18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/1

---

MNENJE SVETA

z dne 10. decembra 2013

o programu ekonomskega partnerstva Malte

(2013/C 371/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (1), zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice, katerih valuta je euro, predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)	Svet je 21. junija 2013 sprejel Sklep 2013/319/EU (2), s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto. Malta je bila v okviru tega pozvana, da do 1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva.

(5)

Malta je 1. oktobra 2013, t.j. v roku iz Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem je navedla strukturne reforme, katerih namen je okrepitev javnih financ, širše pa skladnost s priporočili iz leta 2013 za posamezno državo, ki jo je Svet naslovil na Malto v Priporočilu z dne 9. julija 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013): (i) zagotovitev vzdržnosti javnih financ (priporočila 1, 2 in 4); (ii) spodbujanje učinkovitosti javne uprave (priporočili 2 in 5); (iii) povečanje potencialne proizvodnje ob hkratnem spodbujanju konkurenčnosti ter raznolikega in uravnoteženega gospodarstva (priporočila 2, 3 in 4) ter (iv) zagotovitev finančne stabilnosti (priporočilo 5).

(6)

Fiskalni strukturni ukrepi, ki jih namerava izvesti Malta, so naslednji: (i) reforma fiskalnega okvira; (ii) pregled porabe na ravni ministrstev; (iii) nadaljevanje pokojninske reforme z uvedbo tretjega pokojninskega stebra; (iv) ukrepi za izboljšanje storitev v zdravstvu; (v) prestrukturiranje podjetij v državni lasti; (vi) povečanje učinkovitosti javne uprave ter (vii) postopen prenos bremena obdavčitve z neposrednih davkov na posredne. Nabor ukrepov je večinoma ustrezen in lahko po pričakovanjih prispeva k okrepitvi javnih financ. Kljub temu se zdijo potrebna nadaljnja prizadevanja na nekaterih področjih, na primer zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

(7)

Reforma fiskalnega okvira je ustrezna ter bo po pričakovanjih okrepila fiskalno upravljanje in pripomogla k obvladovanju fiskalnih odstopanj. Imenovanje neodvisnega fiskalnega sveta po pričakovanjih lahko prispeva k okrepljenemu spremljanju in načrtovanju javnih financ Malte. Vendar pa parlament še ni sprejel te reforme.

(8)	Tekoči pregled porabe, katerega namen je opredelitev prihrankov pri odhodkih in izboljšanje učinkovitosti javne porabe, ima lahko za posledico na eni strani nižjo rast odhodkov in na drugi strani bolj rasti prijazno javno porabo.

(9)

Uvedba tretjega pokojninskega stebra bi lahko izboljšala ustreznost pokojninskega sistema, ne bi pa prispevala k povečanju vzdržnosti. Ni videti, da bi bili obravnavani tudi drugi ukrepi, ki so bili Malti priporočeni v okviru priporočila 2, t.j. pospešitev uvajanja višje zakonsko določene upokojitvene starosti in povišanje dejanske upokojitvene starosti.

(10)

Načrtovani ukrepi za izboljšanje storitev v zdravstvu lahko po pričakovanjih izboljšajo učinkovitost in ustreznost sistema. Hkrati pa lahko prispevajo k večjemu povpraševanju in uporabi zdravstvenih storitev, ki jih financira država. V odsotnosti podrobnejših informacij o ukrepih ni mogoče oceniti, v kakšnem obsegu lahko reforma dolgoročno zmanjša pritisk na javnofinančne odhodke.

(11)

Prestrukturiranje podjetij v državni lasti, kot sta nacionalni letalski prevoznik Air Malta in energetska družba Enemalta, bi lahko izboljšalo njihovo finančno uspešnost in tako zmanjšalo pogojne obveznosti za javne finance. Posebej opazna so strateška prizadevanja v energetskem sektorju, kjer ima glavni dobavitelj energije Enemalta dolg v višini približno 10 % BDP, za katerega jamči država. Poleg tega bi to lahko v prihodnje po pričakovanjih zmanjšalo potrebo po vladnih subvencijah.

(12)

Malteški organi predstavljajo mešanico tekočih in novih ukrepov, za katere ni mogoče pričakovati, da bodo povečali zmožnost javne uprave za uveljavljanje davčnih obveznosti in zmanjšanje davčnih utaj. Poleg tega program ekonomskega partnerstva vsebuje ukrepe, ki bi skrajšali postopke javnih naročil in povečali njihovo učinkovitost.

(13)

Napovedani postopni premik od neposredne k posredni obdavčitvi bi lahko spodbujal ustvarjanje novih delovnih mest in pripomogel k temu, da bo davčni sistem bolj prijazen rasti. Vendar pa je premik opisan zelo na splošno, brez podrobnosti. Poleg tega še vedno ni ukrepov za zmanjšanje ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi pravnih oseb.

