11.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 361/1

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 361/01

Datum sprejetja odločitve

6.11.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.32712 (11/N)

Država članica

Španija

Regija

Galicia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas dirigidas a compensar los daños causados por el temporal ocurrido en Galicia los días 8 y 9 de noviembre de 2010, que hubiesen afectado a embarcaciones con puerto base en Galicia y a artes y aparejos calados o depositados en puertos de la Comunidad Autónoma.

Pravna podlaga

Orden de 13 de enero de 2011, por la que se regulan las bases para la concesión de ayudas dirigidas a compensar los daños causados por el temporal acaecido en Galicia los días 8 y 9 de noviembre de 2010, que afectasen a embarcaciones con puerto base en Galicia y a artes y aparejos calados o depositados en puertos de la Comunidad Autónoma.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo za izgubo, ki so jo zaradi neurja „Becky“ na obalah Galicije 8. in 9. novembra 2010 utrpela podjetja iz ribiškega sektorja v regiji Galicija.

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

0,06 milijona EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

—

Gospodarski sektorji

A301 – Ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejera del Mar

Calle San Caetano s/n, bloque 5, 2a planta

15781 Santiago de Compostela (A Coruña)

ESPAÑA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

6.11.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.33346 (13/NN)

Država članica

Nizozemska

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Onderwijsprojecten kleinhandel

Pravna podlaga

Bestemmingsheffingsverordening conform artikel 7 van het Instellingsbesluit Productschap Vis (Staatsblad 2003, nummer 253) gebaseerd op artikel 126, eerste lid, van de Wet op de bedrijfsorganisatie (wet van 27 januari 1950 gepubliceerd in Staatsblad K 22, laatste wijziging is met ingang van 1 januari 2011 in werking getreden welke is gepubliceerd in Staatsblad 2010, 840).

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Namen ukrepa je prispevati k stroškom programov obveščanja in izobraževanja v korist maloprodajnega ribiškega sektorja.

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Letni prihodki od dajatve so spremenljivi in odvisni od naslednjih dejavnikov:

—	dejanska uporabljena stopnja, katere vrednost je lahko od 0 do mejne vrednosti (določene zgornje meje),

—	število prodajnih mestih in izvajalcev, ki se lahko spreminja, in

—	letni proračun za dejavnosti v korist maloprodajnega ribiškega sektorja. Raven v proračunu predvidenih prihodkov je določena na podlagi ocene dejavnosti, ki se izvajajo v zadevnem letu.

Veljavna najvišja stopnja dajatve znaša 49,92 EUR na leto za vsakega trgovca na drobno/prodajno mesto.

Intenzivnost

Prihodki od dajatve se iz leta v leto spreminjajo in so odvisni od uporabljene stopnje. Intenzivnost pomoči se torej spreminja vsako leto in glede na uporabljeno stopnjo lahko znaša od 0 % do zgornje meje 100 %.

Trajanje

Do 2. avgusta 2022

Gospodarski sektorji

Pomorsko ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Productschap Vis

Postbus 72

2280 AB Rijkswijk

NEDERLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

6.11.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.33347 (13/NN)

Država članica

Nizozemska

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Onderwijsprojecten aanvoersector

Pravna podlaga

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Namen ukrepa je prispevati k stroškom programov izobraževanja in obveščanja v korist ribiškega dobavnega sektorja.

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Letni prihodki od dajatve so spremenljivi in odvisni od naslednjih dejavnikov:

—	tisočina vrednosti rib, ki jih dobavi dobavitelj,

—	0,03 EUR za vsako tono klapavic, ki jih dobavi dobavitelj, in

—	0,10 EUR za vsak kilogram kozic z oklepom ter 0,30 EUR za vsak kilogram kozic brez oklepa v primeru dobaviteljev kozic.

Intenzivnost

Najvišja letna stopnja dajatve, ki se uporablja za posameznega dobavitelja, se lahko spreminja glede na količino dobavljenih rib.

