24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/1

(1)

Enakost je v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ena od temeljnih vrednot Unije. Unija se v skladu z drugim pododstavkom člena 3(3) PEU bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja varstvo pravic otrok.

(2)

Unija si v skladu s členom 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti.

(3)

Svet lahko v skladu s členom 19(1) PDEU sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(4)

Člen 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika ali pripadnosti narodnostni manjšini.

(5)

Direktiva Sveta 2000/43/ES (1) določa okvir za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti v vsej Uniji v zvezi z zaposlovanjem in usposabljanjem, izobraževanjem, socialnim varstvom (vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom), socialnimi ugodnostmi, dostopom do blaga in storitev ter preskrbo z njimi, vključno s stanovanji.

(6)

Izraz „Romi“ se v tem priporočilu – tako kot v drugih političnih dokumentih Evropskega parlamenta in Sveta – uporablja kot nadpomenka, ki vključuje skupine prebivalstva z bolj ali manj podobnimi kulturnimi značilnostmi, kot so Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne.

(7)

Številni Romi v Uniji se še vedno soočajo s hudo revščino, socialno izključenostjo, diskriminacijo in ovirami pri uveljavljanju svojih temeljnih pravic, zaradi česar so lahko izpostavljeni izkoriščanju, na primer trgovini z ljudmi. Zato bi bilo treba razmisliti o učinkovitejših ukrepih za socialno vključevanje, ki bi bili prilagojeni njihovemu položaju in potrebam.

(8)

Položaj romskih otrok v Uniji je še zlasti zaskrbljujoč zaradi vrste dejavnikov, ki vplivajo na to, da so ti otroci posebno ranljivi in izpostavljeni, med drugim zaradi slabega zdravja, neprimernih stanovanjskih razmer, slabe prehrane, izključenosti, diskriminacije, rasizma in nasilja. Socialna izključenost romskih otrok je pogosto povezana s pomanjkljivim evidentiranjem rojstev in osebnimi dokumenti, nizko udeležbo teh otrok v predšolski vzgoji in v visokošolskem izobraževanju ter s povečano stopnjo zgodnjega opuščanja izobraževanja (v nadaljnjem besedilu tudi: osip). Ločevanje je resna ovira, ki onemogoča dostop do kakovostnega izobraževanja. Nekateri romski otroci so tudi žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja delovne sile.

(9)

Romi, ki so državljani tretjih držav in zakonito bivajo v državah članicah, se prav tako lahko znajdejo v posebno težkem položaju, zlasti če živijo v enako slabih razmerah kot mnogi Romi, ki so državljani Unije, in se hkrati soočajo s težavami številnih migrantov iz držav zunaj Unije.

(10)

Pri mobilnosti znotraj Unije je treba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES (2) spoštovati pravico do prostega gibanja državljanov Unije in pogoje za njeno izvajanje, ki se med drugim nanašajo na zadostna sredstva, ki jih morajo imeti osebe na voljo, in na celovito zavarovalno kritje za primer bolezni, obenem pa si je treba prizadevati za izboljšanje življenjskih razmer Romov ter sprejeti ukrepe za spodbujanje njihovega gospodarskega in socialnega vključevanja tako v državah članicah izvora kot tudi v državah članicah, v katerih prebivajo.

(11)

Evropski parlament je v resolucijah z dne 9. septembra 2010 o položaju Romov in o prostem gibanju v Evropski uniji ter v strategiji EU o vključevanju Romov z dne 9. marca 2011 Komisijo in države članice pozval, naj izkoristijo obstoječe strategije in instrumente EU, da bi zagotovile socialno-ekonomsko vključevanje Romov.

(12)

Komisija je v sporočilu z dne 5. aprila 2011 z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ spodbudila države članice, naj sprejmejo ali nadalje razvijejo celovit pristop ter potrdijo nekatere cilje na področju izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj za pospešitev vključevanja Romov.

(13)

Svet je 19. maja 2011 sprejel sklepe z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“, v katerih so se države članice zavezale k spodbujanju socialnega in ekonomskega vključevanja Romov.

(14)

Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 pozval k hitremu izvajanju sklepov Sveta z dne 19. maja 2011, zlasti kar zadeva pripravo, posodabljanje ali razvoj nacionalnih strategij držav članic za vključevanje Romov ali povezanih sklopov političnih ukrepov v okviru njihovih širših politik socialnega vključevanja za izboljšanje položaja Romov.

(15)

Komisija je v sporočilu z dne 21. maja 2012 z naslovom „Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU“ predstavila rezultate prve ocene vseh nacionalnih strategij vključevanja Romov in povezanih sklopov političnih ukrepov, države članice pa pozvala, naj preučijo nekatere prilagoditve, ki bi omogočile napredek.

(16)

Komisija je okrepila dialog z državami članicami o vključevanju Romov, zlasti z vzpostavitvijo mreže nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov v oktobru 2012, cilj tega pa je razprava o rešitvah za ugotovljene probleme. Predstavniki skupine nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov so novembra in decembra 2012 nadalje razpravljali o tem, kako povečati učinkovitost ukrepov za dejansko vključevanje Romov v državah članicah. Predstavniki skupine so nato o tem poročali mreži nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov.

(17)

Komisija je v sporočilu z dne 26. junija 2013 z naslovom „Napredek pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov“, poudarila, da so potrebni nadaljnji ukrepi, s katerimi bodo čim prej zagotovljeni potrebni pogoji za uspešno izvajanje ukrepov, namenjenih hitrejšemu napredku pri vključevanju Romov.

(18)

Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) je dalo nov zagon boju proti revščini in socialni izključenosti, saj so v njem določeni skupni evropski cilji, v skladu s katerimi naj bi zmanjšali število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, ter stopnje osipa in izboljšali šolski uspeh in stopnje zaposlenosti. Vključevanje Romov je bistveni del usklajenih prizadevanj Unije in držav članic na tem področju. Pri sedanjem upravljanju v okviru evropskega semestra se spodbuja izvajanje ustreznih priporočil za posamezne države, v sklepih Sveta „Socialne naložbe za rast in kohezijo“, sprejetih 20. junija 2013, pa so določene nadaljnje smernice za ukrepe, ki naj bi zagotovili vključujočo rast.

(19)

Glede na navedene ugotovitve in opredeljene pomanjkljivosti je treba izboljšati in spremljati učinkovitost ukrepov za vključevanje Romov. Pri tem je treba dosledno spoštovati načelo subsidiarnosti in primarno odgovornost držav članic na tem področju ter upoštevati, da je lahko zbiranje podatkov v zvezi z etnično pripadnostjo občutljivo vprašanje, in potrditi, da lahko države članice same določijo metode spremljanja, tudi ustrezne metode zbiranja podatkov, in možne kazalnike.

(20)

Namen tega priporočila je izhajati iz različnih priporočil v predhodnih sporočilih Komisije, resolucijah Evropskega parlamenta in sklepih Sveta o vključevanju Romov. Priporočilo dopolnjuje obstoječo protidiskriminacijsko zakonodajo Unije, da bi prispevali k njenemu učinkovitejšemu izvajanju in izvrševanju.

(21)

To priporočilo ne zadeva različnega obravnavanja na podlagi državljanstva in ne posega v določbe in pogoje v zvezi s pravnim statusom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlju držav članic v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije ali v zvezi s pravnimi učinki tega statusa.