(14)

Program ekonomskega partnerstva vsebuje tudi različne nefiskalne strukturne ukrepe, katerih cilj je na splošno izpolnjevati priporočila iz leta 2013 za posamezno državo. Načrtovane politike vključujejo obsežne reforme sodnega sistema in diverzifikacijo energetskih virov. Zdi se, da so ukrepi zastavljeni v pravo smer in lahko po pričakovanjih prispevajo k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest na Malti, hkrati pa zagotovijo finančno stabilnost. Kljub temu na splošno še vedno niso dokončani, predložene informacije pa so pogosto omejene. Zato bo potrebna nadaljnja analiza učinka načrtovanih politik in njihovega prispevka k spopadanju z izzivi, opredeljenimi v priporočilih iz leta 2013, ko bodo načrtovane politike bolj konkretne in bo njihovo izvajanje napredovalo –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

Program ekonomskega partnerstva Malte, ki je bil 1. oktobra 2013 predložen Komisiji in Svetu, vsebuje sveženj fiskalno-strukturnih reform, ki so delno ustrezne za podporo doseganju trdnega fiskalnega položaja. Program ekonomskega partnerstva nadaljuje fiskalne in nefiskalne reforme iz nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti iz leta 2013 ter dodaja načrtovane politike, katerih namen so izboljšanje učinkovitosti javnofinančnih odhodkov, okrepitev javne uprave in prestrukturiranje podjetij v državni lasti. Na splošno pa so vse reforme še nedokončane, njihovo sprejetje in izvajanje pa sta negotova. Poleg tega je nekatera priporočila še treba obravnavati v polni meri, in sicer ugodno obravnavo dolga pri obdavčitvi pravnih oseb iz priporočila 1 in dolgoročno vzdržnost javnih financ iz priporočila 2. Malto se zato poziva, da v prihodnjem nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti zagotovi dodatne informacije o izvajanju načrtovanih reform, pri tem pa razmisli o dodatnih ukrepih, ki bi bili ključnega pomena za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Komisija in Svet bosta spremljala izvajanje reform v okviru evropskega semestra.

---

(1)  UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(2)  Sklep Sveta 2013/319/EU z dne 21. junija 2013 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti (UL L 173, 26.6.2013, str. 52).

(3)  Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013 v zvezi z nacionalnim programom reform Malte za leto 2013 in mnenje Sveta o programu Malte za stabilnost za obdobje 2012–2016 (UL C 217, 30.7.2013, str. 59).

---

18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/4

---

MNENJE SVETA

z dne 10. decembra 2013

o programu ekonomskega partnerstva Nizozemske

(2013/C 371/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (1) in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice euroobmočja predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)

Svet je 2. decembra 2009 sprejel sklep v skladu s členom 126(6) Pogodbe, s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Nizozemsko. Svet je 21. junija 2013 sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7). Nizozemska je bila v okviru tega pozvana, da do 1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva.

(5)

Nizozemska je 30. septembra 2013 in v roku, določenem v členu 9(3) in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem so zlasti opisane fiskalno-strukturne reforme, katerih cilj je zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernega primanjkljaja (priporočilo za posamezno državo (v nadaljnjem besedilu: priporočilo) 1). Program ekonomskega partnerstva vključuje tudi ukrepe, namenjene izpolnjevanju širšega sklopa priporočil, ki jih je Svet naslovil na Nizozemsko 9. julija 2013: omejitev dolga in z njim povezanih finančnih tveganj na nakupnem stanovanjskem trgu; pospeševanje prodaje na nakupnem stanovanjskem trgu, izboljšanje delovanja in dodeljevanja v sektorju subvencioniranih najemnih stanovanj; pospeševanje zasebnega sektorja najemnih stanovanj (priporočilo 2); izboljšanje finančnega nadzora nad pokojninskimi skladi, ki bo omogočilo boljše ravnotežje med tveganji in željami, tudi z medgeneracijskega vidika; znižanje letne odmerne stopnje za poklicne pokojnine ob upoštevanju daljšega obdobja za izračun pokojninske osnove zaradi zvišanja upokojitvene starosti; izboljšanje zaposljivosti starejših; revizija sistema dolgotrajne oskrbe (priporočilo); izboljšanje vključenosti delovne sile; ter spodbujanje prehodov na trgu dela (priporočilo). Poleg dodatnih konsolidacijskih ukrepov za leto 2014 in poznejša leta, ki so navedeni v osnutku proračunskega načrta Nizozemske, so novi ukrepi z vplivom na javne finance, navedeni v programu ekonomskega partnerstva, namenjeni uvedbi strožjih proračunskih pravil za podnacionalne ravni države. Ukrepi, navedeni v programu ekonomskega partnerstva, namenjeni izpolnitvi priporočil 2 do 4, so se večinoma začeli izvajati, še preden so bila izdana zadnja priporočila za posamezne države.

(6)

Strukturni ukrepi z vplivom na javne finance, ki jih namerava izvesti Nizozemska, se nanašajo zlasti na kodifikacijo fiskalnih pravil v kombinaciji s strožjimi pravili za podnacionalne ravni države, kar podpira okrepitev nacionalnega fiskalnega okvira. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi skupaj z dodatnimi ukrepi za konsolidacijo javnih financ, sprejetimi v osnutku proračunskega načrta za leto 2014, podpirali vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja in približevanje srednjeročnemu cilju glede strukturnega proračunskega salda.

(7)

Z ukrepi za izboljšanje delovanja stanovanjskega trga naj bi se po pričakovanjih postopoma zmanjšale subvencije za dolžniško financiranje nakupov stanovanj in tveganja glede neizpolnitve obveznosti, ki jim je izpostavljena vlada prek nacionalne hipotekarne jamstvene sheme. Znižanje davka za nakup stanovanja je v smislu javnofinančnih prihodkov, ki se jim država s tem odpove, drago, vendar bo po pričakovanjih izboljšalo uravnoteženost povpraševanja in ponudbe ter alokacijo kapitala na stanovanjskem trgu. Najpomembnejši od teh ukrepov so bili opisani že v nacionalnem reformnem programu. Na splošno se zdi, da gredo v pravo smer, vendar jih je treba dopolniti z dodatnimi ukrepi ter zagotoviti njihovo ustreznost za izpolnitev ustreznega priporočila, to je priporočila 2.