Trajanje

Do 26. septembra 2022

Gospodarski sektorji

Pomorsko ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Productschap Vis

Postbus 72

2280 AB Rijkswijk

NEDERLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 361/4

Pobuda Belgije, Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske glede Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL)

2013/C 361/02

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 87(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Belgije, Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske (1),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 4 Sklepa Sveta 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) ima CEPOL sedež v Bramshillu v Združenem kraljestvu.

(2)

Združeno kraljestvo je v pismih z dne 12. decembra 2012 in 8. februarja 2013 obvestilo CEPOL, da ne želi več imeti sedeža akademije na svojem ozemlju. V Bramshillu je poleg sedeža CEPOL tudi center za usposabljanje nacionalne policije v okviru Nacionalne agencije za izboljšanje policijske dejavnosti, ki jo je Združeno kraljestvo sklenilo nadomestiti z novo policijsko akademijo, ki pa bo imela sedež drugje. Združeno kraljestvo je zato sklenilo zapreti center za usposabljanje nacionalne policije v Bramshillu in objekt prodati, s pojasnilom, da so zadevni stroški visoki, iskanje alternativnega poslovnega modela, ki bi omogočal, da objekt ostane odprt, pa se je izkazalo za neuspešno.

(3)	Glede na navedeno so se predstavniki vlad držav članic 8. oktobra 2013 na podlagi medsebojnega soglasja o ureditvah glede sedeža CEPOL dogovorili, da se sedež CEPOL po odhodu iz Bramshilla preseli v Budimpešto. Ta dogovor bi bilo treba vključiti v Sklep Sveta 2005/681/PNZ.

(4)

Združeno kraljestvo in Irska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ne sodelujeta pri sprejemanju te uredbe, ki zanju ni zavezujoča in se zanju ne uporablja.

ALI

(5)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta obe državi podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(6)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sklep Sveta 2005/681/PNZ se spremeni:

Člen 4 (Sedež) se glasi:

„Sedež CEPOL je v Budimpešti na Madžarskem.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od […] 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V …., dne ….

Za Evropski parlament

Predsednik

…

Za Svet

Predsednik

…

(1) UL C …

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 361/6

Menjalni tečaji eura (1)

10. decembra 2013

2013/C 361/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3750
JPY	japonski jen	141,35
DKK	danska krona	7,4604
GBP	funt šterling	0,83645
SEK	švedska krona	8,9897
CHF	švicarski frank	1,2214
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,4015
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,453
HUF	madžarski forint	300,79
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7031
PLN	poljski zlot	4,1825
RON	romunski leu	4,4525
TRY	turška lira	2,7902
AUD	avstralski dolar	1,5039
CAD	kanadski dolar	1,4604
HKD	hongkonški dolar	10,6605
NZD	novozelandski dolar	1,6529
SGD	singapurski dolar	1,7181
KRW	južnokorejski won	1 444,26
ZAR	južnoafriški rand	14,1808
CNY	kitajski juan	8,3486
HRK	hrvaška kuna	7,6425
IDR	indonezijska rupija	16 371,02
MYR	malezijski ringit	4,4094
PHP	filipinski peso	60,837
RUB	ruski rubelj	44,9962
THB	tajski bat	44,099
BRL	brazilski real	3,1759
MXN	mehiški peso	17,6749
INR	indijska rupija	83,9149

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 361/9

Razpisi za zbiranje predlogov in povezane dejavnosti na podlagi delovnih programov za obdobje 2014–2015 v okviru Obzorja 2020, okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020), ter programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020

2013/C 361/06

Objavijo se razpisi za zbiranje predlogov in povezane dejavnosti na podlagi delovnih programov za obdobje 2014–2015 v okviru Obzorja 2020, okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020), ter programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020.

Komisija je s sklepi C(2013) 8563 z dne 10. decembra 2013, C(2013) 8631 z dne 10. decembra 2013 in C(2013) 8632 z dne 10. decembra 2013 sprejela tri delovne programe, ki vključujejo razpise za zbiranje predlogov in povezane dejavnosti.

