25.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 276/1

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi)

2013/C 276/01

Datum sprejetja odločitve

2.7.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36091 (13/N)

Država članica

Italija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Piano riassicurativo agricolo annuale

Pravna podlaga

Legge 23 dicembre 2000, n. 388, art. 127, comma 3.

Decreto-Legge 8 luglio 2002 n. 138, convertito, con modificazioni, nella Legge 8 agosto 2002 n. 178, art. 13, comma 4-sexies.

Decreto Legislativo 29 marzo 2004, n. 102.

Decreto del Ministro delle politiche agricole alimentari e forestali del 29 luglio 2009, art. 11, relativo all'attivazione della misura comunitaria di cui all’articolo 68 del Regolamento (CE) n. 73/2009, per la copertura assicurativa dei rischi agricoli, secondo le procedure previste dal decreto legislativo n. 102/2004 e successive modifiche.

Piano nazionale di sostegno dell’OCM vino e, in particolare, la previsione della misura relativa all’assicurazione del raccolto di uva da vino.

Decreto del Ministro delle politiche agricole alimentari e forestali del 7 novembre 2002.

Decreto del Ministro delle politiche agricole alimentari e forestali del 7 febbraio 2003 di approvazione del «Piano Riassicurativo Agricolo Annuale» per l’anno 2004;

Decreto del Ministro delle politiche agricole alimentari e forestali del 27 febbraio 2008 di approvazione del «Piano Riassicurativo Agricolo Annuale»;

Decreto del Ministero delle politiche agricole alimentari e forestali del 7 maggio 2004, di estensione della copertura assicurativa agevolata ai danni causati dalle epizoozie negli allevamenti bovini per l’anno 2004 e successive integrazioni. …

Vrsta ukrepa

shema pomoči

—

Cilj

Zavarovalne premije, Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 136 mio. EUR

Letni proračun: 136 mio. EUR

Intenzivnost

80 %

Trajanje

do 31.12.2015

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministero delle politiche agricole alimentari e forestali

Dipartimento delle politiche europee e internazionali e dello sviluppo rurale

Direzione generale dello sviluppo rurale

Via XX Settembre 20

00187 Roma RM

ITALIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

19.6.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36626 (13/N)

Država članica

Slovaška

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aid for measure 2.1 — Restoring forestry potential and introducing preventation actions

Pravna podlaga

Zákon č. 231/1999 Z. z. o štátnej pomoci v znení neskorších predpisov

Zákon č. 528/2008 Z. z. o pomoci a podpore poskytovanej z fondov Európskeho spoločenstva

Vrsta ukrepa

shema pomoči

—

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Drugo

Proračun

Skupni proračun: 155 942 608 EUR

Letni proračun: 22 277 515 EUR

Intenzivnost

0 %

Trajanje

10.1.2009–31.12.2013

Gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka SR

Dobrovičova 12

812 66 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

9.8.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36780 (13/N)

Država članica

Češka

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Dotace na ochranu lesních porostů do jejich zajištění

Pravna podlaga

1)	Zákon č. 252/1997 Sb., o zemědělství, ve znění pozdějších předpisů

2)	Nařízení vlády č 505/2000 Sb., kterým se stanoví podpůrné programy k podpoře mimoprodukčních funkcí zemědělství, k podpoře aktivit podílejících se na udržování krajiny, programy pomoci k podpoře méně příznivých oblastí, a kritéria pro jejich posuzování, ve znění pozdějších předpisů

Vrsta ukrepa

shema pomoči

—

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Drugo

Proračun

Skupni proračun: 1 200 000 CZK

Letni proračun: 810 000 CZK

Intenzivnost

0 %

Trajanje

1.1.2014–31.12.2015

Gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo zemědělství

Těšnov 17

117 05 Praha 1

ČESKÁ REPUBLIKA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

11.7.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36852 (13/N)

Država članica

Avstrija

Regija

Niederoesterreich

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Beihilfe zur Behebung von Katastrophenschäden

Pravna podlaga

§ 3 Katastrophenfondsgesetz 1996, BGBl. Nr. 201/1996 i. d. g. F.