(8)

Ukrepi za izboljšanje delovanja pokojninskih skladov naj bi po pričakovanjih zmanjšali javnofinančne subvencije za pokojninski sistem ter hkrati podpirali zaposljivost starejših delavcev. Če bodo doseženi načrtovani rezultati, bodo ukrepi izboljšali učinkovitost sistema dolgotrajne oskrbe ter tako prispevali k vzdržnosti javnih financ. Vendar še vedno obstajajo tveganja v zvezi podrobnostmi glede izvajanja ukrepov ter glede njihovih ekonomskih in proračunskih učinkov, kot tudi tveganja, povezana z učinkom na dejanske pokojninske prispevke. Ker ukrepi še niso dokončani, bo potrebna dodatna analiza učinka teh načrtov politike in njihovega prispevka k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ.

(9)

Ukrepi za izboljšanje udeležbe na trgu dela vključujejo spremembe prenosljivosti davčnih olajšav ter reforme nekaterih dodatkov in nadomestil za brezposelnost. V celoti gledano lahko pričakujemo, da bodo imeli ti ukrepi pozitiven učinek na proračunski saldo. Vendar bodo ukrepi predvidoma uvedeni postopoma, kar je delno rezultat dogovorov s socialnimi partnerji, ki vodijo njihovo izvajanje. Najpomembnejši od teh ukrepov so bili navedeni že v nacionalnem reformnem programu. Hitrejše izvajanje bi omogočilo boljše delovanje trga dela in podpiralo gospodarsko rast –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

Program ekonomskega partnerstva Nizozemske, ki je bil Komisiji in Svetu predložen 30. septembra 2013, vsebuje večinoma ustrezen sveženj fiskalno-strukturnih reform za podporo učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja. Program ekonomskega partnerstva ponovno vsebuje zavezo za izvedbo reform, ki je že bila vključena v zadnji nacionalni reformni program, in navaja nekaj dodatnih podrobnosti o izvajanju nekaterih od teh ukrepov od predložitve programa ter o časovnici za izvedbo dodatnih ukrepov. Zlasti pri časovnici ukrepov, načrtovanih za izpolnitev priporočil glede trga dela, se zdi, da gre za podaljševanje glavnih reform na tem področju. Čeprav so navedene podrobne informacije o vseh ukrepih, program ekonomskega partnerstva ne opredeljuje izzivov in tveganj, povezanih z izvajanjem ukrepov. Nizozemska je zato pozvana, da v naslednjem nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti navede dodatne informacije o izvajanju načrtovanih reform ter zagotovi napredek pri izpolnjevanju priporočil, ki so bila nanjo naslovljena v okviru evropskega semestra. Komisija in Svet bosta v okviru evropskega semestra spremljala izvajanje reform.

---

(1)  UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

---

18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/6

---

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2013/C 371/03)