Ti delovni programi so odvisni od sprejetja sklepa Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020, uredbe o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu in razširjanje njegovih rezultatov ter uredbe Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020, s strani zakonodajnega organa brez večjih sprememb. Odvisni so tudi od pozitivnega mnenja oziroma nenasprotovanja odborov, ustanovljenih s sklepom Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje Obzorja 2020 ter z Uredbo Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, kot tudi od razpoložljivosti proračunskih sredstev, predvidenih v predlogu proračuna za leto 2014, potem ko proračunski organ sprejme proračun za leto 2014, ali zagotovljenih v sistemu začasnih dvanajstin, če proračun ni sprejet. Poleg tega bo delovni program glede posebnega cilja, da „z dejavnostmi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) krepi pionirske raziskave“, odvisen od uradnega mnenja novega znanstvenega sveta, ki bo nadomestil znanstveni svet, ustanovljen s Sklepom 2007/134/ES. Komisija si pridržuje pravico, da razpis razveljavi ali popravi.

Potrditev, da so bili ti pogoji izpolnjeni, bo objavljena na spletnem portalu Evropske komisije za udeležence (http://ec.europa.eu/research/participants/portal).

Ti delovni programi, vključno z roki in proračunskimi sredstvi za dejavnosti, ter podrobnejše informacije o razpisih in povezanih dejavnostih in navodila za vložitev predlogov so na voljo na zgoraj navedenem portalu za udeležence. Na tem portalu se bodo vse te informacije po potrebi tudi posodabljale.

V tej fazi se lahko predlogi vložijo samo za teme, ki so v razpisih za zbiranje predlogov na portalu za udeležence označene z „2014“. Informacije o tem, kdaj se bodo lahko vložili predlogi za teme, označene z „2015“, bodo sporočene naknadno.

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 361/10

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 361/07

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„TØRRFISK FRA LOFOTEN“

ES št.: NO-PGI-0005-01054-09.11.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Tørrfisk fra Lofoten“

2. Država članica ali tretja država

Norveška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.7

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Tørrfisk fra Lofoten“ je naravno sušena trska (Gadus morhua) iz Lofotov. Označba vključuje posušene trske, ki izpolnjujejo zahteve za razvrščanje, prim. norveški industrijski standard za razvrščanje posušenih trsk, NBS 30-01.

„Tørrfisk fra Lofoten“ ima vsebnost vode od 16 do 27 %, vsebnost beljakovin od 68 do 78 % in vsebnost maščobe okoli 1 %. Posušene trske „Tørrfisk fra Lofoten“ imajo močan okus in vonj po ribah, zlato barvo kože in so velike med 40 in 90 cm.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Posušene trske „Tørrfisk fra Lofoten“ so proizvedene iz trske, ujete v obdobju od januarja do aprila ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen. V tem času odrasle trske iz hladnih polarnih voda Barentsovega morja potujejo v drstišča ob obalah Lofotov in otočja Vesterålen. Ribolovno območje obsega koordinate z zemljepisno dolžino od 010° 00′ do 016° 08′ V in zemljepisno širino od 67° 00′ do 69° 30′ S na naslednjih območjih ICES; območje 05: 02, 07, 08, 09, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in del območja 25, območje 04: 03, 04, 10, 46, 47 in 48. Ribe, ulovljene na tem območju, imajo drugačno strukturo kot globokomorske ribe, zlasti jim mišičasto meso, ki ga pridobijo med dolgo selitvijo, daje kakovost, ki je ključnega pomena za to, da vzdržijo proces sušenja. Ribolovno območje je lahko dostopno obalnim ribičem, zato so ribe ulovljene in dobavljene isti dan, kar je pomembno za njihovo kakovost.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvod „Tørrfisk fra Lofoten“ je naravno sušen in razvrščen na Lofotih.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Ribe za proizvodnjo „Tørrfisk fra Lofoten“ se lovijo ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen na zemljepisni dolžini od 010° 00′ do 016° 08′ V in zemljepisni širini od 67° 00′ do 69° 30′ S na naslednjih območjih ICES; območje 05: 02, 07, 08, 09, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in del območja 25, območje 04: 03, 04, 10, 46, 47, 48; dobavijo se v pristanišče na Lofotih ter so naravno sušene in razvrščene na Lofotih. Lofote sestavljajo občine Flakstad, Moskenes, Røst, Vestvågøy, Værøy in Vågan.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Morje okoli otočij Lofoti in Vesterålen je med najbolj bogatimi ribolovnimi območji na svetu, ribolov na Lofotih pa je najpomembnejši sezonski ribolov na trsko na Norveškem.

