od katerega je bila pokojnina priznana z učinkom za nazaj:

Ali je s tem združljivo, da upravičenec do pokojnine, ki spada pod člen 27 Uredbe (EGS) št. 1408/71, na podlagi nizozemske zakonodaje ne more z enakim učinkom za nazaj skleniti zdravstvenega zavarovanja?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Stockholms tingsrätt (Švedska) 21. oktobra 2013 – Abcur AB proti Apoteket Farmaci AB

(Zadeva C-544/13)

2014/C 15/08

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Stockholms tingsrätt

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Abcur AB

Tožena stranka: Apoteket Farmaci AB

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je lahko zdravilo za uporabo v humani medicini, ki se izda samo na recept in ki se uporablja le v nujni zdravstveni oskrbi in za katero s strani pristojnega organa države članice ali v skladu z Uredbo (EGS) št. 2309/93 (1) ni bilo odobreno dovoljenje za promet in ki ga pripravi gospodarski subjekt, kakršen je ta v postopku pred Stockholms tingsrätt (okrožno sodišče v Stockholmu), in ga naročijo zdravstvene ustanove pod pogoji iz postopka pred Stockholms tingsrätt, zajeto s katerokoli od izjem iz člena 3(1) ali (2) Direktive 2001/83 (2) o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, zlasti kadar obstaja drugo odobreno zdravilo z enako zdravilno učinkovino, odmerkom in farmacevtsko obliko?

Če je zdravilo za uporabo v humani medicini, kakršno je tisto iz prvega vprašanja, zajeto s členom 3(1) ali (2) ali 5(1) Direktive 2001/83, ali se lahko zakonodaja o oglaševalskih ukrepih za zdravila šteje za neskladno ali pa taki ukrepi, kot so domnevno v tej zadevi, pomenijo oglaševanje, zajeto z Direktivo 2006/114 (3) o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju?

Če je odgovor na drugo vprašanje, da se uporablja Direktiva 2006/114 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, pod katerimi osnovnimi pogoji ukrepi, obravnavani pred Stockholms tingsrätt (uporaba imena proizvoda, številke proizvoda in oznake ATC (Anatomic Therapeutic Chemical) za zdravilo, uporaba fiksne cene za zdravilo, zagotavljanje informacij o zdravilu v nacionalnem registru snovi za zdravila (NPL), označevanje zdravila z oznako NPL, razširjanje informativnega lista o zdravilu, dobava zdravila prek elektronske službe za naročanje za zdravstvene ustanove in zagotavljanje informacij o zdravilu s publikacijo, ki jo izdaja nacionalna strokovna organizacija), pomenijo oglaševanje v smislu Direktive 2006/114?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2309/93 z dne 22. julija 1993, ki določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za uporabo v humani medicini in za uporabo v veterini ter ustanavlja Evropsko agencijo za vrednotenje zdravil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek, 12, str. 151).

(2) Direktiva 2001/83/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 69).

(3) Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, str. 21).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Stockholms tingsrätt (Švedska) 21. oktobra 2013 – Abcur AB proti Apoteket AB and Apoteket Farmaci AB

(Zadeva C-545/13)

2014/C 15/09

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Stockholms tingsrätt

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Abcur AB

Toženi stranki: Apoteket AB in Apoteket Farmaci AB

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se lahko zdravilo za uporabo v humani medicini, ki se izda samo na recept ter pripravi in dobavi v okoliščinah, obravnavanih v postopku pred Stockholms tingsrätt (okrožno sodišče v Stockholmu), za katero s strani pristojnega organa države članice ali v skladu z Uredbo (EGS) št. 2309/93 (1) ni bilo odobreno dovoljenje za promet, šteje za zdravilo v smislu člena 3(1) ali člena 3(2) Direktive 2001/83 (2) o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, zlasti kadar obstaja drugo odobreno zdravilo z enako zdravilno učinkovino, odmerkom in farmacevtsko obliko?

Če za zdravilo za uporabo v humani medicini, za katero je potreben zdravniški recept ter ki se pripravi in dobavi v okoliščinah, obravnavanih v postopku pred Stockholms tingsrätt, velja Direktiva 2001/83, ali se lahko Direktiva 2005/29 (3) o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu uporablja hkrati z Direktivo 2001/83 glede domnevnih oglaševalskih ukrepov?

Če je zdravilo za uporabo v humani medicini, za katero je potreben zdravniški recept ter ki se pripravi in dobavi v okoliščinah, obravnavanih v postopku pred Stockholms tingsrätt, zajeto s členom 3(1) ali (2) ali 5(1) Direktive 2001/83, ali se lahko zakonodaja o oglaševalskih ukrepih za zdravila šteje za neskladno ali pa taki ukrepi, kot so domnevno v tej zadevi, pomenijo oglaševanje, zajeto z (i) Direktivo 2006/114 (4) o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju in/ali (ii) Direktivo 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu?