Datum sprejetja odločitve	19.12.2012
Referenčna številka državne pomoči	SA.34405 (12/N)
Država članica	Grčija
Regija	—	Člen 107(3)(a)
Naziv (in/ali ime upravičenca)	JESSICA Holding Fund Greece (JHFG)
Pravna podlaga	Regulation (EC) No 1080/2006, ERDF Regulation, Regulation (EC) No 1828/2006, Regulation (EC) No 1083/2006, General Regulation, the Funding Agreement between EIB and the Hellenic Republic as of 1.7.2010, 3.1.3 Joint Ministerial Decision No 35996/EYS 5362, as amended by the Ministerial Decision No 44915/ΕΥs 6091 (Government Gazette B’ 1607/4.10.2010) and in force today
Vrsta ukrepa	Shema pomoči	—
Cilj	Trajnostni urbani razvoj
Oblika pomoči	Ugodno posojilo, Drugi načini kapitalskega vlaganja, Subvencioniranje obresti – transakcije po netržnih pogojih
Proračun	Skupni proračun: 258 mio. EUR
Intenzivnost	70 %
Trajanje	Do 31.12.2025
Gospodarski sektorji	Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ministry of Development, Competitiveness, Infrastructure Transport and Networks Nikis 5-7 101 80 Athens GREECE
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve	19.12.2012
Referenčna številka državne pomoči	SA.35040 (12/N)
Država članica	Bolgarija
Regija	—	Člen 107(3)(a)
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Схема JESSICA България
Pravna podlaga	Оперативна програма „Регионално развитие 2007—2013“ (ОПРР) на България, одобрена с Решение на Комисията № 5440/5.11.2007 г., с измененията към него. Финансовото споразумение между правителството на Република България и ЕИБ от 29 юли 2010 г. за създаване на ХФ JESSICA за България и Оперативното споразумение между ЕИБ и ФГР Закон за регионалното развитие Закон за устройство на територията Закон за устройство на територията и строителните дейности в Столична община Закон за административно-териториалното устройство на Република България Регламент (ЕО) № 1083/2006 на Съвета от 11 юли 2006 г. Регламент (ЕО) № 1828/2006 на Комисията от 8 декември 2006 г. Регламент (ЕО) № 1080/2006 на Европейския парламент и на Съвета от 5 юли 2006 г.
Vrsta ukrepa	Shema pomoči	—
Cilj	Trajnostni urbani razvoj
Oblika pomoči	Drugi načini kapitalskega vlaganja, Jamstvo, Ugodno posojilo – transakcije po netržnih pogojih
Proračun	Skupni proračun: 64,54 milijona BGN
Intenzivnost	—
Trajanje	Do 31.12.2025
Gospodarski sektorji	Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Министерство на регионалното развитие и благоустройството ул. „Кирил и Методий“ № 17—19 1202 София/Sofia БЪЛГАРИЯ/BULGARIA
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve	11.9.2012
Referenčna številka državne pomoči	SA.35233 (12/N)
Država članica	Italija
Regija	Marche	Mešano
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Broadband Marche
Pravna podlaga	DLgs 1o agosto 2003, n. 259 «Codice delle Comunicazioni Elettroniche»; DLgs 7 marzo 2005 n. 82 «Codice della Pubblica Amministrazione Digitale» Deliberazione consiglio regionale n. 95 del 15 luglio 2008«Piano telematico regionale per lo sviluppo della banda larga»
Vrsta ukrepa	Shema pomoči	—
Cilj	Regionalni razvoj, Sektorski razvoj
Oblika pomoči	Neposredna subvencija
Proračun	Skupni proračun: 7,46 milijona EUR   Letni proračun: 1,87 milijona EUR
Intenzivnost	60 %
Trajanje	12.1.2010–31.12.2015
Gospodarski sektorji	Telekomunikacijske dejavnosti
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Regione Marche — Posizione di Funzione Sistemi informativi e telematici Via Tiziano 44 60125 Ancona AN ITALIA
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve	20.11.2013
Referenčna številka državne pomoči	SA.36366 (13/N)
Država članica	Danska
Regija	Danmark	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Produktionsstøtte til skrevne medier samt etablering af en innovationspulje
Pravna podlaga	Lov om mediestøtte (proposal presented to the Parliament on 2 October 2013)
Vrsta ukrepa	Shema pomoči	—
Cilj	Drugo
Oblika pomoči	Neposredna subvencija
Proračun	Letni proračun: 400 mio. DKK
Intenzivnost	35 %
Trajanje	Od 1.1.2014
Gospodarski sektorji	Izdajanje časopisov
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Kulturstyrelsen H.C. Andersens Boulevard 2 1553 København V DANMARK
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve	6.11.2013
Referenčna številka državne pomoči	SA.36929 (13/NN)
Država članica	Nemčija
Regija	Hessen	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Richtlinien für die Übernahme von Bürgschaften und Garantien durch das Land Hessen für die gewerbliche Wirtschaft — Teil C: Bürgschaften zur Rettung und Umstrukturierung von Unternehmen in Schwierigkeiten
Pravna podlaga	Richtlinien für die Übernahme von Bürgschaften und Garantien durch das Land Hessen für die gewerbliche Wirtschaft
Vrsta ukrepa	Shema pomoči	—
Cilj	Prestrukturiranje podjetij v težavah
Oblika pomoči	Jamstvo
Proračun	Skupni proračun: 180 mio. EUR   Letni proračun: 60 mio. EUR
Intenzivnost	90 %
Trajanje	1.7.2013–31.12.2015
Gospodarski sektorji	Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Hessisches Ministerium der Finanzen Friedrich-Ebert-Allee 8 65185 Wiesbaden DEUTSCHLAND
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

---

18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/11

---

Menjalni tečaji eura (1)

17. decembra 2013

(2013/C 371/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3749
JPY	japonski jen	141,61
DKK	danska krona	7,4607
GBP	funt šterling	0,84560
SEK	švedska krona	9,0412
CHF	švicarski frank	1,2206
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,4600
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,657
HUF	madžarski forint	299,30
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7030
PLN	poljski zlot	4,1790
RON	romunski leu	4,4673
TRY	turška lira	2,8055
AUD	avstralski dolar	1,5421
CAD	kanadski dolar	1,4557
HKD	hongkonški dolar	10,6595
NZD	novozelandski dolar	1,6626
SGD	singapurski dolar	1,7289
KRW	južnokorejski won	1 448,07
ZAR	južnoafriški rand	14,2344
CNY	kitajski juan	8,3477
HRK	hrvaška kuna	7,6300
IDR	indonezijska rupija	16 471,30
MYR	malezijski ringit	4,4714
PHP	filipinski peso	60,838
RUB	ruski rubelj	45,2922
THB	tajski bat	44,165
BRL	brazilski real	3,1891
MXN	mehiški peso	17,7864
INR	indijska rupija	85,0840

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/12

---

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/C 371/05)