(22)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) države članice poziva, naj po potrebi določijo celovit pristop za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih. V Uredbi (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je za obdobje načrtovanja programov 2014–2020 vključeno naložbeno prednostno področje v okviru o Evropskega socialnega sklada s poudarkom na socialno-ekonomskem vključevanju marginaliziranih skupnosti, kot je romska skupnost, ki dopolnjuje druge evropske strukturne in investicijske sklade (5) –

1.1

da za spodbujanje popolne enakosti Romov v praksi sprejmejo učinkovite politične ukrepe, s katerimi bodo zagotovile njihovo enako obravnavo in spoštovanje njihovih temeljnih pravic, vključno z enakim dostopom do izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj. Ta cilj bi lahko dosegli s splošnimi ali ciljno usmerjenimi ukrepi, tudi s posebnimi ukrepi, s katerimi bi preprečili ali nadomestili slabši položaj, ali s kombinacijo obeh vrst ukrepov, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti vidiku spolov;

1.2

da sprejmejo ukrepe, ki lahko temeljijo na socialno-ekonomskih kazalnikih, kot je visoka stopnja dolgotrajne brezposelnosti, stopnja izobrazbe in parametri zdravja, ali pa so lahko osredotočeni na marginalizirana in/ali segregirana geografska območja;

1.3

da sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo romski dečki in deklice enako obravnavani in da bodo imeli neoviran dostop do kakovostnega rednega izobraževanja ter da bodo vsi romski učenci zaključili vsaj obvezno izobraževanje (6). Ta cilj bi lahko dosegli z ukrepi, kot so:

1.4

da sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bodo zagotovile enako obravnavo Romov pri dostopu do trga dela in zaposlitvenih možnosti. Ta cilj bi lahko dosegli z ukrepi, kot so:

1.5

da sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bodo zagotovile enako obravnavo Romov pri uporabi splošno dostopnih storitev zdravstvenega varstva (8) na podlagi splošnih meril upravičenosti. Ta cilj bi lahko dosegli z ukrepi, kot so:

1.6

da sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bodo zagotovile enako obravnavo Romov pri dostopu do stanovanj. Ta cilj bi lahko dosegli z ukrepi, kot so:

1.7

da po potrebi zagotovijo, da bodo vloge lokalnih organov za projekte oživljanja mest vključevale celostne posege na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti;

1.8

da spodbujajo lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti in/ali celostne teritorialne naložbe, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi;

1.9

da namenijo zadostna sredstva iz vseh razpoložljivih virov financiranja (lokalnih, nacionalnih, na ravni Unije in mednarodnih) za izvajanje in spremljanje svojih nacionalnih in lokalnih strategij ter akcijskih načrtov, da bi s splošnimi ali ciljno usmerjenimi ukrepi uresničile cilj vključevanja Romov;

1.10

za lažje spodbujanje socialnega vključevanja, med drugim tudi socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot je romska skupnost, ter preprečevanje revščine in diskriminacije bi bilo treba vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici nameniti za naložbe v ljudi, kot je določeno v členih 3 in 4 Uredbe (EU) št. 1304/2013;

1.11

da glede na velikost ter socialni in ekonomski položaj njihovih romskih skupnosti ter vrzel med romskim in neromskim prebivalstvom, pa tudi glede na izzive, ki so bili v okviru evropskega semestra opredeljeni za nekatere države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za uvrstitev vključevanja Romov med prednostne naloge v partnerskih sporazumih o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (9) za obdobje 2014–2020;

1.12

da s tehnično pomočjo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov izboljšajo svoje zmogljivosti za upravljanje, spremljanje in vrednotenje ter olajšajo uporabo nacionalnih sredstev in sredstev Unije s ciljem podpreti krepitev zmogljivosti lokalnih organov in organizacij civilne družbe, da bi lahko ti učinkovito izvajali projekte;

1.13

da se pri dodeljevanju javnih sredstev za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov ali povezanih sklopov političnih ukrepov usmerijo na posebne potrebe Romov ali na geografska območja, ki jih je najbolj prizadela revščina ali socialna izključenost, ter upoštevajo vidik spolov;

2.1

da si nadalje prizadevajo za zagotovitev učinkovitega praktičnega izvrševanja Direktive 2000/43/ES, pri čemer zlasti zagotovijo, da njihovi nacionalni, regionalni in lokalni upravni predpisi niso diskriminatorni in ne povzročajo segregacijske prakse. Ustrezna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice bi morala v tej zvezi služiti za orientacijo pri ugotavljanju skladnosti določb in praks s človekovimi pravicami;

2.2

da izvajajo ukrepe za odpravo segregacije glede Romov tako na regionalni kot na lokalni ravni, če je potrebno. Politike in ukrepe za boj proti segregaciji bi morali spremljati ustrezni programi usposabljanja in obveščanja, vključno z usposabljanjem in informiranjem o varstvu človekovih pravic, namenjeni lokalnim javnim uslužbencem in predstavnikom civilne družbe ter samim Romom;

2.3

da zagotovijo, da se pri prisilnih izselitvah v celoti spoštujejo zakonodaja Unije in druge mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, kot so obveznosti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah;

2.4

da izvajajo ukrepe za boj proti diskriminaciji Romov in odpravljanje z njimi povezanih predsodkov (za kar se včasih uporablja izraz „sovraštvo do Romov“) na vseh področjih v družbi. Takšni ukrepi bi lahko obsegali:

2.5

da se predvsem z izvajanjem zakonodaje borijo proti vsem oblikam diskriminacije romskih otrok in žensk, tudi večkratni diskriminaciji, proti nasilju nad ženskami in dekleti, tudi nasilju v družini, proti trgovini z ljudmi, porokam mladoletnikov in pod prisilo sklenjenim zakonskim zvezam ter prosjačenju otrok. Države članice bi zato morale pri tem zagotoviti sodelovanje vseh pomembnih akterjev, tudi javnih organov, civilne družbe in romskih skupnosti. V tem okviru se spodbuja sodelovanje med državami članicami pri čezmejnih primerih;

2.6

da se borijo proti revščini in socialni izključenosti, ki prizadene prikrajšane, tudi Rome, z naložbami v človeški kapital in politikami socialne kohezije. Ta cilj bi lahko dosegli z ukrepi, kot so:

2.7

da glede na velikost ter socialni in ekonomski položaj njihovega romskega prebivalstva v okviru strategije Evropa 2020 razmislijo, ali bo vprašanje vključevanja Romov eden od pomembnih vidikov v njihovih nacionalnih programih reform ali njihovih nacionalnih socialnih poročilih;

2.8

da podprejo aktivno državljanstvo Romov, tako da spodbujajo njihovo socialno, ekonomsko, politično in kulturno udeležbo v družbi, tudi na lokalni ravni, saj sta dejavno sodelovanje in udeležba Romov samih ter njihovih predstavnikov in organizacij bistvena za izboljšanje njihovih življenjskih razmer in hitrejše socialno vključevanje;

2.9

da po potrebi v skladu z lokalnimi pristopi k vključevanju spodbujajo usposabljanje in zaposlovanje posredovalcev, usposobljenih za delo z Romi, in uporabljajo mediacijo kot enega od ukrepov za spopadanje z neenakostmi, s katerimi se Romi srečujejo pri dostopu do kakovostnega izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj;

2.10

da izvajajo dejavnosti informiranja, da bi bili Romi bolje seznanjeni s svojimi pravicami (zlasti v zvezi z diskriminacijo in možnostmi dostopa do sodnega varstva) in državljanskimi dolžnostmi;

3.1

da regionalne in lokalne organe ob spoštovanju njihovih pristojnosti spodbujajo, da pripravijo lokalne akcijske načrte ali strategije ali sklope lokalnih političnih ukrepov v okviru širših politik socialnega vključevanja, ki lahko zajemajo izhodiščne scenarije, merila uspešnosti in merljive cilje za vključevanje Romov ter ustrezna finančna sredstva;

3.2

da vključijo regionalne in lokalne organe ter lokalno civilno družbo v razvoj, izvajanje in spremljanje njihovih nacionalnih strategij ali povezanih sklopov političnih ukrepov v okviru širših politik socialnega vključevanja. Zadevni predstavniki in zainteresirane strani bi morali sodelovati pri partnerskih sporazumih in operativnih programih, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Osrednji in lokalni organi bi morali sodelovati pri izvajanju navedenih strategij;

da v ta namen podprejo lokalne javne organe zaradi lažjega izvajanja sklopov ukrepov politik na lokalni ravni;