Če je odgovor na tretje vprašanje, da se uporablja Direktiva 2006/114 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, pod katerimi osnovnimi pogoji ukrepi, obravnavani pred Stockholms tingsrätt (uporaba ali navajanje imena proizvoda, številke proizvoda in oznake ATC za zdravilo, uporaba fiksne cene za zdravilo, zagotavljanje informacij o zdravilu v nacionalnem registru snovi za zdravila (NPL), označevanje zdravila z oznako NPL, razširjanje informativnega lista o zdravilu in informacij o njem prek elektronskega sistema za naročanje v zdravstvu in lastne spletne strani podjetja, zagotavljanje informacij o zdravilu s publikacijo, ki jo izdaja nacionalna trgovinska organizacija, zagotavljanje informacij o zdravilu v centralnem registru proizvodov družb Apoteket in povezanem registru (JACA), zagotavljanje informacij o zdravilu v drugi nacionalni bazi podatkov o zdravilih (SIL), zagotavljanje informacij prek terminalnega sistema družb Apoteket (ATS) ali podobnega sistema za izdajanje zdravil, zagotavljanje informacij o lastnem zdravilu podjetja ali zdravilu konkurenčnega dobavitelja v komunikaciji z zdravniškimi ordinacijami in organizacijami bolnikov, trženje zdravila, ukrepi v zvezi s farmacevtskimi preverjanji zdravila in konkurenčnih zdravil, neobvestitev o dokumentiranih in pomembnih razlikah med proizvodi, neobvestitev o vsebini lastnega zdravila podjetja in oceni zdravila s strani Läkemedelsverket (švedska agencija za zdravila), neobvestitev zdravstvene službe o oceni konkurenčnih proizvodov s strani strokovnega svetovalnega odbora Läkemedelsverket, ohranjanje fiksne cene zdravila, določitev trimesečnega obdobja veljavnosti recepta, izdaja zdravila namesto konkurenčnega zdravila v lekarni, čeprav ima bolnik recept za to konkurenčno zdravilo, ter oviranje in preprečevanje prometa s standardiziranimi pripravki v zvezi s konkurenčnim zdravilom, vključno s tem, da lokalne lekarne zavrnejo dostavo konkurenčnega zdravila, in uporaba fiksne cene v okviru sistema, po katerem so zdravila upravičena do subvencij, brez predhodne odločbe nacionalnega organa), pomenijo oglaševanje v smislu Direktive 2006/114?

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, str. 22).

(4) Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, str. 21).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tallinna Ringkonnakohus (Estonija) 28. oktobra 2013 – Statoil Fuel & Retail Eesti AS proti Tallinna linn (Tallinna Ettevõtlusamet)

(Zadeva C-553/13)

2014/C 15/10

Jezik postopka: estonščina

Predložitveno sodišče

Tallinna Ringkonnakohus

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Statoil Fuel & Retail Eesti AS

Tožena stranka: Tallinna linn (Tallinna Ettevõtlusamet)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je mogoče financiranje obratovanja javnega potniškega prometa na območju lokalne skupnosti šteti za posebni namen v smislu člena 1(2) Direktive Sveta Evropske unije (1) 2008/118/ES, če izpolnitev in financiranje take naloge spada k obveznostim lokalne skupnosti?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 1(2) Direktive Sveta Evropske unije 2008/118/ES razlagati tako, da je v skladu s to določbo, da se v nacionalnem pravu določi posredni davek, ki se plača na prodajo trošarinskega blaga končnemu potrošniku in uporabi izključno za obratovanje javnega potniškega prometa, če je obratovanje javnega potniškega prometa obveznost lokalne skupnosti – davčne upravičenke, ki jo je treba izpolniti ne glede na tak posredni davek, obseg financiranja obratovanja javnega potniškega prometa pa na koncu ne izhaja avtomatično iz obsega pobranih davkov, saj je višina zneska, zagotovljena za obratovanje javnega potniškega prometa, natančno določena, tako da če so prihodki iz posrednega davka višji, javni organi namenijo ustrezno manj drugih finančnih sredstev za obratovanje javnega potniškega prometa, in obratno, če je pobranega manj davka na prodajo, mora lokalna skupnost ustrezno povišati druga finančna sredstva za obratovanje javnega potniškega prometa, pri čemer pa je pri davčnih prihodkih, ki odstopajo od napovedi, kljub temu mogoče obseg izdatkov za obratovanje javnega potniškega prometa spremeniti s spremembo proračuna lokalne skupnosti?

3.	Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 1(2) Direktive Sveta Evropske unije 2008/118/ES razlagati tako, da je s to določbo v skladu, če se od trošarinskega blaga dodatno pobere posredni davek, katerega namen se določi po nastanku obveznosti plačila tega davka?

(1) Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS, (UL L 9, str. 12).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Arbitral (Portugalska) 28. oktobra 2013 – Merck Canada Inc. proti Accord Healthcare Limited in drugim

(Zadeva C-555/13)

2014/C 15/11

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Merck Canada Inc.

Tožene stranke: Accord Healthcare Limited, Alter SA, Labochem Ltd, Synthon BV, Ranbaxy Portugal – Comércio e Desenvolvimento de Produtos Farmacêuticos, Unipessoal Lda

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je mogoče člen 13 Uredbe (ES) št. 469/2009 (1) razlagati tako, da dovoljuje, da se z dodatnim varstvenim certifikatom za zdravila doseže obdobje izključnosti izkoriščanja patentiranega izuma, ki je daljše od petnajstih let od prvega dovoljenja za promet z zadevnim zdravilom v Skupnosti (pri čemer ni všteto podaljšanje iz odstavka 3 navedenega člena 13)?

(1) Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) (UL L 152, str. 1).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 29. oktobra 2013 – Hermann Lutz proti Elke Bäuerle kot upraviteljici premoženja družbe ECZ Autohandel GmbH v postopku zaradi insolventnosti

(Zadeva C-557/13)

2014/C 15/12

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in vlagateljica revizije: Hermann Lutz

Tožeča stranka in nasprotna stranka v postopku z revizijo: Elke Bäuerle kot upraviteljica premoženja družbe ECZ Autohandel GmbH v postopku zaradi insolventnosti

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (1) uporablja, če je izplačilo – ki ga upravitelj v postopku zaradi insolventnosti izpodbija – zneska, ki je bil zarubljen pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, izvedeno šele po uvedbi tega postopka?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali se izjema iz člena 13 Uredbe št. 1346/2000 nanaša tudi na zastaralni rok, rok za vložitev tožbe in prekluzivni rok, ki je določen po pravu kraja, v katerem je izpodbijano pravno dejanje imelo pravne učinke (lex causae)?

3.	Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: ali je treba obličnostne predpise za uveljavljanje zahtevka v smislu člena 13 Uredbe št. 1346/2000 presojati po lex causae ali po lex fori concursus?