Trska večino življenja preživi v Barentsovem morju, vendar se v obdobju od januarja do aprila seli v drstišča ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen. Zaradi temperature morja in dostopa do hrane v tem obdobju so pogoji za valjenje iker na tem področju zelo ugodni.

Morje ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen je bilo že v preteklosti najpomembnejše območje drstenja trske. Tu je kontinentalna polica ozka, zato se s hranili bogata voda pretaka zelo blizu obale. To daje optimalne pogoje za rast in preživetje.

Velik pritok trske na to geografsko območje sovpada z obdobjem, ko so podnebne razmere še posebej ugodne za naravno sušenje.

Položaj glede na zalivski tok zagotavlja posebno ugodne pogoje za naravno sušenje rib in je ključnega pomena za kakovost končnega proizvoda „Tørrfisk fra Lofoten“. Zaradi zalivskega toka so zime na Lofotih zmerne, s povprečno temperaturo med – 0,8 do + 2,2 °C od januarja do aprila, pomladi pa so suhe s skupno količino padavin med 108 in 132 mm. Te podnebne razmere so osnovni pogoj za ustrezno sušenje rib, da ne zmrznejo ali razpadejo.

Poznavanje razvrščanja je bistvenega pomena za kakovost končnega proizvoda. Razvrščanje zahteva poglobljeno znanje in ga izvajajo tako imenovani „izločevalci“. Zgodovinsko gledano je ocena kakovosti spretnost, ki se je v družinah in/ali podjetjih prenašala iz generacije v generacijo. V preteklosti so se razvrščevalci usposabljali v podjetju, v katerem so delali, pred kratkim pa je bilo uvedeno teoretično usposabljanje za razvrščevalce v industriji. Teoretično usposabljanje je združeno s praktičnim usposabljanjem v podjetju za proizvodnjo posušenih trsk.

Tudi strokovno znanje o proizvodnji in zahtevah trga se je na Lofotih tradicionalno prenašalo iz generacije v generacijo.

To znanje je bistvenega pomena za pridobivanje kakovostnih proizvodov „Tørrfisk fra Lofoten“.

5.2 Posebnosti proizvoda

„Tørrfisk fra Lofoten“ je proizveden iz odraslih trsk (Gadus morhua), ki so naravno sušene po odstranitvi drobovja in glave. Naravno sušenje ohranja ribo in omogoča njeno zorenje zlasti zaradi velikega zmanjšanja vsebnosti vode. To zagotavlja trajnost in visoko hranilno vrednost proizvoda, npr. visoko vsebnost beljakovin, ki znaša med 68 in 78 %, medtem ko znaša vsebnost v sveži trski 18 %. Ribe so dokončno posušene, ko ob udarcu oddajo značilen „ribji zvok“. Zvok udarca mora biti trden in poln. Za ocenjevanje pravilnosti „ribjega zvoka“ so potrebni dobro znanje in dolgoletne izkušnje.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Povezanost temelji na značilnostih proizvoda, ki se jih lahko pripiše njegovemu geografskemu poreklu.

Tradicija:

Naravno sušenje rib na Lofotih poteka že od okoli leta 1100 in je pomemben del norveške dediščine. Poznavanje sušenja in razvrščanja se je na Lofotih prenašalo iz generacije v generacijo. Posušene trske so bile in so še vedno pomemben norveški izvozni proizvod.

Lastnosti, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu:

Zaradi dolge selitve rib iz Barentsovega morja v hladne vode otočij Lofoti in Vesterålen so ribe suhe ter imajo čvrsto in mišičasto meso. Surovine take kakovosti so nujno potrebne za uspešen postopek sušenja.