3.3

da si na lokalni ravni prizadevajo za celovit pristop pri družinah iz romskih okolij, ki se soočajo s številnimi težavami, kot so nezaključeno šolanje, dolgovi, revščina in slabo zdravje. Pri tem bi lahko – ob upoštevanju razdelitve pristojnosti v posameznih državah članicah – okrepili zmogljivost lokalnih organov in jim tako omogočili učinkovito sodelovanje z zadevnimi družinami, kakor tudi na primer s šolami, ustanovami za oskrbo mladine, policijo, organizacijami javnega zdravstva, socialnimi službami in stanovanjskimi družbami;

3.4

da ustrezno spremljajo in ocenjujejo učinkovitost svojih nacionalnih strategij ali povezanih sklopov političnih ukrepov v okviru svojih širših politik socialnega vključevanja. To bi lahko izvedli z določitvijo izhodiščnih scenarijev ali merljivih ciljev ali zbiranjem ustreznih kvalitativnih ali kvantitativnih podatkov o socialnih in ekonomskih učinkih takih strategij ali ukrepov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov;

3.5

da uporabijo vse ustrezne ključne kazalnike ali metode empiričnih socialnih raziskav ali zbiranja podatkov za redno spremljanje in vrednotenje napredka zlasti na lokalni ravni, da bi z neobvezno podporo Agencije Evropske unije za temeljne pravice omogočile učinkovito poročanje o položaju Romov v državah članicah;

3.6

da z dodelitvijo zadostnih sredstev podprejo delovanje in institucionalno zmogljivost organov za spodbujanje enake obravnave, da bi lahko ti s pravno in pravosodno pomočjo učinkovito pomagali Romom, ki so žrtve diskriminacije;

3.7

da spodbujajo reden dialog med nacionalnimi kontaktnimi točkami za vključevanje Romov in nacionalnimi organi za spodbujanje enake obravnave;

3.8

da nacionalnim kontaktnim točkam za vključevanje Romov dodelijo ustrezna pooblastila in sredstva, primerna njihovi vlogi, da lahko ob upoštevanju razdelitve pristojnosti v posameznih državah članicah učinkovito usklajujejo medsektorsko spremljanje politik vključevanja Romov z namenom njihovega izvajanja;

3.9

da svojim nacionalnim kontaktnim točkam za vključevanje Romov omogočijo sodelovanje v postopkih sprejemanja odločitev glede razvoja, financiranja in izvajanja ustreznih politik. Nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov bi morale spodbujati sodelovanje in udeležbo romske civilne družbe pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov in lokalnih akcijskih načrtov;

3.10

da s političnimi pobudami spodbujajo razvoj nadnacionalnih oblik sodelovanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, zlasti pri projektih ter dvostranskih ali večstranskih dogovorih, in aktivno udeležbo v teh oblikah sodelovanja, da bi:

3.11

nadnacionalno sodelovanje iz točke 3.10 bi moralo dopolnjevati ukrepe, sprejete v nacionalnih strategijah za vključevanje Romov in povezanih sklopih političnih ukrepov v okviru širših politik socialnega vključevanja in v okviru obstoječih sporazumov o sodelovanju med državami članicami, kot je strategija za Podonavje, in drugih mednarodnih organizacij, kot sta Svet Evrope ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

4.1

da do 1. januarja 2016 obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu s tem priporočilom;

4.2

da nato Komisijo ob koncu vsakega leta obveščajo o vseh novih ukrepih, skupaj z informacijami o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov ali povezanih sklopov političnih ukrepov v okviru širših politik socialnega vključevanja;

5.1

zagotovi, da bodo informacije, ki jih pošljejo države članice, podlaga za pripravo letnih poročil Komisije, namenjenih Evropskemu parlamentu in Svetu, o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov, da bodo vključene v priporočila za posamezne države in bodo tako prispevale k evropskemu semestru v okviru strategije Evropa 2020;

5.2

na tej podlagi pozorno spremlja stanje in do 1. januarja 2019 oceni, ali je treba to priporočilo pregledati in posodobiti.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/8

(1)

Namen tega priporočila je spodbuditi države članice, naj okrepijo procesne pravice vseh osumljenih ali obdolženih oseb, ki ne morejo razumeti kazenskega postopka in v njem učinkovito sodelovati zaradi svoje starosti, duševnih ali telesnih značilnosti ali invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: ranljive osebe).

(2)

Z določitvijo minimalnih pravil o varstvu procesnih pravic osumljenih ali obdolženih oseb bi moralo to priporočilo okrepiti zaupanje držav članic v sisteme kazenskega pravosodja drugih držav članic in tako pripomoči k izboljšanju vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah.

(3)

V stockholmskem programu (1) je močno poudarjena krepitev pravic posameznikov v kazenskih postopkih. V točki 2.4 je Evropski svet pozval Komisijo, naj predloži predloge za postopni pristop (2) k okrepitvi pravic osumljenih ali obdolženih oseb.

(4)

Do zdaj so bili sprejeti trije ukrepi, in sicer Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Sklicevanja v tem priporočilu na osumljeno ali obdolženo osebo, ki ji je bila odvzeta prostost, bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na situacijo, ko je osumljeni ali obdolženi osebi v času kazenskega postopka odvzeta prostost v smislu člena 5(1)(c) EKČP, kakor to razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

(6)

Bistvenega pomena je, da se za osebo, ki je osumljena ali obdolžena v kazenskem postopku, nemudoma ugotovi, ali je ranljiva, in da se ji prizna ustrezen status. V ta namen bi morali policija, organi kazenskega pregona ali sodni organi opraviti začetno presojo. Pristojni organi bi morali imeti tudi možnost pozvati neodvisnega strokovnjaka, naj preuči stopnjo ranljivosti, potrebe ranljive osebe in ustreznost vseh sprejetih ali predvidenih ukrepov zoper ranljivo osebo.

(7)

Osumljene ali obdolžene osebe (oziroma njihovi odvetniki) bi morale imeti pravico, da v skladu z nacionalnim pravom ugovarjajo oceni njihove morebitne ranljivosti v kazenskem postopku, zlasti če bi to precej oviralo ali omejevalo uresničevanje njihovih temeljnih pravic. Ta pravica za države članice ne pomeni obveznosti uvajanja posebnega pritožbenega postopka, ločenega mehanizma ali pritožbenega postopka, v katerem se izpodbija neupoštevanje ali zavrnitev uresničevanja takšnih pravic.

(8)

Izraz „zakoniti zastopnik“ pomeni osebo, ki zastopa interese in nadzoruje pravne zadeve ranljive osebe. Primer za to je predvsem skrbnik ranljive osebe, ki ga imenuje sodišče.

(9)

Izraz „ustrezna odrasla oseba“ pomeni sorodnika ali osebo, ki ima z ranljivo osebo socialni odnos ter lahko komunicira z organi in ranljivi osebi omogoča uresničevanje njenih procesnih pravic.

(10)

Ranljive osebe potrebujejo ustrezno pomoč in podporo v času kazenskega postopka. V ta namen bi bilo treba pravnega zastopnika ranljive osumljene ali obdolžene osebe ali ustrezno odraslo osebo čim prej obvestiti o kazenskem postopku zoper ranljivo osebo, naravi obtožbe, procesnih pravicah in razpoložljivih pravnih sredstvih. Pravnega zastopnika ali ustrezno odraslo osebo bi bilo treba čim prej uradno obvestiti o odvzemu prostosti in razlogih zanjo, razen če je to v nasprotju s koristmi ranljive osebe.

(11)

Osebe, ki jim je priznan status posebno ranljivih oseb, ne morejo slediti kazenskemu postopku in ga razumeti. Z namenom zagotoviti, da so njihove pravice do poštenega sojenja zajamčene, takšne osebe ne bi smele imeti možnosti, da se odpovedo pravici do odvetnika.