(1) UL L 160, str. 1.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hovrätten för västra Sverige (Švedska) 4. novembra 2013 – Kammaråklagaren proti Ove Ahlström, Lennart Kjellberg, Fiskeri AB Ganthi in Fiskeri AB Nordic

(Zadeva C-565/13)

2014/C 15/13

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Hovrätten för västra Sverige

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kammaråklagaren

Tožene stranke: Ove Ahlström, Lennart Kjellberg, Fiskeri AB Ganthi in Fiskeri AB Nordic

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je člen 6(1) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju izključen v smislu, da izključuje, da bi bil plovilom Skupnosti dovoljen ribolov v maroških ribolovnih območjih na podlagi dovoljenj, ki jih pristojni maroški organi izdajo izključno maroškim imetnikom ribolovnih kvot?

Ali je člen 6(1) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju izključen v smislu, da izključuje, da bi maroške družbe zakupile plovila Skupnosti na podlagi sporazuma o zakupu plovila (na standardnem obrazcu „Barecon 2001“ BIMCO Standard Bareboat Charter) za ribolov v maroških ribolovnih območjih, ki se izvaja na podlagi dovoljenja, ki ga pristojni maroški organi izdajo izključno maroškim imetnikom kvot?

3.	Ali na odgovor na drugo vprašanje vpliva dejstvo, da zakupodajalec maroški družbi daje tudi pooblastilo v obliki upravljanja in posadke ribiškega plovila in tehnične podpore?

Ali Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju pomeni, da ima Kraljevina Maroko pravico, da hkrati ob upoštevanju tega sporazuma pod 29. vzporednikom (S) razvije in izvaja domači industrijski pelagični ribolov? Če je odgovor pritrdilen, ali ima Kraljevina Maroko na podlagi sporazuma pravico zakupiti ali dodeliti dovoljenja neposredno ribiškim plovilom Skupnosti za domači ribolov, ne da bi bilo potrebno dovoljenje Evropske skupnosti?

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Förvaltningsrätten i Malmö (Švedska) 6. novembra 2013 – Bricmate AB proti Tullverket

(Zadeva C-569/13)

2014/C 15/14

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Förvaltningsrätten i Malmö

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bricmate AB

Tožena stranka: Tullverket

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 917/2011 (1) z dne 12. septembra 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 238, str. 1) nična zaradi katerega od teh razlogov:

1.	preiskava institucij Evropske unije vsebuje zmotne ugotovitve dejanskega stanja,

2.	preiskava institucij Evropske unije vsebuje očitne napake pri presoji,

3.	Komisija ni izpolnila dolžnosti skrbnega ravnanja in ni upoštevala člena 3(2) in (6) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, str. 51),

4.	Komisija ni spoštovala obveznosti na podlagi člena 20(1) Uredbe št. 1225/2009 in pravice te družbe do obrambe,

5.	Komisija v nasprotju s členom 17 Uredbe št. 1225/2009 ni upoštevala informacij, ki jih je posredovala ta družba, in/ali

6.	Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve (v skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije)?

(1) UL L 238, str. 1.

(2) UL L 343, str. 51.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Rüsselsheim (Nemčija) 12. novembra 2013 – Thomas Etzold in drugi proti Condor Flugdienst GmbH

(Zadeva C-575/13)

2014/C 15/15

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Rüsselsheim

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Thomas Etzold, Sandra Etzold, Toni Lennard Etzold

Tožena stranka: Condor Flugdienst GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali se morajo izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe (1) nanašati neposredno na rezervirani let?

2.	Če so za poznejši let upoštevne tudi izredne razmere, ki nastopijo med predhodnimi leti, ali se morajo vsi ustrezni ukrepi, ki jih mora sprejeti dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 5(3) Uredbe, nanašati le na preprečitev izrednih razmer ali tudi na preprečitev večje zamude?

3.	Ali je treba posege tretjih oseb, ki ravnajo na lastno odgovornost in na katere so bile prenesene naloge, ki spadajo pod dejavnost letalskega prevoznika, šteti za izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe?

4.	Če je odgovor na vprašanje 3 pritrdilen, ali je pri presoji pomembno, kdo (letalska družba, upravljavec letališča itd.) je pooblastil tretjo osebo?

(1) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/11

Pritožba, ki jo je Europäisch-Iranische Handelsbank AG vložila 19. novembra 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2013 v zadevi T-434/11, Europäisch-Iranische Handelsbank AG proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-585/13 P)

2014/C 15/16

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Europäisch-Iranische Handelsbank AG (zastopniki: S. Jeffrey, Solicitor, S. Ashley, Solicitor, A. Irvine, Solicitor, H. Hohmann, odvetnik, D. Wyatt QC, R. Blakeley, Barrister)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije, Evropska Komisija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča razveljavi glede podrobnih vprašanj, ki so navedena v tej pritožbi;

—	izpodbijane ukrepe v delu, v katerem se nanašajo na EIH, razglasi za nične s takojšnjim učinkom;

—	Svetu naloži plačilo stroškov, ki so nastali EIH v postopku pred Splošnim sodiščem in v postopku s pritožbo pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo in sprejelo ugotovitev, ki ni skladna s tožbenimi predlogi, da je EIH priznala, da je opravljala transakcije, na podlagi katerih je Svet upravičil njeno uvrstitev na seznam:

—	EIH ni priznala, da je opravljala transakcije, ki so navedene v obrazložitvi Sveta.

—	Zanikanje EIH, da je opravljala transakcije iz obrazložitve, je bilo v zadostni meri zatrjevano v pisnih vlogah in je bilo zato dopustno.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je ugotovilo, da so bila izpolnjena vsebinska merila za uvrstitev na seznam:

—	EIH ni priznala, da je opravljala transakcije, na podlagi katerih je Svet upravičil njeno uvrstitev na seznam, Svet pa ni predložil dokaze o nasprotnem.

—	Transakcije, ki so bile navedene v tožbi, ki jo je vložila EIH, niso ustrezale transakcijam, na podlagi katerih je Svet upravičil njeno uvrstitev na seznam.

—	Trditev, ki jo je podala EIH, da so bile nekatere transakcije izključene iz področja uporabe sistema sankcij EU (in sicer vplačila na zamrznjene račune), je bila dovolj utemeljena in zato dopustna.

—	EIH ni bil mogoče očitati, da ni predložila dovolj dokazov za odobritve na podlagi členov od 8 do 10 Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 (1) ali zadostnih dokazov za odobritve na podlagi člena 21 Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 (2) za transakcije po 2. septembru 2010.