ESO (1)	Sklic in naslov harmoniziranega standarda (in referenčni dokument)	Prva objava UL	Referenca za nadomeščeni standard	Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomeščenega standarda Opomba 1
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)
CEN	EN ISO 6185-1:2001 Napihljivi čolni – 1. del: Čolni z motorjem z največjo močjo 4,5 kW (ISO 6185-1:2001)	17.4.2002
CEN	EN ISO 6185-2:2001 Napihljivi čolni – 2. del: Čolni z motorjem z močjo med 4,5 kW in 15 kW (ISO 6185-2:2001)	17.4.2002
CEN	EN ISO 6185-3:2001 Napihljivi čolni – 3. del: Čolni z motorjem z močjo, večjo ali enako 15 kW (ISO 6185-3:2001)	17.4.2002
CEN	EN ISO 6185-4:2011 Napihljivi čolni – 4. del: Čolni s celotno dolžino od 8 do 24 m, z motorjem z močjo 15 kW in več (ISO 6185-4:2011)	4.1.2012
CEN	EN ISO 7840:2013 Mala plovila – Proti ognju odporne cevi za gorivo (ISO 7840:2013)	To je prva objava	EN ISO 7840:2004 Opomba 2.1	24.7.2014
CEN	EN ISO 8099:2000 Mala plovila – Sistemi za zadrževanje straniščnih odplak (ISO 8099:2000)	11.5.2001
CEN	EN ISO 8469:2013 Mala plovila – Gorljive cevi za gorivo (ISO 8469:2013)	To je prva objava	EN ISO 8469:2006 Opomba 2.1	24.7.2014
CEN	EN ISO 8665:2006 Mala plovila – Pogonski batni motorji z notranjim zgorevanjem za mala plovila – Merjenje moči in označevanje (ISO 8665:2006)	16.9.2006	EN ISO 8665:1995 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (31.12.2006)
CEN	EN ISO 8666:2002 Mala plovila – Osnovni podatki (ISO 8666:2002)	20.5.2003
CEN	EN ISO 8847:2004 Mala plovila – Krmilni mehanizem – Sistemi s kabli in škripčevjem (ISO 8847:2004)	8.1.2005	EN 28847:1989 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.11.2004)
	EN ISO 8847:2004/AC:2005	14.3.2006
CEN	EN ISO 8849:2003 Mala plovila – Električne kalužne črpalke za enosmerno napetost (ISO 8849:2003)	8.1.2005	EN 28849:1993 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.4.2004)
CEN	EN ISO 9093-1:1997 Mala plovila – Ventili in fitingi za morsko vodo v trupu plovila – 1. del: Kovinski (ISO 9093-1:1994)	11.5.2001
CEN	EN ISO 9093-2:2002 Mala plovila – Ventili in fitingi za morsko vodo v trupu plovila – 2. del: Nekovinski (ISO 9093-2:2002)	3.4.2003
CEN	EN ISO 9094-1:2003 Mala plovila – Požarna zaščita – 1. del: Plovila z dolžino trupa do vključno 15 m (ISO 9094-1:2003)	12.7.2003
CEN	EN ISO 9094-2:2002 Mala plovila – Požarna zaščita – 2. del: Plovila z dolžino trupa, večjo od 15 m (ISO 9094-2:2002)	20.5.2003
CEN	EN ISO 9097:1994 Mala plovila – Električni ventilatorji (ISO 9097:1991)	25.2.1998
	EN ISO 9097:1994/A1:2000	11.5.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.3.2001)
CEN	EN ISO 10087:2006 Mala plovila – Identifikacija plovila – Kodirni sistem (ISO 10087:2006)	13.5.2006	EN ISO 10087:1996 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.9.2006)
CEN	EN ISO 10088:2013 Mala plovila – Trajno vgrajeni sistemi za gorivo (ISO 10088:2013)	To je prva objava	EN ISO 10088:2009 Opomba 2.1	28.8.2014
CEN	EN ISO 10133:2012 Mala plovila – Električni sistemi – Inštalacije, napajane z enosmerno malo napetostjo (ISO 10133:2012)	13.3.2013	EN ISO 10133:2000 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.2013)
CEN	EN ISO 10239:2008 Mala plovila – Sistemi za utekočinjeni naftni plin (LPG) (ISO 10239:2008)	30.4.2008	EN ISO 10239:2000 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (31.8.2008)
CEN	EN ISO 10240:2004 Mala plovila – Priročnik za uporabo (ISO 10240:2004)	3.5.2005	EN ISO 10240:1996 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.4.2005)
CEN	EN ISO 10592:1995 Mala plovila – Hidravlični krmilni sistemi (ISO 10592:1994)	25.2.1998
	EN ISO 10592:1995/A1:2000	11.5.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.3.2001)
CEN	EN ISO 11105:1997 Mala plovila – Zračenje bencinskega motorja in/ali prostorov za bencinski tank (ISO 11105:1997)	18.12.1997
CEN	EN ISO 11192:2005 Mala plovila – Grafični simboli (ISO 11192:2005)	14.3.2006
CEN	EN ISO 11547:1995 Mala plovila – Varovanje naprav za startanje (ISO 11547:1994)	18.12.1997
	EN ISO 11547:1995/A1:2000	11.5.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.3.2001)
CEN	EN ISO 11591:2011 Mala plovila na motorni pogon – Vidno polje izza krmilne mize (ISO 11591:2011)	4.1.2012	EN ISO 11591:2000 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (31.3.2012)
CEN	EN ISO 11592:2001 Mala plovila do 8 m dolžine trupa – Določitev največje moči pogona (ISO 11592:2001)	6.3.2002
CEN	EN ISO 11812:2001 Mala plovila – Vodotesni krmarjevi prostori in krmarjevi prostori s hitrim odvodnjavanjem (ISO 11812:2001)	17.4.2002
CEN	EN ISO 12215-1:2000 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 1. del: Materiali: toplotno obdelane smole, ojačitev s steklenimi vlakni, referenčni laminat (ISO 12215-1:2000)	11.5.2001
CEN	EN ISO 12215-2:2002 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 2. del: Materiali: Materiali za sredico sendvič konstrukcije, vtisnjeni materiali (ISO 12215-2:2002)	1.10.2002
CEN	EN ISO 12215-3:2002 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 3. del: Materiali: Jeklo, aluminijeve zlitine, les, drugi materiali (ISO 12215-3:2002)	1.10.2002
CEN	EN ISO 12215-4:2002 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 4. del: Izdelava (ISO 12215-4:2002)	1.10.2002