(12)

Da bi zagotovili spoštovanje osebne celovitosti ranljive osebe, ki ji je odvzeta prostost, bi morale imeti ranljive osebe dostop do zdravniškega pregleda, na katerem se ocenita njihovo splošno zdravstveno stanje in združljivost morebitnih ukrepov zoper njih v takšnem stanju.

(13)

Ranljive osebe ne morejo vedno razumeti vsebine policijskih zaslišanj, ki so jim podvržene. Da bi preprečili vsako izpodbijanje vsebine zaslišanja in s tem neupravičeno ponovitev izpraševanja, bi bilo treba ta zaslišanja snemati z avdiovizualnimi sredstvi.

(14)

Ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake zadeve stanje ranljivosti osumljene ali obdolžene osebe ne bi smelo pomeniti ovire zanjo, da pri uresničevanju svojih procesnih pravic dostopa do materialnih dokazov, ki jih imajo pristojni organi v zvezi z zadevno kazensko zadevo, in da uveljavlja pravico do učinkovitih pravnih sredstev.

(15)

To priporočilo se uporablja za ranljive osebe v postopku predaje na podlagi Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ (6) (postopek na podlagi evropskega naloga za prijetje). Pristojni organi v izvršitveni državi članici bi morali zagotoviti uporabo pravil o posebnih procesnih pravicah iz tega priporočila v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje.

(16)

Sklicevanja v tem priporočilu na ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega dostopa do sodnega varstva za invalide bi bilo treba razumeti v smislu ciljev, določenih v Konvenciji Združenih narodov iz leta 2006 o pravicah invalidov in zlasti v členu 13 Konvencije.

(17)

Zagotoviti bi bilo treba, da se strokovnjaki v stiku z ranljivimi osebami zavedajo posebnih potreb teh oseb, zato bi morali biti deležni ustreznega usposabljanja.

(18)

To priporočilo spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen tega priporočila je zlasti spodbujanje pravice do svobode, pravice do poštenega sojenja in pravic obrambe.

(19)

Države članice bi morale Komisijo obvestiti o ukrepih za izvajanje tega priporočila v [36 mesecih] od njegove objave. Komisija bi morala na podlagi teh informacij spremljati in ocenjevati sprejete ukrepe držav članic –

1.

To priporočilo poziva države članice, naj okrepijo nekatere procesne pravice ranljivih osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ranljivih oseb v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje.

2.

Ranljivim osebam bi morale biti posebne procesne pravice zagotovljene od trenutka, ko so osumljene storitve kaznivega dejanja. Takšne pravice bi jim morale biti zagotovljene do konca postopka.

3.

Ranljivim osebam bi moralo biti omogočeno uresničevanje procesnih pravic v skladu z njihovimi največjimi koristmi ob upoštevanju njihove zmožnosti razumeti postopek in v njem učinkovito sodelovati.

4.

Čim prej bi bilo treba ugotoviti, ali je oseba ranljiva, in ji v skladu s tem priznati status ranljive osebe. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko vsi pristojni organi odredijo zdravniški pregled, ki ga opravi neodvisni strokovnjak, da se tako identificirajo ranljive osebe ter ugotovijo stopnja njihove ranljivosti in njihove posebne potrebe. Ta strokovnjak lahko poda obrazloženo mnenje o primernosti sprejetih ali predvidenih ukrepov proti ranljivi osebi.

5.

Ranljive osebe pri uresničevanju procesnih pravic iz tega priporočila ne bi smele biti izpostavljene diskriminaciji na podlagi nacionalne zakonodaje.

6.

Procesne pravice, priznane ranljivim osebam, bi bilo treba spoštovati ves čas kazenskega postopka ob upoštevanju narave in stopnje ranljivosti oseb.

7.

Države članice bi morale predpisati domnevo o ranljivosti, zlasti za osebe z resnimi psihološkimi, intelektualnimi, fizičnimi ali senzoričnimi okvarami, duševnimi boleznimi ali kognitivnimi težavami, ki jih ovirajo pri razumevanju postopka in učinkovitem sodelovanju v njem.

8.

Invalidi bi morali na zahtevo prejeti informacije v zvezi z njihovimi procesnimi pravicami, in sicer v obliki, ki jim je dostopna.

9.

Ranljive osebe in, po potrebi, njihov pravni zastopnik ali ustrezna odrasla oseba bi morali biti obveščeni o posebnih procesnih pravicah iz tega priporočila, zlasti tistih v zvezi s pravico do obveščenosti, pravico do zdravstvene pomoči, pravico do odvetnika, spoštovanjem zasebnosti in, če je primerno, tudi pravicami v zvezi s priporom pred sojenjem.

10.

Pravni zastopnik ali ustrezna odrasla oseba, ki jo imenujejo ranljiva oseba ali pristojni organi za pomočnika tej osebi, bi morala biti navzoča na policijski postaji in na sodnih obravnavah.

11.

Če ranljiva oseba ne more razumeti postopka in mu slediti, bi moralo biti določeno, da se pravici do dostopa do odvetnika v skladu z Direktivo 2013/48/EU ne more odpovedati.

12.

Ranljive osebe bi morale imeti dostop do sistematične in redne zdravstvene pomoči ves čas kazenskega postopka, če jim je odvzeta prostost.

13.

Vsako zaslišanje ranljivih oseb v postopku predhodne preiskave bi bilo treba snemati z avdiovizualnimi sredstvi.

14.

Države članice bi morale sprejeti vse potrebno za zagotovitev, da je odvzem prostosti ranljivim osebam pred obsodbo skrajno sredstvo ter da je sorazmeren in poteka pod pogoji, ki so prilagojeni potrebam ranljive osebe. Treba bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da imajo ranljive osebe, kadar jim je odvzeta prostost, dostop do primerne nastanitve, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe.

15.

Pristojni organi bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, da se v kazenskem postopku zagotovi varstvo zasebnosti, osebne celovitosti in osebnih podatkov ranljivih oseb, vključno z zdravstvenimi podatki.

16.

Izvršitvena država članica bi morala zagotoviti, da ima ranljiva oseba ob prijetju v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje posebne procesne pravice iz tega priporočila.

17.

Policijske uradnike ter uradnike organov pregona in sodnih organov, ki so pristojni v kazenskem postopku zoper ranljivo osebo, bi bilo treba ustrezno usposobiti.

18.

Države članice bi morale Komisijo v (36 mesecih po objavi tega priporočila) obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejele za njegovo izvajanje.

19.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/11

(1)

Namen tega priporočila je okrepiti pravico do brezplačne pravne pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskih postopkih in za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/JHA (1), da se dopolni in zagotovi učinkovitost pravice do dostopa do odvetnika, kot je določeno v Direktivi 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih je določena v členu 47(3) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije („Listina“) in členu 6(3)(c) Evropske konvencije o človekovih pravicah („EKČP“). Priznana je tudi v členu 14(3)(d) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah („MPDPP“). Temeljna načela, na katerih bi moral temeljiti sistem brezplačne pravne pomoči so opredeljena v Načelih in smernicah Združenih narodov za dostop do brezplačne pravne pomoči v kazenskopravnih sistemih, ki jih je Generalna skupščina sprejela 20. decembra 2012.

(3)

Obseg in vsebina pravice do dostopa do odvetnika sta določena v Direktivi 2013/48/EU in to poročilo v nobenem primeru ne pomeni omejevanja pravic iz navedene direktive.

(4)

Osumljena ali obdolžena oseba v kazenskih postopkih ima pravico do dostopa do odvetnika od trenutka, ko je z uradnim obvestilom ali drugače s strani pristojnih organov seznanjena, da je osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, ne glede na to, ali ji je bila odvzeta prostost. Uporablja se do zaključka postopka, torej do končne ugotovitve, ali je osumljena ali obdolžena oseba storila kaznivo dejanje, ter če je ustrezno, tudi do izreka kazni in odločitve o morebitni pritožbi. Enak časovni okvir bi bilo treba uporabljati tudi za pravico do brezplačne pravne pomoči.