—

Tako imenovane transakcije tretje poti je odobril pristojni nacionalni organ, odgovoren za izvrševanje sankcij v Nemčiji in za nadzor nad EIH (Bundesbank), in je Splošno sodišče napačno menilo, da je Bundesbank prekoračila svoja pooblastila in da bi morala EIH podvomiti v pristojnost Bundesbank za dane odobritve.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je zavrnilo tožbeni razlog v zvezi z upravičenimi pričakovanji/pravno varnostjo:

—	Splošno sodišče je napačno opredelilo dejansko stanje iz spisa in je napačno menilo, da bi morala EIH predvideti, da bo uvrščena na seznam zaradi upoštevanja zavezujočih zagotovil Bundesbank.

—	Splošno sodišče je napačno menilo, da se EIH ni mogla sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, ker je Bundesbank prekoračila svoja pooblastila, saj ta teh pooblastil ni prekoračila, in tudi če bi jih, to ne bi preprečilo sklicevanja na načelo varstva zaupanja v pravo.

—	Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je ugotovilo, da so bila upoštevna pravila, v skladu s katerimi je bila EIH uvrščena na seznam, nedvoumna.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da se EIH ni mogla sklicevati na člen 32(2) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 v okviru izpodbijanja njene uvrstitve na seznam in da so sankcije proti EIH zagotovile preventivni učinek, ki ne bi mogel biti dosežen s tem, da Bundesbank ne bi več odobravala tretje poti ali dovoljevala takšnih transakcij:

—	Ob (napačni) predpostavki, da je EIH ravnala nezakonito, je na podlagi člena 32(2) ne bi bilo mogoče uvrstiti na seznam, ker je v vseh pogledih ravnala v skladu z nasveti in navodili Bundesbank in ni vedela ali imela utemeljen razlog za sum, da je ravnala nezakonito.

—

Naložitev omejevalnih ukrepov EIH ni bila sorazmerna, ker so obstajali sorazmernejši ukrepi, saj bi Svet, če bi menil, da bi bilo treba pregledati nemški regulativni sistem in ga morda spremeniti, lahko predlagal tak pregled nemškim organom, ki bi bili dolžni sodelovati na podlagi dolžnosti lojalnega sodelovanja, ki je Splošno sodišče napačno ni upoštevalo.

—

Splošno sodišče je prav tako napačno uporabilo pravo in prišlo do ugotovitve, ki ni skladna z dokumenti spisa, ker je ugotovilo, da so bili omejevalni ukrepi sorazmerni, ker se je v primeru EIH za upoštevne transakcije izvedelo naknadno. Prvič, Bundesbank je odobrila tretjo pot, preden je EIH ravnala v skladu z odobritvijo. Drugič, če bi ponoven pregled odobritve transakcij tretje poti s strani Bundesbank pripeljal do spremembe stališča Bundesbank, bi to imelo preventivni učinek za vse prihodnje transakcije.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 103, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1).

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/12

Pritožba, ki jo je Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, S.A. vložila 20. novembra 2013 zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 9. septembra 2013 v zadevi T-429/11, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria proti Komisiji

(Zadeva C-587/13 P)

2014/C 15/17

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, S.A. (zastopniki: J. Ruiz Calzado, M. Núñez Müller in J. Domínguez Pérez, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

—	Izpodbijani sklep naj se razveljavi

—	Ugotovi naj se dopustnost ničnostne tožbe v zadevi T-429/11, zadeva pa naj se vrne Splošnemu sodišču v meritorno presojo

—	Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopkov, ki se nanašajo na dopustnost, pred obema instancama

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je kršilo pravo Unije pri razlagi sodne prakse glede pojma dejanskega upravičenca za namene presoje dopustnosti tožb zoper odločbe s katerimi je shema pomoči razglašena za nezakonito in nezdružljivo. Konkretno,

—	Splošno sodišče je napačno razlagalo sodno prakso glede pojma dejanskega upravičenca in izkrivilo dejstva s tem, da ga je uporabilo za transakcije, ki jih je pritožnica izvajala po 21. decembru 2007;

—	Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo tudi pri svoji razlagi pojma dejanskega upravičenca iz sodne prakse glede transakcij pred 21. decembrom 2007.

2.	Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 263, četrti odstavek, in fine, PDEU. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s trditvijo, da odločbe na področju shem državnih pomoči, kot je izpodbijana, potrebujejo izvedbene ukrepe v smislu nove določbe Pogodbe.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem da je sprejelo odločitev, ki je v nasprotju s pravico do učinkovitega sodnega varstva. V izpodbijanem sklepu je sprejeta zgolj teoretična koncepcija te pravice, ki pritožnici preprečuje, da bi pod običajnimi pogoji in ne da bi morala kršiti pravo, imela dostop do postopka predhodnega odločanja zaradi izpodbijanja sporne odločbe.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/14

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Lorenz Shoe Group proti UUNT – Fuzhou Fuan Leather Plastics Clothing Making (Ganeder)

(Zadeva T-374/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti Ganeder - Prejšnja besedna znamka Skupnosti Ganter - Relativni razlog za zavrnitev - Podobnost znakov - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2014/C 15/18

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Lorenz Shoe Group AG (Taufkirchen an der Pram, Avstrija) (zastopnika: sprva M. Douglas, nato N. Hebeis, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: R. Pethke in A. Schifko, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Fuzhou Fuan Leather Plastics Clothing Making Co. Ltd (Cangshan Fuzhou, Kitajska) (Zastopnik: A. Paschke, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. julija 2009 (zadeva R 1289/2008-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med shoe fashion group Lorenz AG in Fuzhou Fuan Leather Plastics Clothing Making Co. Ltd.

Izrek

1.	Odločba prvega odboraza pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 16. julija 2009 (zadeva R 1289/2008-1) se razveljavi.