Richtlinien für die Gewährung von Beihilfen zur Behebung von Katastrophenschäden,

Staatliche Beihilfe Nr. 564/A/2004-Österreich

Vrsta ukrepa

shema pomoči

—

Cilj

Povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 7 mio. EUR

Letni proračun: 7 mio. EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

do 10.6.2014

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Amt der NÖ Landesregierung, Abteilung Landwirtschaftsförderung

Landhausplatz 1

3109 St. Pölten

ÖSTERREICH

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

25.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 276/7

Menjalni tečaji eura (1)

24. septembra 2013

2013/C 276/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3473
JPY	japonski jen	132,92
DKK	danska krona	7,4571
GBP	funt šterling	0,84431
SEK	švedska krona	8,6315
CHF	švicarski frank	1,2295
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,0200
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,933
HUF	madžarski forint	299,89
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7026
PLN	poljski zlot	4,2269
RON	romunski leu	4,4735
TRY	turška lira	2,6961
AUD	avstralski dolar	1,4347
CAD	kanadski dolar	1,3857
HKD	hongkonški dolar	10,4462
NZD	novozelandski dolar	1,6261
SGD	singapurski dolar	1,6918
KRW	južnokorejski won	1 448,27
ZAR	južnoafriški rand	13,3062
CNY	kitajski juan	8,2520
HRK	hrvaška kuna	7,6175
IDR	indonezijska rupija	15 149,99
MYR	malezijski ringit	4,3340
PHP	filipinski peso	58,538
RUB	ruski rubelj	43,0098
THB	tajski bat	42,224
BRL	brazilski real	2,9773
MXN	mehiški peso	17,3566
INR	indijska rupija	84,8530

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

25.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 276/9

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 276/06

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„ACEITE DE LA COMUNITAT VALENCIANA“

ES št.: ES-PDO-0005-0720-23.09.2008

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Aceite de la Comunitat Valenciana“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5

Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno izključno iz oljk (Olea Europea L.) naslednjih domorodnih sort avtonomne skupnosti Valencija: Farga, Serrana, Morrudas, Villalonga in Blanqueta. Deleži posameznih sort: Serrana: 20–40 %; Villalonga: 20–40 %; Farga: 10–25 %; Blanqueta: 10–25 % in Morrudas: 5–10 %.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla „Aceite de la Comunitat Valenciana“ ima naslednje značilnosti:

Ekstra deviško oljčno olje:

—	kislost: < 0,5°

—	peroksidno število: < 15 meq O2/kg

—	K270 < 0,15

—	K232 < 2,50

—	voski ≤ 250

—	Delta K ≤ 0,01

—	vsebnost oleinske kisline med 70 % in 82 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	vsebnost linolejske kisline več kot 8 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	vsebnost palmitinske kisline med 9,5 % in 12 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	vsebnost linolenske kisline manj kot 1 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	vsebnost palmitoleinske kisline med 0,6 % in 2,5 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	vsebnost arahidonske kisline manj kot 0,6 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	vsebnost lignocerinske kisline manj kot 0,2 % skupne vsebnosti maščobnih kislin

—	mediana napake = 0

—	mediana sadežnosti > 3 in < 6

—	mediana pikantnosti > 1 in < 3

—	mediana grenkobe > 1 in < 3

—	razmerje med mediano sadežnosti ter mediano grenkobe in pikantnosti mora biti tako, da olju daje uravnotežen značaj.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Opis sort oljk:

SERRANA

Zreli plodovi so jajčaste oblike in vijolično-črne barve z lenticelami. Sorta omogoča povprečno in preprosto pridelavo, je odporna proti suši in pozebi, vendar občutljiva za oljčno muho in pegavost listov.