(5)

V tem priporočilu se izraz „odvetnik“ nanaša na vsako osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo usposobljena in upravičena (tudi na podlagi akreditacije s strani pristojnega organa) za pravno svetovanje in pomoč osumljenim ali obdolženim osebam.

(6)

„Brezplačna pravna pomoč“ pomeni financiranje in pomoč države članice, ki zagotavlja učinkovito uresničevanje pravice do dostopa do odvetnika. Financiranje bi moralo zajemati stroške obrambe in postopkov za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih in za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje.

(7)

Osumljene ali obdolžene osebe in zahtevane osebe, ki nimajo dovolj finančnih sredstev za pokritje nekaterih ali vseh stroškov obrambe in postopkov, bi morale imeti dostop do brezplačne pravne pomoči, če je takšna pomoč potrebna v interesu pravičnosti.

(8)

Glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice osumljeni ali obdolženi osebi ni treba brez vsakega razumnega dvoma dokazati, da nima zadostnih finančnih sredstev. Za opredelitev, ali „interes pravičnosti“ zahteva zagotovitev brezplačne pravne pomoči, je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da bi bilo treba upoštevati nekumulativna merila teže kaznivega dejanja, strogosti zadevne kazni, zapletenosti zadeve ali osebnih okoliščin osumljene ali obdolžene osebe.

(9)

Poleg tega je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da bi pri odvzemu prostosti pogoj „interesa pravičnosti“ moral načeloma šteti za izpolnjenega.

(10)

Odločitev o tem, ali se brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku odobri ali ne, je treba sprejeti dovolj zgodaj, da ima osumljena ali obdolžena oseba dovolj časa za dejansko in učinkovito pripravo in izvedbo obrambe.

(11)

Glede na neodvisnost pravnega poklica je izvajanje obrambe v bistvu povsem prepuščeno odnosu med osumljeno ali obdolženo osebo oziroma zahtevano osebo in njenim pravnim zastopnikom. Države članice bi morale za zagotovitev visokih strokovnih standardov pravne pomoči, ki zagotavljajo pravično sojenje, vzpostaviti učinkovite sisteme za splošno zagotavljanje kakovosti odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. V ta namen bi morale države članice vzpostaviti sisteme akreditacije za odvetnike, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. V vsakem primeru bi države članice morale zagotoviti, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, če pravna pomoč očitno ni bila zagotovljena oziroma so bile države članice o tem zadostno obveščene.

(12)

Zagovorniki in osebje, ki sodeluje pri odločanju o pravici do brezplačne pravne pomoči, kot so tožilci, sodniki in osebje v odborih za brezplačno pravno pomoč, bi morali opraviti ustrezna usposabljanja za spodbujanje uresničevanja pravice do učinkovitega dostopa do brezplačne pravne pomoči.

(13)

Glede na pomembnost zaupanja med odvetnikom in stranko bi morali ustrezni pristojni organi čim bolj upoštevati preference in želje osumljene ali obdolžene osebe pri izbiri odvetnika, ki bo nudil brezplačno pravno pomoč. Vendar, kot je bilo potrjeno v sodni praksi ESČP, jim navedenih želja ni treba upoštevati, če na podlagi relevantnih in zadostnih razlogov ugotovijo, da je to nujno v interesu pravičnosti.

(14)

To priporočilo podpira temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zlasti si to priporočilo prizadeva za spodbujanje pravice do prostosti, pravice do pravičnega sojenja in pravice do obrambe. Treba bi ga bilo ustrezno razlagati in izvajati.

(15)

Glede na to, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sta vsebina in obseg teh pravic enaka vsebini in obsegu, ki sta določena z navedeno konvencijo. Ustrezne določbe tega priporočila bi bilo zato treba razlagati in izvajati na način, ki je skladen s pravicami, kakor se razlagajo v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice.

(16)

Države članice bi morale obvestiti Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele za upoštevanje določb tega priporočila.

(17)

Komisija bi morala v 48 mesecih po uradni obvestitvi o tem priporočilu oceniti, ali so za zagotovitev izpolnjevanja vseh ciljev iz tega priporočila potrebni nadaljnji ukrepi, vključno z zakonodajnimi ukrepi –

1.

To priporočilo se nanaša na pravico do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih in za zahtevane osebe, ki so v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje, da se zagotovi učinkovit dostop do odvetnika v skladu z Direktivo 2013/48/EU.

2.

Osumljene in obdolžene osebe v kazenskih postopkih bi morale imeti pravico do brezplačne pravne pomoči od trenutka, ko so osumljene storitve kaznivega dejanja. Ta pravica bi morala veljati do konca postopka.

3.

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so osumljene ali obdolžene osebe in zahtevane osebe upravičene do učinkovite brezplačne pravne pomoči, da se zagotovi uresničevanje pravice do poštenega sojenja v skladu s tem priporočilom.

4.

Če osumljene ali obdolžene osebe in zahtevane osebe zaradi svojega premoženjskega položaja („ocena premoženjskega stanja“) nimajo zadostnih finančnih virov za pokritje nekaterih ali vseh stroškov obrambe in postopkov, in/ali če pomoč potrebujejo v interesu pravičnosti („preizkus utemeljenosti“), bi jim bilo treba nuditi vsaj brezplačno pravno pomoč.

5.

Sprejeti bi bilo treba vse potrebne ukrepe, da bodo vse relevantne informacije o brezplačni pravni pomoči v kazenskih postopkih lahko dostopne in razumljive za osumljene ali obdolžene osebe in zahtevane osebe, vključno z informacijami o tem, kako in kje vložiti zahtevek za takšno pomoč, pripraviti pregledna merila, kdaj je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči ter obveščati o možnostih pritožbe v okoliščinah, ko je dostop do brezplačne pravne pomoči onemogočen ali odvetnik, ki naj bi nudil brezplačno pravno pomoč, ne zagotavlja zadostne pravne pomoči.

6.

Kadar se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči uporabi pogoj pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev (ocena premoženjskega stanja), bi bilo treba premoženjski položaj prosilca brezplačne pravne pomoči oceniti na podlagi objektivnih meril, kot so dohodek, premoženje, družinske razmere, življenjski standard in stroški zagovornika. Če gre za brezplačno pravno pomoč za otroka, bi bilo treba upoštevati otrokova lastna sredstva in ne sredstva njegovih staršev ali nosilca starševske odgovornosti.

7.

Če se pri oceni premoženjskega stanja upošteva družinski dohodek, posamezni družinski člani pa so v medsebojnem konfliktu ali nimajo enakega dostopa do družinskega dohodka, bi bilo treba upoštevati zgolj dohodek osebe, ki prosi za brezplačno pravno pomoč.

8.

Za odgovor na vprašanje, ali osumljene ali obdolžene ali zahtevane osebe nimajo zadostnih finančnih sredstev, bi bilo treba upoštevati vse zadevne okoliščine.

9.

Če države članice določijo prag, nad katerim je oseba domnevno delno ali v celoti sposobna nositi stroške obrambe in postopkov, bi morale pri določitvi tega praga upoštevati merila iz točke 6. Poleg tega obstoj takega praga ne bi smel osebam, ki so nad pragom, preprečevati pridobitve brezplačne pravne pomoči za vse ali nekatere stroške, če v zadevnem primeru nimajo zadostnih finančnih sredstev.

10.

Osumljenim ali obdolženim osebam in zahtevanim osebam ne bi smelo biti potrebno brez vsakega razumnega dvoma dokazati, da nimajo zadostnih finančnih sredstev za kritje stroškov obrambe in postopkov.

11.

Kadar se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči uporabi pogoj interesa pravičnosti (preizkus utemeljenosti), bi bilo treba pri tem upoštevati oceno zapletenosti zadeve, socialni in osebni položaj osumljene ali obdolžene ali zahtevane osebe, težo kaznivega dejanja in strogost morebitne kazenske sankcije, ki se lahko izreče. Upoštevati bi bilo treba vse relevantne okoliščine.

12.