2.	UUNT nosi svoje stroške in stroške Lorenz Shoe Group AG.

3.	Fuzhou Fuan Leather Plastics Clothing Making Co. Ltd nosi svoje stroške.

(1) UL C 282, 21.11.2009.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/14

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Herbacin cosmetic proti UUNT – Laboratoire Garnier (HERBA SHINE)

(Zadeva T-34/12) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti HERBA SHINE - Prejšnje besedne nacionalne znamke, znamke Skupnosti in mednarodne znamke Herbacin - Relativni razlog za zavrnitev - Resna in dejanska uporaba prejšnjih znamk - Člen 42(2) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Obveznost obrazložitve - Člen 75 Uredbe št. 207/2009)

2014/C 15/19

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Herbacin cosmetic GmbH (Wutha-Farnroda, Nemčija) (zastopnik: J. Eberhardt, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Walicka, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Laboratoire Garnier et Cie (Pariz, Francija)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 22. novembra 2011 (zadeva R 2255/2010-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Herbacin cosmetic GmbH in Laboratoire Garnier et Cie.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 22. novembra 2011 (zadeva R 2255/2010-1) se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 80, 17.3.2012.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/15

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Vitaminaqua proti UUNT – Energy Brands (vitaminaqua)

(Zadeva T-410/12) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti vitaminaqua - Prejšnje nacionalne besedne znamke VITAMINWATER - Prejšnja figurativna znamka Skupnosti GLACEAU vitamin water - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2014/C 15/20

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Vitaminaqua Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: A. Krajnyák, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: J. Németh in D. Walicka, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Energy Brands, Inc. (Whitestone, Združene države) (Zastopniki: S. Malynicz, D. Stone in L. Ritchie, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 26. junija 2012 (zadeva R 997/2011-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med Energy Brands Inc. In Vitaminaqua Ltd.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vitaminaqua Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 355, 17.11.2012.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/15

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Gaumina proti EIGE

(Zadeva T-424/12) (1)

(Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa - Zagotavljanje storitev podpore komunikacijskih dejavnosti EIGE - Zavrnitev ponudbe ponudnika - Obveznost obrazložitve)

2014/C 15/21

Jezik postopka: litovščina

Stranki

Tožeča stranka: UAB Gaumina (Vilna, Litva) (zastopnika: S. Aviža in D. Soloveičikas, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) (zastopniki: V. Langbakk, zastopnik, skupaj z J. Stuyckom in A.-M. Vandrommejem, odvetnikoma)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe EIGE z dne 26. julija 2012, s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke v okviru postopka javnega razpisa EIGE/2012/ADM/13.

Izrek

1.	Odločba Evropskega inštituta za enakost med spoloma (EIGE), z dne 26. julija 2012, s katero je bila zavrnjena ponudba UAB Gaumina v okviru postopka javnega razpisa EIGE/2012/ADM/13 se razglasi za nično.

2.	EIGE nosi svoje stroške in stroške družbe Gaumina.

(1) UL C 373, 1.12.2012.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/16

Sklep Splošnega sodišča z dne 18. novembra 2013 – Trabelsi proti Svetu

(Zadeva T-162/12) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji - Podaljšanje zamrznitve sredstev - Razglasitev ničnosti prvotnih ukrepov zamrznitve sredstev - Ustavitev postopka)

2014/C 15/22

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Mohamed Trabelsi (Pariz, Francija) (zastopnik: A. Tekari, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: G. Étienne in M. Bishop, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2012/50/SZVP z dne 27. januarja 2012 o spremembi Sklepa 2011/72/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji (UL L 27, str. 11) v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 355, 17.11.2012.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/16

Sklep Splošnega sodišča z dne 11. novembra 2013 – Mory in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-545/12) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Tradicionalna in ekspresna dostava - Odločba, da se obveznost vračila ne razširi na potencialne pridobitelje upravičenca v stečajnem postopku - Neobstoj pravnega interesa - Nedopustnost)

2014/C 15/23

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Mory SA (Pantin, Francija); Mory Team (Pantin); Superga Invest, nekdanja Compagnie française superga d’investissement dans le service (CFSIS) (Miraumont, France) (zastopnika: B. Vatiert in F. Loubières, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska Komisija (zastopnika: T. Maxian Rusche in B. Stromsky, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnost Odločbe Komisije C(2012) 2401 final z dne 4. aprila 2012 o prevzemu sredstev skupine Sernam v okviru njenega stečajnega postopka.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	O predlogih za intervencijo, ki sta ju vložila Francoska republika in družba Calberson, ni treba odločiti.

3.	Mory SA, Mory Team in Superga Invest nosijo poleg svojih stroškov še stroške, ki so nastali Evropski komisiji.

4.	Francoska republika in družba Calberson, ki sta bili intervenientki, nosita svoje stroške.

(1) UL C 71, 9.3.2013.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/17

Sklep Splošnega sodišča z dne 19. novembra 2013 – 1. garantovaná proti Komisiji

(Zadeva T-42/13) (1)

(Ničnostna tožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Trg kalcijevega karbida in magnezija za jeklarsko in plinsko industrijo v EGP razen Irske, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva - Globe - Zamudne obresti - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Nedopustnost)

2014/C 15/24

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: 1. garantovaná a.s. (Bratislava, Slovaška) (zastopniki: sprva M. Powell, solicitor, G. Forwood, barrister, M. Staroň in P. Hodál, odvetnika, nato K. Lasok, QC, J. Holmes, B. Hartnett, barristers, in O. Geiss, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska Komisija (zastopniki: V. Bottka, F. Dintilhac in N. von Lingen, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe, ki naj bi bila vsebovana v dopisu Komisije z dne 21. decembra 2012 (zadeva COMP/39.396 – reagenti na osnovi kalcijevega karbida in magnezija za jeklarsko industrijo in industrijo plina), s katero naj bi Komisija zahtevala, naj ji tožeča stranka nakaže preostali dolgovani znesek globe, ki ji jo je naložila z Odločbo C(2009) 5791 final z dne 22. julija 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 (ES) in člena 53 Sporazuma EGP, skupaj z zamudnimi obrestmi, ali v njeno korist predloži bančno garancijo v višini tega zneska.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	1. garantovaná a.s. nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 79, 16.3.2013.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/17

Sklep Splošnega sodišča z dne 14. novembra 2013 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-229/13 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Zavržba tožbe na prvi stopnji kot očitno nedopustne - Neenakost tožbe, vložene po telefaksu, in izvirnika, ki je bil vložen naknadno - Vložitev izvirnika po roku - Prepozno vložena tožba - Očitno neutemeljena pritožba)

2014/C 15/25

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska Komisija (zastopniki: C. Berardis-Kayser in G. Gattinara, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. februarja 2013 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-113/11, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razglasitev ničnosti tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije v okviru tega postopka.