Temperatura, padavine, veter, sonce in sneg so dejavniki, ki so ključnega pomena za postopek sušenja, zaradi katerih je to geografsko območje še posebej primerno za sušenje rib. Dejanska temperatura na geografskem območju zagotovi, da ribe ne zamrznejo ali razpadejo, ampak se posušijo. Ustrezna količina padavin skupaj z obalnimi vetrovi daje dobre pogoje za naravno sušenje. Odsev sonca v snegu da ribam zlato barvo. Postopek sušenja daje posušenim trskam posebno teksturo ter močan okus in vonj po ribah.

Poleg visoke kakovosti surovin je podnebje bistvenega pomena za kakovost končnega proizvoda Tørrfisk fra Lofoten. Lofoti so edino območje na svetu, ki ima hkrati tako podnebje in dostop do visokokakovostnih odraslih trsk.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.lovdata.no/for/sf/ld/xd-20071211-1814.html

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 361/13

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 361/08

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2060

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„PREKMURSKA ŠUNKA“

ES št.: SI-PGI-0005-01025-10.08.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Prekmurska šunka“

2. Država članica ali tretja država

Slovenija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Prekmurska šunka“ je prekajena in sušena mesnina, pridobljena iz svežega stegna prašiča. Ima standardno in prepoznavno hruškasto obliko (kroj) z enakomerno rdečerjavo barvo površine kože. Med vsaj 6-mesečnim zorenjem se oblikuje značilen vonj in okus ter rubinasto rdeča barva zrele prekajene mišičnine in enakomerna smetanasto bela barva podkožne slanine. Mišičnina je rahlo marmorirana in dobro povezana s slanino, katere debelina je najmanj 10 mm – izpod stegnenične glave. V vonju in okusu je čutiti prijetno zaznavo dima, pri čemer pa sestavine dima v nobenem primeru ne prekrivajo arome zrelega mesa. Tekstura šunke je zaradi dovolj dolge dobe zorenja nežna, gladka in prijetno sočna.

Vsebnost kuhinjske soli v končnem izdelku lahko znaša največ 9 %, osušek (izguba teže med zorenjem) največ 45 % in teža najmanj 2,75 kg.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Krojen kos svežega stegna prašiča je odrezan 3–4 cm izpod stegnenične glave (caput ossis femoris), brez nogice, kosti skočnega sklepa, medenične kosti, stegnenice in golenice z značilno gubo na skočnem sklepu. Na tipičnem prečnem prerezu ga sestavljajo sledeče mišice in mišične skupine s kožo in podkožno slanino: zunanje stegno (m. biceps femoris in semitendinosus), notranje stegno (m. semimembranosus), krogla (m. quadriceps femoris) in del glutealne mišičnine (m. gluteus medius in gluteus superficialis). Teža celega stegna prašiča po oblikovanju v definiran kroj in v fazi pred soljenjem ne sme biti manjša od 5 kg.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje „Prekmurske šunke“ od oblikovanja stegen, soljenja, spiranja in osuševanja, dimljenja, zorenja, meritve osuška (izgube teže), (postopnega) zamazovanja do pregleda kakovosti celih zorenih šunk morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

Oblikovanje stegen – vsako stegno prašiča, ki je namenjeno za proizvodnjo „Prekmurske šunke“, mora biti oblikovano v ustrezen kroj.

Soljenje – oblikovana in ohlajena stegna se solijo ali s suhim ali s kombiniranim načinom soljenja.

Spiranje in osuševanje – po končanem soljenju se stegna opere s tekočo hladno vodo. Sledi odcejanje površine (osuševanje) z obešanjem stegen v prezračevan prostor.

Prekajevanje – soljena stegna se po osušitvi površine prekajujejo v dimnicah s trdimi vrstami lesa skupaj z žagovino. Po končanem prekajevanju se stegna na koži označijo z vročim žigom, ki vsebuje logotip z napisom „Prekmurska šunka“.

Zorenje – šunke zorijo v zorilnicah z naravno klimo ali kombinacijo naravne in umetne klime. Postopek zorenja traja najmanj 6 mesecev.

Meritve osuška (izguba teže) – predviden osušek (izguba teže med zorenjem) znaša največ 45 %.