V primerih, ko je oseba osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, in v primerih, ko je pravna pomoč obvezna, bi bilo treba šteti, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči v interesu pravičnosti.

13.

Če se brezplačna pravna pomoč dodeli osumljeni ali obdolženi ali zahtevani osebi na podlagi preskusa utemeljenosti, se stroški brezplačne pravne pomoči lahko izterjajo v primeru končne obsodbe, pod pogojem, da ima oseba zadostna sredstva v času izterjave, kot je določeno v skladu s točkami od 6 do 10.

14.

Odločitve o tem, ali se dodeli pravno pomoč, bi neodvisni pristojni organ moral sprejeti brez odlašanja, v roku, ki osumljenim ali obdolženim osebam in zahtevanim osebam omogoča, da učinkovito in konkretno pripravijo svojo obrambo.

15.

Osumljene ali obdolžene osebe in zahtevane osebe bi morale imeti pravico do revizije odločb, s katerimi je bila v celoti ali delno zavrnjena njihova prošnja za brezplačno pravno pomoč.

16.

Če je prošnja zavrnjena v celoti ali delno, bi bilo treba razloge za zavrnitev pisno utemeljiti.

17.

Pravna pomoč, ki se zagotovi v okviru sistemov brezplačne pravne pomoči, bi morala biti kakovostna, da se zagotovi pravičnost postopka. V ta namen bi bilo treba v vseh državah članicah vzpostaviti sisteme za zagotavljanje kakovosti odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč.

18.

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme, ki pristojnim organom omogočajo zamenjavo odvetnika, ki nudi brezplačno pravno pomoč, ali da od teh odvetnikov zahtevajo izpolnitev njihovih obveznosti, če ti ne bi zagotavljali ustrezne pravne pomoči.

19.

V vseh državah članicah bi bilo treba vzpostaviti in ohranjati sistem akreditacije za odvetnike, ki nudijo brezplačno pravno pomoč.

20.

Države članice so pozvane, da merila za akreditacijo odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, določijo ob upoštevanju najboljših praks.

21.

Osebje, vključeno v sprejemanje odločitev o brezplačni pravni pomoči v kazenskih postopkih, bi bilo treba ustrezno usposabljati.

22.

Za zagotovitev visoko kakovostnega pravnega svetovanja in pomoči bi bilo treba spodbujati usposabljanje in razvoj programov usposabljanja za odvetnike, ki zagotavljajo storitve brezplačne pravne pomoči.

23.

Akreditacija odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, bi morala biti čim bolj povezana z obveznostjo stalnega strokovnega usposabljanja.

24.

Pri izbiri odvetnika, ki nudi brezplačno pravno pomoč, bi nacionalni sistemi brezplačne pravne pomoči morali čim bolj upoštevati preference in želje osumljenih ali obdolženih oseb in zahtevanih oseb.

25.

Sistem brezplačne pravne pomoči bi si moral prizadevati za zagotovitev kontinuitete pravnega zastopanja oziroma da stranko ves čas zastopa isti odvetnik, če tako želi osumljena ali obdolžena ali zahtevana oseba.

26.

Treba bi bilo vzpostaviti pregledne in zanesljive mehanizme, da se zagotovi, da bodo osumljene ali obdolžene osebe in zahtevane osebe lahko brez nedopustnega vplivanja na njihovo odločitev ozaveščeno izbrale pravno pomoč v okviru sistema brezplačne pravne pomoči.

27.

Države članice bi za spremljanje izvajanja tega priporočila morale zbrati podatke na relevantnih področjih.

28.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele za upoštevanje določb tega priporočila, in sicer v (36 mesecih po uradni obvestitvi).

29.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/15

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Banque centrale du Luxembourg bo potekel po reviziji za poslovno leto 2013. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2014.

(3)

Banque centrale du Luxembourg je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2014 do 2018 izbrala družbo DELOITTE AUDIT SARL –

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/16

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/17

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/18

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/19

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M7100. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/19

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6844. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/20

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M7096. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/21

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/22

1.

Svetovalni odbor se strinja s pomisleki v zvezi s konkurenco, ki jih je Komisija navedla v osnutku sklepa.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi zadevno ravnanje lahko vplivalo na trgovino med državami članicami.

3.

Svetovalni odbor se strinja, da zaveze, ki jih je ponudila družba Penguin, odpravljajo pomisleke v zvezi s konkurenco, ki jih je izrazila Komisija.

4.

Svetovalni odbor se strinja, da so zaveze zadostne.

5.

Svetovalni odbor se strinja glede trajanja zavez.

6.

Svetovalni odbor se strinja, da morajo zaveze postati zavezujoče v celoti.

7.

Svetovalni odbor se strinja, da glede na zaveze in brez poseganja v člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 ni več razlogov za ukrepanje Komisije proti družbi Penguin, kar zadeva pomisleke v zvezi s konkurenco, ugotovljene v osnutku sklepa.

8.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

9.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/23

(1)

Ta postopek se nanaša na nekatera domnevno usklajena ravnanja v zvezi s prodajo e-knjig potrošnikom.

(2)

Komisija je 12. decembra 2012 sprejela odločbo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 (2), naslovljeno na štiri založnike (Hachette, Harper Collins, Holtzbrinck/Macmillan, Simon & Schuster) (3) ter družbo Apple v zvezi s prodajo e-knjig potrošnikom. Z odločbo so zaveze, ki so jih ponudili štirje založniki in podjetje Apple, postale zavezujoče, postopek pa se je v zvezi z njimi zaključil (4).

(3)

Ker družba Pearson, matična družba skupine Penguin (5), ni ponudila nobenih zavez, je Komisija nadaljevala s preiskavo njenega ravnanja ter skladnosti tega ravnanja s členom 101 PDEU in členom 53 Sporazuma EGP.

(4)

Penguin, prodajalec neakademskih e-knjig v okviru skupine Pearson, je 16. aprila 2013 Komisiji predložil zaveze v odgovor na pomisleke iz predhodne ocene z dne 1. marca 2013 (6).

(5)

V skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 je bilo 19. aprila 2013 v Uradnem listu Evropske unije objavljeno obvestilo s povzetkom zadeve in zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim osebam, naj v enem mesecu od objave predložijo svoje pripombe o zavezah (7). Prejeta ni bila nobena ustrezna pripomba. Glede prvega dela postopka zoper štiri založnike in podjetja Apple je Komisija zato menila, da so zaveze zadostne za obravnavo pomislekov v zvezi s konkurenco.

(6)

Z odločbo, ki jo je Komisija sprejela v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, so zaveze, ki jih je ponudil Penguin, postale zanj zavezujoče. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ob upoštevanju ponujenih zavez ni več razlogov za njeno ukrepanje, in da bi bilo treba postopek v tej zadevi končati.

(7)

Prejel nisem nobenih zahtev ali pritožb od nobene stranke v drugem delu postopka (8). Zato menim, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic vseh strank v postopku v tej zadevi spoštovano.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/25

(1)

Sklep je naslovljen na družbi Penguin Random House Limited (prej The Penguin Publishing Company Limited) in Penguin Group (USA), LLC (prej Penguin Group (USA), Inc.) (skupaj „družba Penguin“) (2). Sklep se nanaša na ravnanje družbe Penguin v zvezi s sodelovanjem pri morebitnem usklajenem ravnanju pri prodaji e-knjig potrošnikom.