(1) UL C 171, 15.6.2013.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/18

Sklep Splošnega sodišča z dne 14. novembra 2013 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-283/13 P) (1)

2014/C 15/26

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska Komisija (zastopnika: C. Berardis-Kayser in G. Gattinara, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 11. marca 2013 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-131/12, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razglasitev ničnosti tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije v okviru tega postopka.

(1) UL C 207, 20.7.2013.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/18

Sklep Splošnega sodišča z dne 14. novembra 2013 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-284/13 P) (1)

2014/C 15/27

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska Komisija (zastopniki: C. Berardis-Kayser in G. Gattinara, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 11. marca 2013 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-17/12, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razglasitev ničnosti tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije v okviru tega postopka.

(1) UL C 207, 20.7.2013.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/19

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 11. novembra 2013 – CSF proti Komisiji

(Zadeva T-337/13 R)

(Začasna odredba - Varovanje zdravja in varstvo potrošniko in delavcev pred tveganji, ki izhajajo iz uporabe strojev - Ukrep danskih organov o prepovedi vrste večnamenskih strojev za zemeljska dela, ki ni opremljen s primerno varovalno konstrukcijo - Odločba Komisije, da je ukrep upravičen - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

2014/C 15/28

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: CSF Srl (Grumolo delle Abbadesse, Italija) (zastopniki: R. Santoro, S. Armellini in R. Bugaro, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska Komisija (zastopnika: G. Zavvos, zastopnik, skupaj z M. Pappalardom, odvetnikom)

Predmet

Predlog za odlog izvršitve Sklepa Komisije 2013/173/EU z dne 8. aprila 2013 o ukrepu Danske v skladu s členom 11 Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi vrste večnamenskih strojev za zemeljska dela (UL L 101, str. 29).

Izrek

1.	Predlog za odlog izvršitve se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/19

Tožba, vložena 2. oktobra 2013 – Inclusion Alliance for Europe proti Komisiji

(Zadeva T-539/13)

2014/C 15/29

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Inclusion Alliance for Europe GEIE (Bukarešta, Romunija) (zastopnik: S.Famiani, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Evropske komisije z dne 17. julija 2013, s katerim je ta institucija zahtevala plačilo skupnega zneska 212 411,89 EUR, in sicer za projekte št. 224482, imenovan MARE (80 352,07 EUR), št. 216820, imenovan SENIOR (53 138,40 EUR) in št. 225010, imenovan ECRN (78 231,42 EUR), razglasi za ničnega; in

—	Evropski komisiji naloži povrnitev nastale premoženjske in nepremoženjske škode v višini 3 000 000 EUR ali zneska, ki se bo določil v postopku, ter plačilo stroškov postopka skupaj z obrestmi in revalorizacijo priznanih zneskov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tem postopku, ki je sodelovala pri treh projektih, ki so bili potrjeni v okviru sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013), izpodbija sklep Komisije, s katerim ta zahteva delno vračilo dodeljenih pomoči.

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja osem razlogov.

Prvi tožbeni razlog je neuporaba in neobstoj učinka Financial Guide iz leta 2010 za projekta MARE in SENIOR.

—	V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje neobstoj retroaktivnega učinka Financial Guide iz leta 2010 saj bi se moral uporabiti Guide iz leta 2007, ki je veljal v času podpisa pogodb.

Drugi tožbeni razlog je to, da sta Evropska komisija in družba, odgovorna za revizijo, zavrnili priznanje pravice tožeče stranke do izjave.

—	V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je Evropska komisija kršila pravila Aneksa II k pogodbi, tako glede pravice do kontradiktorne obravnave, kot tudi glede pogojev za predložitev poročil.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sodelovanja in vzajemnega zaupanja med Evropsko komisijo in tožečo stranko, zlasti glede na slabo vodenje upravnega postopka in ravnanje, v katerem se je odražal sum.

Četrti tožbeni razlog je negotovost glede pravil, ki se uporabljajo za mala in srednja podjetja za priznanje stroškov projekta.

—	Glede tega tožeča stranka navaja, da Evropska komisija ni izpostavila tveganj, povezanih z mehanizmi računovodskega sistema, ki generirajo napake in ki lahko pripeljejo do zavrnitve priznanja vseh stroškov projekta.

5.	Peti tožbeni razlog je neuporaba pravil International Audit Federation in veljavne evropske zakonodaje s področja revidiranja malih in srednjih podjetij.

6.	Šesti tožbeni razlog se nanaša na upravičenost stroškov projekta in neizvedbo ocene revizije.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na dejstvo da je družba, odgovorna za revizijo, svoje predloge za zavrnitev priznanja stroškov v glavnem oprla na izključno uporabo timesheets.

—	V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje, da so revizorji zavrnili nekatere potne stroške, ker niso bili vključeni v prvotni projektni dokument (Dow); čeprav je običajno tako, da se načrt dela na projektih pripravi vsako leto.

Osmi tožbeni razlog je legitimna pravica tožeče stranke, da prejme plačilo za pravilno opravljeno delo, ter neupravičena obogatitev Evropske komisije.