Zgodaj dozori in ima dobro vsebnost maščobe. Goji se predvsem v okrožju Alto Palancia, v naravnih rezervatih Calderona in Espadán Sierras ter v okolici, deloma pa tudi v sosednjih okrožjih.

FARGA

Farga je zelo stara sorta, ki izvira s severa province Castellón. Plodovi so majhni do povprečno veliki ter podolgovate in asimetrične oblike.

Dozori zgodaj in srednje dobro obrodi, vendar se količina pridelka po letih razlikuje. Vsebnost maščobe je precejšnja. Goji se v vseh okrožjih regije Maestrazgo, ki leži na severu province Castellón, nekaj nasadov pa je tudi v obmejnih okrožjih La Plana Alta in Alcalatén.

BLANQUETA

Ta sorta izvira iz okolice mesta Muro de Alcoy. Plod je okrogel, ko je zrel, pa postane vinsko rdeče do črne barve.

Obira se zgodaj, vsebnost maščobe pa je povprečna.

VILLALONGA

Ta sorta izvira z juga province Valencija. Plodovi so okrogli in veliki ter imajo dobro vsebnost maščobe. Ko so zreli, so črne barve.

Sorta je občutljiva za pozebo in sušo, goji pa se skoraj po vsej provinci Valencija, v večini province Alicante, nekaj nasadov pa je tudi v provinci Castellón.

MORRUDA

Plodovi so srednje veliki, nekoliko asimetrični in vijolično črne barve. Vsebnost maščobe je povprečna..

Sorta je trpežna in daje manjši pridelek, nasadi pa so enakomerno razpršeni po vsej avtonomni skupnosti Valencija. Na splošno ni zelo pogosta sorta, je pa pomembna za nekatere kraje.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Pridelava oljk in priprava končnega proizvoda potekata na geografskem območju, navedenem v 4. točki.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Olje „Aceite de la Comunitat Valenciana“ lahko pakira katero koli podjetje, saj geografskih omejitev ni.

Pakirano mora biti v posodo, ki zagotavlja ustrezno hranjenje proizvoda in je lahko izdelana iz PET, primerne za uporabo za živila, stekla, prevlečene kovine ali keramike. Prednost ima embalaža, ki najbolje zaščiti proizvod pred izpostavljenostjo svetlobi, toploti itn.

Največja prostornina embalaže je 5 litrov, dovoljena pa so pakiranja po 100 cm3, 250 cm3, 500 cm3, 750 cm3, 1 l, 2 l, 2,5 l, 3 l in 5 l.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Besedilo ali etikete, ki označujejo olje, opisano v tej specifikaciji, morajo vključevati navedbi „Denominación de Origen Protegida“ in „Aceite de la Comunitat Valenciana“.

Proizvod mora imeti tudi označbo skladnosti ali sekundarno etiketo, ki se v pakirnici pritrdi tako, da je ni mogoče znova uporabiti, in ki omogoča sledljivost proizvoda. Na takih sekundarnih etiketah morata biti navedba „Denominación de Origen Protegida Aceite de la Comunitat Valenciana“ in logotip.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Območje, na katerem se pridelujejo oljke, ki se uporabljajo za proizvodnjo olja „Aceite de la Comunitat Valenciana“, vključuje občine petinšestdesetih poselitvenih središč avtonomne skupnosti Valencija. To so: Albocàsser, Tirig, La Salzadella, Sant Mateu, Les Coves de Vinromà, Figueroles, Les Useres, San Juan de Moró, Serra Engarzeran, Torre Endomenech, Vall d’Alba, Vilafamés, Ayódar, Fanzara, Almedijar, Altura, Azuébar, Chóvar, Geldo, Navajas, Segorbe, Soneja, Castellnovo, Teresa, Vall d’Almonacid, Viver, Alcudia de Veo, Alfondeguilla, Artana, Tales, Gátova, Casinos, Alcublas, Gestalgar, Sot de Chera, Villar del Arzobispo, Requena, Utiel, Venta del Moro, Ayora, Cortes de Pallas, Anna, Bicorp, Bolbaite, Chella, Enguera, Millares, Navarrés, Font de la Figuera, Moixent, Vallada, Albaida, Beniatjar, Ontinyent, Alfafara, Alqueria d'Aznar, Cocentaina, Millena, Muro d'Alcoi, Alcoi, Biar, Cañada de Biar, Sax, Villena, Banyeres de Mariola in Onil.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki

Območje ima značilno sredozemsko podnebje, za katero so značilne mile zime, majhna količina padavin, ki pade večinoma jeseni in spomladi, ter zelo suha poletja. Zaradi vpliva Sredozemlja, Iberskega gorovja in atlantskih vremenskih vzorcev ima geografsko območje enakomerno podnebje. Podnebni dejavniki so zlasti stalni med glavnim obdobjem rasti, tj. med cvetenjem, v zadnjih fazah debeljenja oljk in ko se v plodovih tvori maščoba. Tako:

—	so povprečne letne temperature na območju gojenja oljk med 12 °C in 16 °C, z večjimi odstopanji pozimi (povprečje med 6 °C in 10 °C) in poleti (ko je povprečje višje in se giba med 22 °C in 26 °C). Te temperature spodbujajo fenološki razvoj oljk;

—	se povprečne padavine gibajo med 500 in 600 mm na leto z nekaterimi nihanji, od 200 do 300 mm na leto v najbolj suhih letih pa do 700–800 mm.

Tla so večinoma apnenčasta, ponekod so tudi območja proda, laporja in sadre. V nižjih plasteh so večinoma kamnine iz mezozoika, ki vsebujejo predvsem apnenec iz obdobja krede in jure (z nekaj laporja in peščenjaka). V višjih plasteh je mlajši sedimentni material, ki vsebuje predvsem kamnine iz terciarja in kvartarja s sredozemsko rdečo prstjo (terra rossa). Ta ima dobro teksturo in strukturo, je dobro odcedna in zlasti primerna za gojenje oljk.

Za relief tega geografskega območja so značilna hribovita območja in doline, ki obdajajo Ibersko in Betijsko gorovje, ko se na vzhodu spuščata proti obali. Ker je od obale proti zahodu razširjeno intenzivno sadjarstvo, zlasti pridelava agrumov, za katere je potrebno namakanje, je gojenje oljk omejeno na nadmorsko višino od 300 m do 600 m, zaradi česar so okoljske in ekološke razmere na območjih gojenja oljk na opredeljenem geografskem območju zelo enotne. Oljke skupaj z mandljevci in rožičevci prevladujejo v kmetijski pokrajini vzhodnega Pirenejskega polotoka, ki se imenuje tudi „arbolado de secano“.

Človeški dejavniki

Oljčni nasadi so del avtonomne skupnosti Valencija že več kot dva tisoč let, že od časov Rimljanov. Gojenje oljk je dokazano za okrožje Maestrazgo de Castellón na območjih ob znameniti poti Via Augusta, ki je povezovala Rim in Cadiz. Še danes tam raste veliko dreves, starih več kot tisoč let, o čemer se je mogoče prepričati po zaslugi pobud zadrug iz Maestrazga, ki ponujajo številne turistične poti po „tisočletni industriji oljčnega olja“.

Omeniti je treba tudi prispevek botanika Cavanillesa, ki je napisal delo „Observaciones sobre la Historia Natural, Geografía, Agricultura, población y frutos del Reino de Valencia“ (Zapiski o naravoslovju, geografiji, kmetijstvu, ljudeh in proizvodih Kraljestva Valencija), (1795–1797). Zapiski o kmetijstvu ter zlasti gojenju oljk in pridelavi oljčnega olja so zelo zanimivi in zajemajo celotno območje pridelave v avtonomni skupnosti Valencija. V zapiskih se pogosto omenjata „oljčno olje“ in gojenje oljk.