Zamazovanje (postopno) – šunke se na delu, ki ni prekrit s kožo in slanino, zamazujejo postopno, prvič, ko znaša njihova izguba teže med zorenjem okoli 25 %, dokončno pa se jih zamaže pri 45-odstotnem osušku. Zamazujejo se z mešanico maščobe, moke in začimb.

Pregled kakovosti celih zorenih šunk – po 6 mesecih zorenja šunk sledi preverjanje senzorične ustreznosti zunanjega videza in vonja šunke. Šunke, ki ne ustrezajo vsem predpisanim kriterijem o zaščiti geografske označbe, se evidentirajo, odstrani se jim vroči žig in se izločijo.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

Tržne oblike „Prekmurske šunke“ se označijo z logotipom z napisom „Prekmurska šunka“, navedbo „zaščitena geografska označba“ in pripadajočim simbolom EU.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

„Prekmurska šunka“ se proizvaja na geografskem območju Prekmurja, to je na severovzhodnem delu Slovenije. Področje izdelave omejuje reka Mura in državne meje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

„Prekmurska šunka“ je proizvedena v Prekmurju, ki pripada panonskemu bazenu. Podnebje v tem delu Slovenije je celinsko s hladnimi in vlažnimi zimami ter toplimi in suhimi poletji. Pokrajina je obdarjena s soncem in je s povprečno letno količino padavin najmanj namočen del v Sloveniji. Na vlažnost zraka vplivajo vetrovi, na katere v Prekmurju vpliva celinska ravninska lega, nizek okoliški relief pa ne ovira splošnega pretoka zraka kot v drugih delih Slovenije. Zaradi ravninske lege so inverzije tanjše, hitreje se razkrojijo, zato se ozračje hitreje prevetri vse do tal in je manj megle. Pozimi je zrak zaradi odsotnosti temperaturne inverzije v krajih z gričevnatim področjem bolj suh kot v ravnini. Za področje Prekmurja sta značilna predvsem severovzhodni veter, ki zapiha za prehodom fronte, in jugozahodni veter, ki piha pred njo.

Uspehe za današnji obseg, sloves in razvoj izdelovanja šunk v Prekmurju se lahko pripiše tradicionalni in individualni kmečki tehnologiji. Začetki sušenja kosov mesa segajo verjetno v obdobje naseljevanja na tem geografskem območju. V prejšnjem stoletju so kmetje pri prekajevanju in zorenju dosledno spoštovali arhitekturne rešitve kmečkih domačij, katere so bile narejene iz lesa, blata in pokrite s slamnato streho. V njih se je dim iz krušne peči valil naravnost pod slamnato streho, kjer se je prekajevala in enakomerno sušila „Prekmurska šunka“. Pot dima do mesa je bila dovolj dolga, da se je dim ohladil, zato se lahko govori o hladnem prekajevanju. Prekajevanje mesa se je v drugi polovici prejšnjega stoletja preselilo na dvorišče v improvizirane dimnice – samostojno zidane zgradbe na vrtu ali dvorišču, ki so bile pogosto zložene iz štirih stranic ali štirih vrat, da je skozi špranje nastal prepih, zaradi česar temperatura dimu ni narasla in se meso ni sparilo. Zorenje šunk je trajalo nekaj mesecev, odvisno od velikosti šunk in vremenskih pogojev v vseh fazah izdelave. Sodobna proizvodnja „Prekmurske šunke“ v tehnološko urejenih objektih je uspela ohraniti senzorično kakovost, ki je povsem primerljiva s kmečko tehnologijo. Ta primerjava je možna predvsem zaradi modernizacije delovnih postopkov, ne pa zaradi spremembe tehnologije, ki bi vplivala na drugačnost biokemičnih procesov zorenja mesa. „Prekmurska šunka“ je bila že od nekdaj na mizi vedno, kadar se je dogajalo kaj pomembnega in ko so k hiši prišli gosti. Posebej je bila cenjena za malico ob večjih kmečkih delih, ko je bilo treba domačim in delavcem bolje postreči. V današnjem času se uživa ob posebnih družinskih priložnostih, praznikih in je nepogrešljiva v zahtevnih protokolarnih strežbah.