—

V zvezi s tem tožeče stranka navaja, da so bili rezultati projektov MARE, SENIOR in ECNR predloženi Evropski komisiji v predvidenih rokih, pri čemer je Evropska komisija v celoti sprejela dosežene odlične rezultate, ki jih je potrdil in podpisal tudi komisar Evropske komisije, odgovoren za področje, ter da je bil projekt ECNR podaljšan še za šest mesecev zaradi kakovosti opravljenega dela. Zavrnitev priznanja vseh stroškov naj bi bila torej v nasprotju z legitimno pravico do prejema plačila za opravljeno delo, zaradi česar je podana neupravičena obogatitev Evropske komisije.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/21

Tožba, vložena 22. oktobra 2013 – ZZ in drugi proti Računskemu sodišču

(Zadeva F-105/13)

2014/C 15/32

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: ZZ in drugi (zastopniki: A. Coolen, J-N. Louis, É. Marchal in D. Abreu Caldas, odvetniki)

Tožena stranka: Računsko sodišče

Predmet in opis spora

Razveljavitev sklepa Računskega sodišča z dne 13. decembra 2012 o tem, da se ne obrne na Sodišče, da bi to presodilo, ali S., ki je bila tedaj članica Računskega sodišča, ni več izpolnjevala zahtevanih pogojev ali obveznosti, ki so izhajale iz njenega položaja, in o tem, da ne bo odločalo o pritožbah tožečih strank glede tega, da ni sprejelo nobenega ukrepa, s katerim bi se javno priznalo nadlegovanje, katerega žrtev so bile, njihovo trpljenje, in da sprejme ukrepe, s katerimi bi se povrnil njihov ugled, njihova kredibilnost in dostojanstvo ter povrnila utrpljena nepremoženjska in premoženjska škoda.

Predloga tožečih strank

—

Sklep računskega sodišča kot OPI z dne 13. decembra 2012 o tem, da ne bo odločalo o pritožbi tožečih strank glede tega, da ni sprejelo nobenega ukrepa, s katerim bi se javno priznalo nadlegovanje, katerega žrtev so bile, njihovo trpljenje, in da sprejme ukrepe, s katerimi bi se povrnil njihov ugled, kredibilnost in dostojanstvo ter povrnila utrpljena nepremoženjska in premoženjska škoda, naj se razveljavi;

—	Računskemu sodišču naj se naloži plačilo stroškov.

18.1.2014

Uradni list Evropske unije

C 15/21

Tožba, vložena 4. novembra 2013 – ZZ proti ENISA

(Zadeva F-109/13)

2014/C 15/33

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnika: L. Levi in A. Tymen, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe o prenehanju pogodbe tožeče stranke o zaposlitvi in posledično naložitev toženi stranki, naj tožečo stranko ponovno zaposli in ji izplača vse finančne koristi od začetka učinkovanja prenehanja pogodbe do njene ponovne zaposlitve, z odštetjem njenega morebitnega dohodka za isto obdobje, povečano za zamudne obresti, izračunane po obrestni meri Evropske centralne banke, povečane za 3 točke, in nazadnje, naložitev toženi stranki, naj tožeči stranki povrne nepremoženjsko škodo.

Predlog tožeče stranke

—	Odločba z dne 31. januarja 2013 o prenehanju pogodbe tožeče stranke o zaposlitvi naj se razglasi za nično;

—	odločba z dne 22. avgusta 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke, naj se razglasi za nično;

—

posledično, tožečo stranko naj se ponovno zaposli in se ji izplača vse finančne koristi od začetka učinkovanja prenehanja pogodbe do njene ponovne zaposlitve, z odštetjem njenega morebitnega dohodka za isto obdobje, povečano za zamudne obresti, izračunane po obrestni meri Evropske centralne banke, povečane za 3 točke;

—	tožeči stranki naj se povrne nepremoženjska škoda, ocenjena ex aequo et bono na 10 000 EUR;

—	tožena stranka naj v celoti nosi stroške postopka.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2014.015.slv
Uradni list Evropske unije		C 15

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 57 18. januar 2014

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2014/C 015/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 9, 11.1.2014	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2014/C 015/02	Zadeva C-510/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (madžarska) 25. septembra 2013 – E.ON Földgáz Trade Zrt. proti Magyar Energetikai és Közmű-szabályozási Hivatal	2

2014/C 015/03	Zadeva C-529/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Georg Felber proti Bundesministerin für Unterricht, Kunst und Kultur	3

2014/C 015/04	Zadeva C-530/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Leopold Schmitzer proti Bundesministerin für Inneres	3

2014/C 015/05	Zadeva C-531/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshofs (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Kornhuber in drugi	5

2014/C 015/06	Zadeva C-532/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 9. oktobra 2013 – Sofia Zoo proti Országos Környezetvédelmi, Természetvédelmi és Vízügyi Főfelügyelőség	5

2014/C 015/07	Zadeva C-543/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (Nizozemska) 17. oktobra 2013 – Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank proti E. Fischer-Lintjens	6

2014/C 015/08	Zadeva C-544/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Stockholms tingsrätt (Švedska) 21. oktobra 2013 – Abcur AB proti Apoteket Farmaci AB	6

2014/C 015/09	Zadeva C-545/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Stockholms tingsrätt (Švedska) 21. oktobra 2013 – Abcur AB proti Apoteket AB and Apoteket Farmaci AB	7

2014/C 015/10	Zadeva C-553/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tallinna Ringkonnakohus (Estonija) 28. oktobra 2013 – Statoil Fuel & Retail Eesti AS proti Tallinna linn (Tallinna Ettevõtlusamet)	8

2014/C 015/11	Zadeva C-555/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Arbitral (Portugalska) 28. oktobra 2013 – Merck Canada Inc. proti Accord Healthcare Limited in drugim	9

2014/C 015/12	Zadeva C-557/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 29. oktobra 2013 – Hermann Lutz proti Elke Bäuerle kot upraviteljici premoženja družbe ECZ Autohandel GmbH v postopku zaradi insolventnosti	9

2014/C 015/13	Zadeva C-565/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hovrätten för västra Sverige (Švedska) 4. novembra 2013 – Kammaråklagaren proti Ove Ahlström, Lennart Kjellberg, Fiskeri AB Ganthi in Fiskeri AB Nordic	9

2014/C 015/14	Zadeva C-569/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Förvaltningsrätten i Malmö (Švedska) 6. novembra 2013 – Bricmate AB proti Tullverket	10