Gojenje oljk je kot gospodarska dejavnost globoko zakoreninjeno v vseh okrožjih pridelave, kar je predvsem posledica stalnosti gojenja te rastline. Na podlagi te dejavnosti se je razvil kmetijsko-industrijski in gospodarski sistem ter omogočil družbeni in gospodarski napredek na podeželskih območjih, obenem pa tudi nadaljnje gojenje okoljsko trajnostnega pridelka na območjih, na katerih vremenske razmere in tla ne omogočajo druge pridelave.

Razporeditev enot rabe na opredeljenem geografskem območju je posebnost te regije: zelo majhni nasadi, enote rabe s strmimi pobočji in omejenim dostopom, terase, obdane s suhimi zidovi, tla, ki jih zelo ogrožajo dezertifikacija in gozdni požari ter relativno revna prst z malo organskimi snovmi in majhno sposobnostjo zadrževanja vode. Zaradi vseh teh dejavnikov so nasadi oljk na opredeljenem geografskem območju ključnega ekološkega pomena za ekosistem.

Za gospodarjenje z zemljišči na opredeljenem geografskem območju zato skrbijo družinska gospodarstva, ki delujejo na majhnih posestvih na sušnih območjih, na katerih proizvodnja oljčnega olja poteka prek sistema zadrug, domača poraba pa je velika. Kmetje prenašajo znanje in veščine, povezane s pridelavo in predelavo, iz roda v rod.

Študija podnebnih, talnih, okoljskih in družbenih razmer na geografskem območju skupaj s fenološkim razvojem oljk, ki se tam gojijo, je pokazala, da opredeljeno geografsko območje zagotavlja enotne razmere za gojenje oljk. V študiji je bilo ugotovljeno, da je ekologija oljčnih nasadov na celotnem opredeljenem geografskem območju enaka.

5.2 Posebnosti proizvoda

Posebnosti olja „Aceite de la Comunitat Valenciana“ so predvsem posledica njegove sortne sestave. Farga, Serrana, Morrudas, Villalonga in Blanqueta so domorodne sorte opredeljenega geografskega območja. Olju dajejo posebne značilnosti, zaradi katerih ima edinstveno sestavo maščobnih kislin in organoleptične lastnosti.

Olje, ki se proizvaja na opredeljenem geografskem območju, ima zato zelo uravnoteženo sestavo maščobnih kislin z relativno velikimi deleži oleinske, linolejske in linolenske kisline, zato ima visoko razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Z organoleptičnega vidika olje „Aceite de la Comunitat Valenciana“ spada med olja z največjim razponom in raznolikostjo arom. Stopnja sadežnosti je večja kot 5 in vsebuje arome zelenih oljk, mandljev, zelenih listov, agrumov, banane in trave. Stopnji pikantnosti in grenkobe sta med 1 in 3. Razmerje med stopnjo sadežnosti ter stopnjama grenkobe in pikantnosti zato daje olju uravnotežen značaj.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Glavni dejavniki, ki dajejo olju „Aceite de la Comunitat Valenciana“ edinstvene značilnosti in ki dokazujejo povezavo med kakovostjo proizvoda in geografskim okoljem, so:

Farga, Serrana, Morrudas, Villalonga in Blanqueta so domorodne sorte opredeljenega geografskega območja. Na opredeljenem geografskem območju so simbol zgodovine, bogastva in raznolikosti sort na vzhodu Pirenejskega polotoka. To so sorte, ki so dobro prilagojene tamkajšnjim razmeram, saj so jih lokalni kmetje izbirali in razmnoževali dolga stoletja.