CEN	EN ISO 12215-5:2008 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 5. del: Načrtovani tlaki za trupe, načrtovane napetosti in določanje lastnosti (ISO 12215-5:2008)	3.12.2008
CEN	EN ISO 12215-6:2008 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 6. del: Struktura in podrobnosti (ISO 12215-6:2008)	3.12.2008
CEN	EN ISO 12215-8:2009 Mala plovila – Konstrukcija trupa in zahtevane lastnosti – 8. del: Krmila (ISO 12215-8:2009)	17.4.2010
	EN ISO 12215-8:2009/AC:2010	11.11.2010
CEN	EN ISO 12215-9:2012 Mala plovila – Konstrukcija trupa in dimenzioniranje – 9. del: Dodatni pribor jadrnic (ISO 12215-9:2012)	15.8.2012
CEN	EN ISO 12216:2002 Mala plovila – Okna, lopute, pokrovi in vrata – Zahteve trdnosti in odpornosti proti vodi (ISO 12216:2002)	19.12.2002
CEN	EN ISO 12217-1:2013 Mala plovila – Stabilnost in ocena vzgona ter kategorizacija – 1. del: Čolni razen jadrnic s trupom, večjim ali enakim 6 m (ISO 12217-1:2013)	To je prva objava	EN ISO 12217-1:2002 Opomba 2.1	Datum te objave
CEN	EN ISO 12217-3:2013 Mala plovila – Stabilnost in ocena vzgona ter kategorizacija – 3. del: Čolni s trupom, krajšim od 6 m (ISO 12217-3:2013)	To je prva objava	EN ISO 12217-3:2002 Opomba 2.1	Datum te objave
CEN	EN ISO 13297:2012 Mala plovila – Električni sistemi – Inštalacije za izmenični tok (ISO 13297:2012)	13.3.2013	EN ISO 13297:2000 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (31.5.2013)
CEN	EN ISO 13590:2003 Mala plovila – Osebna plovila – Zahteve za konstrukcijo in instalacijo sistema (ISO 13590:2003)	8.1.2005
	EN ISO 13590:2003/AC:2004	3.5.2005
CEN	EN ISO 13929:2001 Mala plovila – Krmilna naprava – Sistemi povezave s prestavo (ISO 13929:2001)	6.3.2002
CEN	EN ISO 14509-1:2008 Mala plovila – Merjenje zvoka v zraku, ki ga oddajajo motorizirana rekreacijska plovila – 1. del: Postopki merjenja pri vožnji mimo (ISO 14509-1:2008)	4.3.2009	EN ISO 14509:2000 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.4.2009)
CEN	EN ISO 14509-2:2006 Mala plovila – Zvok v zraku, ki ga oddajajo motorizirana rekreacijska plovila – 2. del: Ocenjevanje hrupa z uporabo referenčnega plovila (ISO 14509-2:2006)	19.7.2007
CEN	EN ISO 14509-3:2009 Mala plovila – Zvok v zraku, ki ga oddajajo motorizirana rekreacijska plovila – 3. del: Ocenjevanje hrupa z uporabo računskih in merilnih postopkov (ISO 14509-3:2009)	17.4.2010
CEN	EN ISO 14895:2003 Mala plovila – Kuhalniki na tekoča goriva (ISO 14895:2000)	30.10.2003
CEN	EN ISO 14945:2004 Mala plovila – Oznaka proizvajalca (Zahteve za poenoten prikaz podatkov na proizvajalčevi plošči na malih plovilih) (ISO 14945:2004)	8.1.2005
	EN ISO 14945:2004/AC:2005	14.3.2006
CEN	EN ISO 14946:2001 Mala plovila – Največja obremenitev (ISO 14946:2001)	6.3.2002
	EN ISO 14946:2001/AC:2005	14.3.2006
CEN	EN ISO 15083:2003 Mala plovila – Kalužni sistemi (na čolnih) (ISO 15083:2003)	30.10.2003
CEN	EN ISO 15084:2003 Mala plovila – Sidranje, privez in vleka – Poudarki (ISO 15084:2003)	12.7.2003
CEN	EN ISO 15085:2003 Mala plovila – Preprečevanje padca človeka v vodo in reševanje iz nje (zaščita in oprema) (ISO 15085:2003)	30.10.2003
	EN ISO 15085:2003/A1:2009	17.4.2010	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.11.2009)
CEN	EN ISO 15584:2001 Mala plovila – Vgrajeni bencinski motorji – Nameščene komponente za gorivo in elektriko (ISO 15584:2001)	6.3.2002
CEN	EN 15609:2012 Oprema in pribor za utekočinjeni naftni plin (UNP) – Pogonski sistemi na utekočinjeni naftni plin (UNP) za čolne, jahte in druga plovila	15.8.2012	EN 15609:2008 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.11.2012)
CEN	EN ISO 15652:2005 Mala plovila – Daljinski krmilni sistemi mini čolnov z reaktivnim vodnim pogonom (jet boats) (ISO 15652:2003)	7.9.2005
CEN	EN ISO 16147:2002 Mala plovila – Vgrajeni dizelski motorji – Nameščene komponente za gorivo in elektriko (ISO 16147:2002)	3.4.2003
	EN ISO 16147:2002/A1:2013	10.7.2013	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.8.2013)
CEN	EN ISO 16180:2013 Mala plovila – Navigacijske luči – Vgradnja, razporeditev in domet (ISO 16180:2013)	10.7.2013
CEN	EN ISO 21487:2012 Mala plovila – Trajno vgrajeni rezervoarji za bencinsko in dizelsko gorivo (ISO 21487:2012)	13.3.2013	EN ISO 21487:2006 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (31.5.2013)
CEN	EN ISO 25197:2012 Mala plovila – Električni/elektronski sistem regulacije za krmarjenje, prestavljanje in pogon (ISO 25197:2012)	13.3.2013
CEN	EN 28846:1993 Mala plovila – Električne naprave – Varovanje pred vžigom gorljivih plinov v okolici (ISO 8846:1990)	30.9.1995
	EN 28846:1993/A1:2000	11.5.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.3.2001)
CEN	EN 28848:1993 Mala plovila – Daljinski sistemi krmiljenja (ISO 8848:1990)	30.9.1995
	EN 28848:1993/A1:2000	11.5.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.3.2001)
CEN	EN 29775:1993 Mala plovila – Daljinski sistemi krmiljenja za enojne izvenkrmne motorje z močjo od 15 kW do 40 kW (ISO 9775:1990)	30.9.1995
	EN 29775:1993/A1:2000	11.5.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.3.2001)
Cenelec	EN 60092-507:2000 Električna napeljava na ladjah – 507. del: Izletniška plovila IEC 60092-507:2000	12.6.2003