2014/C 015/15	Zadeva C-575/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Rüsselsheim (Nemčija) 12. novembra 2013 – Thomas Etzold in drugi proti Condor Flugdienst GmbH	10

2014/C 015/16	Zadeva C-585/13 P: Pritožba, ki jo je Europäisch-Iranische Handelsbank AG vložila 19. novembra 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2013 v zadevi T-434/11, Europäisch-Iranische Handelsbank AG proti Svetu Evropske unije	11

2014/C 015/17	Zadeva C-587/13 P: Pritožba, ki jo je Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, S.A. vložila 20. novembra 2013 zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 9. septembra 2013 v zadevi T-429/11, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria proti Komisiji	12

	Splošno sodišče
2014/C 015/18	Zadeva T-374/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Lorenz Shoe Group proti UUNT – Fuzhou Fuan Leather Plastics Clothing Making (Ganeder) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Skupnosti Ganeder — Prejšnja besedna znamka Skupnosti Ganter — Relativni razlog za zavrnitev — Podobnost znakov — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)	14

2014/C 015/19	Zadeva T-34/12: Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Herbacin cosmetic proti UUNT – Laboratoire Garnier (HERBA SHINE) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Skupnosti HERBA SHINE — Prejšnje besedne nacionalne znamke, znamke Skupnosti in mednarodne znamke Herbacin — Relativni razlog za zavrnitev — Resna in dejanska uporaba prejšnjih znamk — Člen 42(2) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Obveznost obrazložitve — Člen 75 Uredbe št. 207/2009)	14

2014/C 015/20	Zadeva T-410/12: Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Vitaminaqua proti UUNT – Energy Brands (vitaminaqua) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Skupnosti vitaminaqua — Prejšnje nacionalne besedne znamke VITAMINWATER — Prejšnja figurativna znamka Skupnosti GLACEAU vitamin water — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)	15

2014/C 015/21	Zadeva T-424/12: Sodba Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2013 – Gaumina proti EIGE (Javna naročila storitev — Postopek javnega razpisa — Zagotavljanje storitev podpore komunikacijskih dejavnosti EIGE — Zavrnitev ponudbe ponudnika — Obveznost obrazložitve)	15

2014/C 015/22	Zadeva T-162/12: Sklep Splošnega sodišča z dne 18. novembra 2013 – Trabelsi proti Svetu (Skupna zunanja in varnostna politika — Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji — Podaljšanje zamrznitve sredstev — Razglasitev ničnosti prvotnih ukrepov zamrznitve sredstev — Ustavitev postopka)	16

2014/C 015/23	Zadeva T-545/12: Sklep Splošnega sodišča z dne 11. novembra 2013 – Mory in drugi proti Komisiji (Ničnostna tožba — Državne pomoči — Tradicionalna in ekspresna dostava — Odločba, da se obveznost vračila ne razširi na potencialne pridobitelje upravičenca v stečajnem postopku — Neobstoj pravnega interesa — Nedopustnost)	16

2014/C 015/24	Zadeva T-42/13: Sklep Splošnega sodišča z dne 19. novembra 2013 – 1. garantovaná proti Komisiji (Ničnostna tožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Trg kalcijevega karbida in magnezija za jeklarsko in plinsko industrijo v EGP razen Irske, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva — Globe — Zamudne obresti — Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva — Nedopustnost)	17

2014/C 015/25	Zadeva T-229/13 P: Sklep Splošnega sodišča z dne 14. novembra 2013 – Marcuccio proti Komisiji (Pritožba — Javni uslužbenci — Zavržba tožbe na prvi stopnji kot očitno nedopustne — Neenakost tožbe, vložene po telefaksu, in izvirnika, ki je bil vložen naknadno — Vložitev izvirnika po roku — Prepozno vložena tožba — Očitno neutemeljena pritožba)	17

2014/C 015/26	Zadeva T-283/13 P: Sklep Splošnega sodišča z dne 14. novembra 2013 – Marcuccio proti Komisiji (Pritožba — Javni uslužbenci — Zavržba tožbe na prvi stopnji kot očitno nedopustne — Neenakost tožbe, vložene po telefaksu, in izvirnika, ki je bil vložen naknadno — Vložitev izvirnika po roku — Prepozno vložena tožba — Očitno neutemeljena pritožba)	18

2014/C 015/27	Zadeva T-284/13 P: Sklep Splošnega sodišča z dne 14. novembra 2013 – Marcuccio proti Komisiji (Pritožba — Javni uslužbenci — Zavržba tožbe na prvi stopnji kot očitno nedopustne — Neenakost tožbe, vložene po telefaksu, in izvirnika, ki je bil vložen naknadno — Vložitev izvirnika po roku — Prepozno vložena tožba — Očitno neutemeljena pritožba)	18

2014/C 015/28	Zadeva T-337/13 R: Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 11. novembra 2013 – CSF proti Komisiji (Začasna odredba — Varovanje zdravja in varstvo potrošniko in delavcev pred tveganji, ki izhajajo iz uporabe strojev — Ukrep danskih organov o prepovedi vrste večnamenskih strojev za zemeljska dela, ki ni opremljen s primerno varovalno konstrukcijo — Odločba Komisije, da je ukrep upravičen — Predlog za odlog izvršitve — Neobstoj nujnosti)	19

2014/C 015/29	Zadeva T-539/13: Tožba, vložena 2. oktobra 2013 – Inclusion Alliance for Europe proti Komisiji	19

2014/C 015/30	Zadeva T-234/08: Sklep Splošnega sodišča z dne 11. novembra 2013 – EuroChem MCC proti Svetu	20

2014/C 015/31	Zadeva T-485/09: Sklep Splošnega sodišča z dne 11. novembra 2013 – Francija proti Komisiji	20

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2014/C 015/32	Zadeva F-105/13: Tožba, vložena 22. oktobra 2013 – ZZ in drugi proti Računskemu sodišču	21

2014/C 015/33	Zadeva F-109/13: Tožba, vložena 4. novembra 2013 – ZZ proti ENISA	21