5.2 Posebnosti proizvoda

„Prekmurska šunka“ ima edinstveno hruškasto obliko (kroj). Barva površine kože „Prekmurske šunke“ je značilna enakomerno rdečerjava, v aromi je čutiti prijetno zaznavo dima, pri čemer pa sestavine dima v nobenem primeru ne prekrivajo arome zorjenega mesa. Za „Prekmursko šunko“ je značilna poudarjena rdeča barva zorjenega mesa, nekoliko večja slanost in bolj čvrsta tekstura.

Za razliko od drugih sušenih mesnin je poseben tudi način ponudbe „Prekmurske šunke“. Po starem običaju se jo lahko reže povprek na centimeter debele rezine. Poleg kruha in rezine šunke dobi vsak svoj nož, s katerim si na leseni deščici reže rezino na ozke trakce.

Glede na tradicijo izdelave in prepoznavnost sodi „Prekmurska šunka“ med etnološke posebnosti Prekmurja.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Ugodni podnebni pogoji, tradicija, izdelovalska spretnost, mojstrstvo in izkušnje so prispevali k slovesu „Prekmurske šunke“, ki se jo lahko uvršča med slovenske posebnosti in etnološke posebnosti Prekmurja. Prekmurska prehrana ima svojo identiteto. Prekmurci so že od nekdaj ohranili odnos do pokrajine in naravnih virov za pridelavo hrane ter tradicionalnih dobrot. Skozi stoletja so v njej prevladovale jedi iz žit, krompirja, koruze in prašičjega mesa. Prašičje meso je popestrilo ljudske jedilnike. Vendar so takrat uživali manj mesa kot danes. Konzervirali so ga s prekajevanjem in tako je nastala „Prekmurska šunka“. Pri domačinih se je tako skozi čas izoblikovala izkustvena tehnološka spretnost, v kateri se skriva veliko mojstrskih in praktičnih znanj ter izkušenj, ki dajejo izdelku značilne oblikovne (kroj) in senzorične lastnosti.

Sloves „Prekmurske šunke“ potrjujejo različni viri. Prof. dr. Vilko Novak je opravil najobširnejšo in sistematično raziskavo o prehrani v Prekmurju (Ljudska prehrana v Prekmurju, 1947). V študiji je opisan potek kolin, kakor tudi postopek priprave ter zorenja „Prekmurske šunke“. Dr. Stanislav Renčelj opisuje „Prekmursko šunko“ v knjigah z naslovom: Suhe mesnine – narodne posebnosti (1990) in Prekmurske dobrote (S. Renčelj, R. Karas, 2001), kjer je predstavljena tehnologija proizvodnje od izbora surovine, načina soljenja, zorenja in senzoričnega vrednotenja izdelka.

Tudi v turističnih publikacijah, kot sta npr. „Okusiti Slovenijo“ in „Spomini iz Slovenije“, je „Prekmurska šunka“ predstavljena kot tradicionalni slovenski proizvod.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kakovostna_hrana_in_krma/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/PREKMURSKA_SUNKA.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.361.slv
Uradni list Evropske unije		C 361

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 11. december 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 361/01	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 361/03	Menjalni tečaji eura	6

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2013/C 361/04	Razpis za zbiranje predlogov v okviru letnega delovnega programa 2013 za nepovratna sredstva na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za obdobje 2007–2013 (Sklep Komisije C(2013) 1029, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2013) 8744)	7

2013/C 361/05	Razpisi za zbiranje predlogov v okviru večletnega delovnega programa 2013 za nepovratna sredstva na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za obdobje 2007–2013 (Sklep Komisije C(2013) 1675, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2013) 8755)	8

2013/C 361/06	Razpisi za zbiranje predlogov in povezane dejavnosti na podlagi delovnih programov za obdobje 2014–2015 v okviru Obzorja 2020, okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020), ter programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020	9

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 361/07	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	10

2013/C 361/08	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	13

	III Pripravljalni akti
	POBUDE DRŽAV ČLANIC
2013/C 361/02	Pobuda Belgije, Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske glede Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL)	4


	(1) Besedilo velja za EGP