Opomba 1:

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica, ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1:

Novi (ali spremenjeni) standard ima enak obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.2:

Novi standard ima širši obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.3:

Novi standard ima ožji obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za (delni) nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije za tiste proizvode ali storitve, ki spadajo pod novi standard. Domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami zadevne zakonodaje Unije za proizvode ali storitve, ki še vedno spadajo v področje (delno) nadomeščenega standarda, vendar ne v področje novega standarda, ostane nespremenjena.

Opomba 3:

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomeščeni standard zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

OPOMBA:

—	Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov zagotavljajo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalni organi za standardizacijo, seznam katerih je objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 1025/2012 (2).

—

Standarde sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v angleškem jeziku (CEN in Cenelec objavljata tudi v francoskem in nemškem jeziku). Naslove standardov nato nacionalni organi za standardizacijo prevedejo v vse ostale zahtevane uradne jezike Evropske unije. Evropska komisija ni odgovorna za pravilnost naslovov, ki se predložijo za objavo v Uradnem listu.

—

Sklici na popravke „…/AC:YYYY“ so objavljeni samo v informativne namene. S popravkom se odpravijo tiskarske, jezikovne ali podobne napake iz besedila standarda, nanaša pa se lahko na eno ali več jezikovnih različic (angleško, francosko in/ali nemško) standarda, kot ga je sprejela Evropska organizacija za standardizacijo.

—	Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

—	Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Evropska komisija.

—	Več informacij o harmoniziranih standardih in drugih evropskih standardih najdete na internetu na http://ec.europa.eu/enterprise/policies/european-standards/harmonised-standards/index_en.htm

---

(1)  ESO: Evropska organizacija za standardizacijo:

—	CEN: Avenue Marnix 17, 1000 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË, Tel. +32 25500811; Faks +32 25500819 (http://www.cen.eu)

—	Cenelec: Avenue Marnix 17, 1000 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË, Tel. +32 25196871; Faks +32 25196919 (http://www.cenelec.eu)

—	ETSI: 650 route des Lucioles, 06921 Sophia Antipolis, FRANCE, Tel. +33 492944200; Faks +33 493654716 (http://www.etsi.eu)

(2)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

---

18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/18

---

Reorganizacijski ukrepi

Sklep o reorganizaciji družbe „LA VIE LIMITED GREEK HEALTH INSURANCE COMPANY“

(Objava v skladu s členom 6 Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic)

(2013/C 371/06)

Zavarovalnica	„LA VIE LIMITED GREEK HEALTH INSURANCE COMPANY“ s sedežem na: Filadelfeos & Kefalariou Street 1, 14562 Kifissia, Greece, matična številka podjetja: 20599/Β/05/1989/10, identifikacijska številka za DDV: 094283413
Datum, začetek veljavnosti in vrsta sklepa	Sklep št. 94/6/15.11.2013 Odbora za zadeve kreditov in zavarovanja Banke Grčije, s katerim se: 1. zaupa upravljanje zavarovalnice komisarju, imenovanemu s Sklepom št. 89/2.9.2013 Odbora za zadeve kreditov in zavarovanja, g. Ioannisu Peristerisu, ki je od priglasitve tega sklepa izključno pristojen za odločanje v imenu podjetja, njegove odločitve pa so za podjetje zavezujoče; 2. določi rok 14. december 2013, do katerega mora komisar izvesti ukrepe in sprejeti upravne odločbe za omejitev zavarovalnih tveganj podjetja in varovanje interesov zavarovancev; 3. od komisarja zahteva, naj Banki Grčije predloži v roku enega meseca od izdaje sklepa poročilo o izvedenih ukrepih ter registrira in predloži portfelj zavarovalnih polic in zavarovalnih obveznosti kot tudi register zavarovalnih naložb in razpoložljivih sredstev s 4. decembrom 2013 kot referenčnim datumom. Začetek veljavnosti: 15.11.2013 Datum poteka veljavnosti: 15.12.2013
Pristojni organi	Banka Grčije Naslov: Eleftheriou Venizelou 21 102 50 Αθήνα/Athens ΕΛΛΑΔΑ/GREECE
Nadzorni organi	Banka Grčije Naslov: Eleftheriou Venizelou 21 102 50 Αθήνα/Athens ΕΛΛΑΔΑ/GREECE
Imenovani upravitelj
Veljavna zakonodaja	Grška zakonodaja v skladu z določbami členov 9, 17a, 17b in 17c zakonodajnega odloka št. 400/1970.

---

18.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/19

---

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2013/C 371/07)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“).

1.   Zahtevek za pregled

Zahtevek za pregled je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken („APFE“) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken.

Pregled je omejen na preiskavo škode.