(2)

Komisija je 1. decembra 2011 začela postopek proti družbam Apple Inc. („Apple“), Hachette Livre SA („Hachette“), HarperCollins Publishers Limited in HarperCollins Publishers L.L.C. (skupaj „Harper Collins“), Georg von Holtzbrinck GmbH & Co. KG in Verlagsgruppe Georg von Holtzbrinck GmbH (skupaj „Holtzbrinck/Macmillan“), Simon & Schuster, Inc., Simon & Schuster (UK) Ltd in Simon & Schuster Digital Sales Inc. (skupaj „Simon & Schuster“) (v nadaljnjem besedilu skupaj „štirje založniki“) in Penguin (skupaj „pet založnikov“), in sicer na podlagi pomislekov v zvezi z morebitnim usklajenim ravnanjem med temi družbami z namenom dviga maloprodajnih cen v EGP. Komisija je 12. decembra 2012 sprejela sklep v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, ki je bil naslovljen na štiri založnike in družbo Apple („sklep z dne 12. decembra 2012“). S sklepom so zaveze, ki so jih ponudili štirje založniki in družba Apple, postale zavezujoče, postopek pa se je v zvezi z njimi zaključil. Navedeni sklep ni bil naslovljen na družbo Penguin, saj ta takrat ni ponudila nobenih zavez, vendar se je družba odločila uradno ponuditi zaveze na začetku tega leta.

(3)

Komisija je 1. marca 2013 sprejela predhodno oceno, naslovljeno na družbo Penguin.

(4)

Družba Penguin je predložila zaveze za odpravo pomislekov iz predhodne ocene („zaveze“) 16. aprila 2013.

(5)

Dne 19. aprila 2013 je bilo v Uradnem listu objavljeno obvestilo na podlagi člena 27(4), v katerem so bile tretje osebe pozvane, naj predložijo svoje pripombe na zaveze v enem mesecu od objave („preverjanje na trgu“).

(6)

Komisija je 23. maja 2013 družbo Penguin obvestila o pripombi, ki jo je med preverjanjem na trgu prejela od zainteresirane tretje osebe.

(7)

Svetovalni odbor je 28. junija 2013 odobril osnutek sklepa na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003. Pooblaščenec za zaslišanje je 28. junija 2013 izdal končno poročilo.

(8)

V skladu s predhodno oceno, naslovljeno na štiri založnike, je Komisija v predhodni oceni, naslovljeni na družbo Penguin, izrazila predhodno stališče, da je najpozneje do leta 2008 vsaj pet zadevnih založnikov drug drugemu izrazilo pomisleke v zvezi z maloprodajnimi cenami e-knjig, kot jih določa Amazon, velik spletni trgovec, ki so bile na ravni veleprodajnih cen ali pod njimi. Komisija je zavzela predhodno stališče, da je bilo vseh pet založnikov najpozneje decembra 2009 v neposrednih in posrednih (prek družbe Apple) stikih, katerih namen je bilo zvišanje maloprodajnih cen e-knjig nad cene, kot jih določa Amazon (kot se je dogajalo v Združenem kraljestvu) ali preprečevanje takih cen (kot se je dogajalo v Franciji in Nemčiji) v EGP. Da bi to dosegli, je zadevnih pet založnikov skupaj z družbo Apple načrtovalo skupen prehod pri prodaji e-knjig z grosističnega modela (kjer maloprodajne cene določa trgovec na drobno) na model zastopstva (kjer maloprodajne cene določa založnik) na svetovni ravni in pod enakimi ključnimi pogoji za določanje cen, najprej z družbo Apple, nato pa še z Amazonom in drugimi trgovci na drobno.

(9)

V predhodni oceni je Komisija zavzela predhodno stališče, da je za izvedbo takega skupnega prehoda vsak od zadevnih petih založnikov ostalim založnikom in/ali družbi Apple razkril informacije in/ali od njih prejel informacije v zvezi z njihovimi nameni glede (i) vprašanja, ali naj se z družbo Apple v ZDA sklene pogodba o zastopstvu, in (ii) ključnih pogojev, pod katerimi bi vsak od zadevnih petih založnikov sklenil tako pogodbo o zastopstvu z družbo Apple v ZDA, vključno s klavzulo največjih ugodnosti za maloprodajne cene, najvišjimi maloprodajnimi cenami in višino provizije družbi Apple. V skladu s klavzulo največjih ugodnosti za maloprodajne cene bi moral vsak od založnikov v spletni trgovini družbe Apple iBookstore zagotoviti enako nizke cene, kot bi jih za iste e-knjige ponujali drugi spletni trgovci na drobno. Če bi drugi trgovci na drobno še naprej ponujali e-knjige po cenah, ki so takrat prevladovale na trgu, bi klavzula največjih ugodnosti v kombinaciji z drugimi ključnimi pogoji za določanje cen privedla do nižjih prihodkov založnikov. Komisija je v zvezi s finančnimi posledicami klavzule največjih ugodnosti za maloprodajne cene zavzela predhodno stališče, da je klavzula učinkovala kot skupno „prisilno sredstvo“. Vsak od zadevnih petih založnikov je Amazon lahko prisilil, da sprejme prehod na model zastopstva ali tvega, da ne bo imel dostopa do e-knjig nobenega od zadevnih petih založnikov, ob predpostavki, da je imelo vseh pet zadevnih založnikov iste motive v istem obdobju in da bi bilo za Amazon preveč tvegano, da se mu istočasno zavrne dostop do zbirke e-knjig vsakega od zadevnih petih založnikov, ne glede na to, ali bi šlo samo za del te zbirke.

(10)

V predhodni oceni je Komisija izrazila predhodno stališče, da je bil cilj družbe Apple poiskati način, kako ohranjati maloprodajne cene na ravni Amazonovih, pri tem pa ohraniti želeno maržo. Družba Apple naj bi se zavedala, da bi bilo mogoče ta cilj in cilj vseh zadevnih petih založnikov, da se maloprodajne cene zvišajo nad raven Amazonovih (ali da se prepreči zniževanje cen pri Amazonu), doseči, če bi (i) upoštevala predlog vsaj nekaterih od zadevnih petih založnikov, da vstopi na trg prodaje e-knjig v skladu z modelom zastopstva namesto grosističnim modelom, ter (ii) vsakega od zadevnih petih založnikov obvestila o tem, ali je vsaj eden od ostalih petih založnikov sklenil pogodbo o zastopstvu z družbo Apple v ZDA po enakih ključnih pogojih.

(11)

Komisija je izrazila predhodno stališče, da je skupni prehod z grosističnega modela na model zastopstva pri prodaji e-knjig z enakimi ključnimi pogoji za določanje cen na svetovni ravni pomenil usklajeno ravnanje z namenom dviga maloprodajnih cen e-knjig ali preprečevanja nižanja njihovih cen v EGP.

(12)

Usklajeno ravnanje med zadevnimi petimi založniki ter med njimi in družbo Apple verjetno močno vpliva na trgovino med državami članicami v smislu člena 101(1) PDEU in člena 53(1) Sporazuma EGP.

(13)

Poleg tega je Komisija izrazila predhodno stališče, da se člen 101(3) PDEU in člen 53(3) Sporazuma EGP v tem primeru ne uporabljata, saj niso izpolnjeni kumulativni pogoji iz teh določb.

(14)

Pomisleki Komisije iz predhodne ocene se ne nanašajo na legitimno uporabo modela zastopstva pri prodaji e-knjig. Družba Penguin ima še naprej možnost, da sklepa pogodbe o zastopstvu v skladu z zavezami, če te pogodbe in njihove določbe ne kršijo zakonodaje Unije na področju konkurence.

(15)

Predhodna ocena tudi ne posega v nacionalne zakone, ki založnikom dovoljujejo, da maloprodajne cene za e-knjige določijo po lastni presoji („predpisi o določanju maloprodajnih cen“).

(16)

Družba Penguin se ne strinja s predhodno oceno Komisije z dne 1. marca 2013. Ne glede na to je družba Penguin, da bi odpravila pomisleke Komisije iz navedene predhodne ocene,16. aprila 2013 ponudila zaveze, v osnovi enake prejšnjim zavezam štirih založnikov, ki so postale zavezujoče s sklepom Komisije z dne 12. decembra 2012.

(17)

Glavne značilnosti zavez, ki jih je ponudila družba Penguin, so:

(18)

Če družba Apple v skladu s svojimi zavezami še ni prekinila pogodb o zastopstvu, sklenjenih z družbo Penguin, bo slednja prekinila pogodbe z družbo Apple najkasneje štirinajst dni po sprejetju sklepa Komisije, s katerim zaveze postanejo zavezujoče.