Zaradi značilnosti sort in orografskih značilnosti opredeljenega geografskega območja je obdobje, v katerem ni pridelave, zelo dolgo in traja od oktobra do februarja. Proizvodnja je omejena zaradi značilnih majhnih gospodarstev. Kmetje se pri načrtovanju pridelave odločijo, kdaj bodo začeli obirati plodove na posameznem zemljišču, ki ga obdelujejo, glede na zrelost oljk na majhnem deležu proizvedenih plodov, zaradi česar je mogoče natančneje načrtovati obiranje. To omogoča stalno oddajanje obranih plodov enotne stopnje zrelosti v mletje, zato ni potrebno vmesno skladiščenje, kar zagotavlja kakovostne surovine za proizvodnjo olja z značilnimi organoleptičnimi in fizikalno-kemičnimi lastnostmi.

Ker so nasadi na nadmorski višini od 300 m do 600 m, so dnevna in nočna nihanja temperatur ugodna za sestavine v plodovih, ki zagotavljajo ustrezne stopnje sadežnosti, grenkobe in pikantnosti. Tla, na katerih se običajno gojijo oljke, so manj rodovitna in vsebujejo veliko apnenca, kar je tudi eden od dejavnikov, ki zagotavlja značilne organoleptične lastnosti plodov.

Za območje pridelave so značilne posebne podnebne razmere, kar zadeva temperature in padavine. Koncentracija dežja jeseni in spomladi je izjemno ugodna za rast oljk in kakovost pridelanega olja, saj zelo omehča aromo in okus olja. Spomladanske padavine omogočajo dobro rast pridelka, kar vpliva na letine v naslednjih letih. Mile temperature Sredozemskega morja pozimi in poleti pa vplivajo na večjo kompleksnost arome, ki daje olju „Aceite de la Comunitat Valenciana“ edinstvene lastnosti.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.agricultura.gva.es/pc_aceitecomunitatvalenciana

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

25.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 276/14

Objava enotnega dokumenta v skladu s členom 18(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1898/2006 glede označbe porekla ali geografske označbe, registrirane v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 1107/96 v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92

2013/C 276/07

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

„MEL DO ALENTEJO“

ES št.: PT-PDO-0117-0252-20.01.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Mel do Alentejo“

2. Država članica ali tretja država

Portugalska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.4

Drugi proizvodi živalskega izvora (med)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Proizvod proizvajajo čebele Apis mellifera (sp. Ibérica) iz nektarja, nabranega s cvetov medonosnih rastlin v tej regiji. ZOP „Mel do Alentejo“ je razvrščen kot:

Sortni med, pridobljen iz:

—	francoske sivke (Lavandula stoechas L.),

—	evkalipta (Eucalyptus spp.),

—	cvetov pomarančevca (Citrus spp.),

—	gadovca (Echium spp.).

Mešani cvetlični med.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Sistematično ali obsežno umetno hranjenje čebeljih družin, ki proizvajajo ZOP „Mel do Alentejo“, ni dovoljeno.

V izjemnih posebnih primerih pomanjkanja hrane ali za pospeševanje rasti populacije čebel lahko čebelarji čebele hranijo, kot sledi:

—	s sirupom, pripravljenim iz dveh delov medu ali belega sladkorja in enega dela vode.

Čebele se umetno hranijo ob odsotnosti mediščnih naklad, hranjenje pa je treba prekiniti teden dni pred njihovo postavitvijo.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Čebelja kmetijska gospodarstva, na katerih se proizvaja ZOP „Mel do Alentejo“, se morajo nahajati znotraj opredeljenega geografskega območja. Proizvajalci člani se pisno zavežejo, da bodo deklarirali samo med iz registriranih čebelnjakov, ki se nahajajo znotraj opredeljenega geografskega območja.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Med „Mel do Alentejo“ se pakira v prozorne, brezbarvne steklene posode do 1 000 gramov. Med za neposredno uživanje, ki je namenjen hotelom, restavracijam ter podjetjem za pripravo in dostavo hrane, se lahko pakira v posameznih porcijah. Embalaža mora biti iz materialov, primernih za živila, in hermetično zaprta.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Logotip ZOP „Mel do Alentejo“ in certifikacijska oznaka inšpekcijskega in certifikacijskega organa na nalepki.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