2.   Možnost zahtevka za pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe

Če katera od zainteresiranih strani meni, da je pregled ukrepov potreben iz drugih razlogov od tistih iz sedanjega obvestila o začetku (npr. ponovni izračun stopnje dampinga), lahko zahteva pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

Strani, ki želijo zahtevati tak pregled, lahko stopijo v stik s Komisijo na spodaj navedenem naslovu.

Če se zahtevek vloži pravočasno in ne ogroža zaključka navedenega pregleda v predpisanem roku, si bo Komisija prizadevala, da ga bo obravnavala v okviru te preiskave.

3.   Izdelek, ki se pregleduje

Izdelek, ki se pregleduje, so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm; roving iz steklenih vlaken, razen tistega, ki je impregniran in prevlečen ter ima izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887); ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne („izdelek, ki se pregleduje“), trenutno uvrščen pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 in 7019 31 10 ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“).

4.   Obstoječi ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Sveta (ES) št. 248/2011 (2).

5.   Razlogi za pregled

Zahtevek v skladu s členom 11(3) temelji na dokazih prima facie, ki jih je predložil vložnik, da so se okoliščine v zvezi s škodo, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

Vložnik je predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da so se okoliščine od zadnjega obdobja preiskave spremenile in da so te spremembe trajne, saj se nanašajo na sestavo industrije Unije. Vložnik trdi, da sta dva od proizvajalcev Unije, vključenih v vzorec v prvotni preiskavi, s konsolidacijo svojih proizvodnih obratov izvedla večje prestrukturiranje svojega poslovanja, eden od proizvajalcev Unije pa je ustavil svojo proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, v Uniji.

Poleg tega je vložnik predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da obstoječi ukrepi niso odpravili škode, povzročene industriji Unije, zlasti glede na nadaljnji pritisk na cene, ki ga izvajajo proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske kljub obstoju veljavnih ukrepov. Ta domnevni pritisk na cene je negativno vplival na tržni delež proizvajalcev Unije ter obseg prodaje, zaposlovanje in finančno uspešnost podjetij vložnika. Podatki, ki so na voljo Komisiji, kažejo tudi, da so proizvajalci izvozniki znižali svoje prodajne cene.

Zato se po navedbah vložnika zdi, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temelji na prej ugotovljeni stopnji škode, ne izravnava več učinkov predhodno ugotovljenega škodljivega dampinga.

6.   Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo škode, zato začenja pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

V preiskavi se bo ocenila potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov.

6.1   Preiskava proizvajalcev izvoznikov

Za preiskavo škode so uvozniki izdelka, ki se pregleduje, iz Ljudske republike Kitajske v Unijo pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko začasni vmesni pregled vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz Ljudske republike Kitajske in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, ki so predmet tega pregleda, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi I k temu obvestilu.

Komisija se bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe Ljudske republike Kitajske, lahko pa se obrne na vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, so proizvajalci izvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe zadevne države in združenja proizvajalcev izvoznikov, po potrebi po organih zadevne države.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki, poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, izbranim v vzorec, vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevne države.

Vsi proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov in organi zadevne države morajo v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca predložiti izpolnjen vprašalnik, če ni določeno drugače.

V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi družb proizvajalcev izvoznikov, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, ter prodaji izdelka, ki se pregleduje, v Unijo in tretje države.

6.2   Preiskava nepovezanih uvoznikov  (3)  (4)

Za preiskavo povzročene škode so nepovezani uvozniki izdelka, ki se pregleduje, iz Ljudske republike Kitajske v Unijo pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko ta začasni pregled vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, ki so predmet tega pregleda, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi II k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače.

V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, in prodaji izdelka, ki se pregleduje.

6.3   Preiskava proizvajalcev Unije

Za preiskavo škode so proizvajalci Unije izdelka, ki se pregleduje, pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

Ker začasni pregled vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da bo izbrala vzorec in tako ustrezno omejila število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvede v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Komisija je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, naj pregledajo dokumentacijo (v ta namen morajo stopiti v stik s Komisijo; kontaktni podatki so v oddelku 6.6). Drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki – vključno s proizvajalci Unije, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov – ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, morajo stopiti v stik s Komisijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, dokončno izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in/ali združenja proizvajalcev Unije.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače.

V vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb ter finančnem in ekonomskem stanju družb.

6.4   Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

6.5   Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

6.6   Postopek za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (5).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Zainteresirane strani morajo svoja stališča in zahtevke predložiti v elektronski obliki (nezaupno dokumentacijo po elektronski pošti, zaupno na CD-R/DVD) ter pri tem navesti svoje ime, naslov, elektronski naslov ter telefonsko številko in številko telefaksa. Vsa pooblastila in podpisana potrdila ter kakršne koli dopolnitve teh dokumentov, ki se priložijo izpolnjenemu vprašalniku, pa morajo biti predloženi v papirni obliki, tj. po pošti ali osebno, na spodnji naslov. Če zainteresirana stran ne more predložiti stališč in zahtevkov v elektronski obliki, mora v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe o tem takoj obvestiti Komisijo. Dodatne informacije o korespondenci s Komisijo so zainteresiranim stranem na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/trade-defence

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N105 08/020

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

E-naslov: trade-fgf-rev-injury@ec.europa.eu

7.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

8.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje iz GD za trgovino. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Poleg tega pooblaščenec za zaslišanje vpletenim stranem omogoči, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi s škodo.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/degucht/contact/hearing-officer/

9.   Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

10.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).

---

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 67, 15.3.2011, str. 1.

(3)  Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo I k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. Za opredelitev povezane strani glej opombo 5 v Prilogi I.

(4)  Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja dampinga uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(5)  Dokument „Limited“ je zaupen dokument v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

---

---

---