(19)

Družba Penguin bo vsakemu trgovcu na drobno, razen družbi Apple, ponudila možnost, da odpove kakršno koli pogodbo o zastopstvu, sklenjeno za prodajo e-knjig, ki (i) omejuje ali ovira zmožnost prodajalca na drobno, da bi določil, spremenil ali znižal maloprodajno ceno ali organiziral kakršne koli druge promocijske akcije, ali (ii) vsebuje klavzulo največjih ugodnosti za cene, kot je določena v zavezah družbe Penguin. Če se trgovec na drobno odloči, da ne bo izkoristil priložnosti za prekinitev take pogodbe, jo bo prekinila družba Penguin v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi.

(20)

Družba Penguin se za prehodno obdobje (t. i. „cooling-off“ obdobje) dveh let zavezuje, da ne bo omejevala ali ovirala zmožnosti trgovcev z e-knjigami na drobno, da določajo, spreminjajo ali nižajo maloprodajne cene e-knjig in/ali da ne bo omejevala ali ovirala zmožnosti trgovcev z e-knjigami na drobno, da ponujajo popuste ali organizirajo druge promocijske akcije. Če po prekinitvi zgoraj navedenih pogodb družba Penguin sklene pogodbo o zastopstvu s trgovcem z e-knjigami na drobno, bo lahko ta trgovec v obdobju dveh let zniževal maloprodajne cene e-knjig za skupni znesek, ki ustreza skupnemu znesku vseh provizij, ki jih založnik plača trgovcu za prodajo njegovih e-knjig v obdobju vsaj enega leta, in/ali organiziral kakršne koli druge promocijske akcije v takem znesku.

(21)

Družba Penguin v obdobju petih let ne bo sklepala pogodb za prodajo e-knjig v EGP, ki vsebujejo kakršno koli vrsto klavzule največjih ugodnosti, ki je določena v zavezah družbe (klavzule za maloprodajno ceno, veleprodajno ceno in deleža v proviziji/prihodkih).

(22)

V odziv na preverjanje na trgu je Komisija prejela eno pripombo.

(23)

Ta se je nanašala na pomisleke, ki niso povezani z vprašanji v zvezi s konkurenco iz predhodne ocene, in sicer na uporabo različnih oblik zapisa datotek in upravljanje digitalnih pravic, zaradi katerih so nekatere datoteke z e-knjigami berljive le na določenih vrstah e-bralnikov, ter na močan tržni položaj družbe Amazon v EGP.

(24)

Komisija je v predhodni oceni izrazila predhodno stališče, da je bil namen morebitnega usklajenega ravnanja med zadevnimi petimi založniki in družbo Apple preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v EGP.

(25)

Po mnenju Komisije iz sklepa z dne 12. decembra 2012 bi bilo treba v večjem obsegu ponovno vzpostaviti pogoje konkurence, ki je v EGP obstajala pred morebitnim usklajenim ravnanjem („ponovna vzpostavitev konkurence“).

(26)

Vsak od štirih založnikov in družba Apple so ponudili zaveze, ki bi privedle do ponovne vzpostavitve konkurence s prekinitvijo zadevnih pogodb o zastopstvu in s sprejetjem določenih omejitev pri ponovnih pogajanjih o poslovnih sporazumih za e-knjige. Te so v zvezi s štirimi založniki vključevale prehodno obdobje in prepoved klavzule največjih ugodnosti za cene, v zvezi z družbo Apple pa prepoved klavzule največjih ugodnosti za maloprodajne cene.

(27)

Komisija je menila, da bodo zaveze, ki so jih ponudili vsi zadevni štirje založniki in družba Apple, skupaj v ustreznem času ustvarile pogoje za ponovno vzpostavitev konkurence v EGP. Zaveze naj bi zlasti privedle do zadostne negotovosti glede prihodnjih namenov založnikov in trgovcev na drobno v zvezi z izbiro poslovnih modelov (tj. grosističnega modela, modela zastopstva ali novega modela) in pogojev za določanje cen v teh modelih. Zmanjšale naj bi tudi spodbude za vsakega od štirih založnikov in družbo Apple, da ponovno izpogajajo pogodbe za e-knjige z istimi ključnimi pogoji.

(28)

Zaveze družbe Penguin bodo prispevale k ponovni vzpostavitvi konkurence, ki jo zagotavlja sklep z dne 12. decembra 2012.

(29)

Prvič, zaradi svojih zavez bo družba Penguin prekinila zadevne pogodbe o zastopstvu s trgovci na drobno (poleg pogodb o zastopstvu z družbo Apple, ki se morajo prekiniti v skladu z zavezami, ki so za slednjo postale zavezujoče s sklepom z dne 12. decembra 2012).

(30)

Drugič, v skladu z zavezami družbe Penguin bo dveletno prehodno obdobje zdaj veljalo za vse e-knjige te družbe, ki jih ponujajo družba Apple in drugi trgovci na drobno.

(31)

Končno, v skladu z zavezami družbe Penguin bo prepoved klavzule največjih ugodnosti za cene veljala za vsako novo pogodbo med družbo Penguin in trgovci na drobno (poleg prepovedi klavzule največjih ugodnosti za maloprodajne cene za vsako novo pogodbo med družbama Penguin in Apple, kot je predvideno z zavezami, ki so za slednjo postale zavezujoče s sklepom z dne 12. decembra 2012).

(32)

Po mnenju Komisije bodo zaveze, ki jih je ponudila družba Penguin zaradi zavez štirih založnikov in družbe Apple, ki so postale zavezujoče s sklepom z dne 12. decembra 2012, v ustreznem času skupaj dodatno prispevale k vzpostavitvi pogojev za ponovno vzpostavitev konkurence.

(33)

Nazadnje, Komisija meni, da so zaveze, ki jih je ponudila družba Penguin, zadostne (tako po obsegu kot po trajanju) za odpravo pomislekov, ki jih je Komisija izrazila v svoji predhodni oceni. Poleg tega družba Penguin ni ponudila manj zavezujočih obveznosti, ki prav tako ustrezno obravnavajo te pomisleke.

(34)

Komisija je upoštevala interese tretjih oseb, vključno s tistimi, ki so sodelovale v preverjanje na trgu.

(35)

S sklepom postanejo zaveze za družbo Penguin zavezujoče za skupno obdobje petih let od datuma obvestila o sklepu, razen za prehodno obdobje, ki bo zavezujoče za skupno obdobje dveh let od datuma obvestila o sklepu.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/29

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/31

Ministrstvo za gospodarstvo

Mierová 19

827 15 Bratislava 212

SLOVENSKO/SLOVAKIA

http://www.economy.gov.sk

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/31

Ministrstvo za gospodarstvo

Mierová 19

827 15 Bratislava 212

SLOVENSKO/SLOVAKIA

http://www.economy.gov.sk

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/32

Ministrstvo za ekologijo, trajnostni razvoj in energijo

Generalni direktorat za energetiko in podnebje

Arche Nord

92055 La Défense Cedex

FRANCE

http://www.developpement-durable.gouv.fr

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/33

Ministero dello sviluppo economico

Dipartimento per l’energia

Direzione generale delle risorse minerarie ed energetiche

Divisione VI

Via Molise 2

00187 Roma RM

ITALIA

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/34

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/35

1.

Komisija je 16. decembra 2013 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetji Lloyds Development Capital (Holdings) Limited („LDC“, Združeno kraljestvo) in PostNL NV („PostNL“, Nizozemska) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem TNT Post UK (Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7052 – Lloyds Development Capital/PostNL/TNT Post UK na naslov:

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/36

1.

Komisija je 16. decembra 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Sigma Alimentos, SA de C.V. („Sigma“, Mehika), ki je pod končnim nadzorom podjetja Alfa, S.A.B. de C.V. („Alfa“, Mehika), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem Campofrío Food Group, SA („Campofrío“, Španija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7112 – Sigma Alimentos/Campofrío na naslov:

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/37

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/38