ZOP „Mel do Alentejo“ se proizvaja na območju znotraj upravnih meja naslednjih občin: Alandroal, Alvito, Arraiolos, Barrancos, Beja, Borba, Cuba, Estremoz, Elvas, Évora, Ferreira do Alentejo, Fronteira, Montemor-o-Novo, Mora, Moura, Mourão, Portel, Redondo, Reguengos de Monsaraz, Serpa, Sousel, Vendas Novas, Viana do Alentejo, Vidigueira, Vila Viçosa.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Podnebje, prst in rastlinje so izrazito mediteranski, pri čemer prevladujejo zelo tipične rastlinske vrste, ki so pomembne za kakovost in količino proizvedenega medu.

Med tipičnimi rastlinskimi vrstami na opredeljenem geografskem območju so francoska sivka, brškin, kaduljelistni brškin, navadna jagodičnica, kovačnik, kompava, lepljivi oman, šentjakobov grint, gadovec ter vse tipične mediteranske rastlinske vrste, ki sobivajo z gozdički plutovca in črnike.

Monokulture sončnice, evkalipta in pomaranče so prav tako pomemben vir nektarja.

Cvetlični med iz tega območja, ki je tako neokrnjeno in bogato z medonosnimi rastlinami, ima čudovito aromo in prijeten okus ter je različnih barv, od prozorno rumene do rumenorjave.

Ta barva je značilna za med iz območja Alentejo, ki je priljubljen med potrošniki, saj je svetel med tako na Portugalskem kot v tujini bolj iskan.

Med na območju Alentejo se že stoletja proizvaja v manjšem obsegu in njegova tradicija je globoko zakoreninjena med lokalnim prebivalstvom.

5.2 Posebnosti proizvoda

Fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti ter značilnosti cvetnega prahu ZOP „Mel do Alentejo“ so naslednje:

(a)	Fizikalne in kemijske značilnosti Proste kisline: manj kot 35 meq/kg Elektrolitska prevodnost: manj kot 6,0 × 10–4 S/cm Barva: vsi odtenki od svetlorumene do rumenorjave Hidroksimetilfurfural (HMF): ne več kot 10 mg/kg Vlaga: manj kot 18,5 % Pepel: manj kot 0,6 %

(b)

Značilnosti cvetnega prahu

Sortni med

Najmanjši odstotek cvetnega prahu francoske sivke je 13 %, cveta pomarančevca 15 %, evkalipta in gadovca pa 40 %.

Mešani cvetlični med

Najmanj 5 % cvetnega prahu naslednjih vrst: francoske sivke, gadovca, evkalipta, materine dušice, rožmarina, pomaranče ali bodaka.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Posebno podnebje, prst in rastlinje na opredeljenem geografskem območju, zlasti rastlinske vrste, ki sobivajo z gozdički plutovca in črnike, ter kmetijske rastline sončnica, evkalipt in pomaranča, vplivajo na proizvodnjo nektarja, ki daje medu „Mel do Alentejo“ njegove tipične značilnosti, opisane v točki 5.2.

Sklic na objavo specifikacije

http://www.gpp.pt/Valor/DOP_IGP_ETG.html

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

25.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 276/17

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 276/08

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„ACEITUNA DE MALLORCA“/„ACEITUNA MALLORQUINA“/„OLIVA DE MALLORCA“/„OLIVA MALLORQUINA“

ES št.: ES-PDO-0005-01051-29.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Aceituna de Mallorca“/„Aceituna Mallorquina“/„Oliva de Mallorca“/„Oliva Mallorquina“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Ime proizvoda

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Zaščitena označba porekla „Aceituna de Mallorca“/„Aceituna Mallorquina“/„Oliva de Mallorca“/„Oliva Mallorquina“ zajema tri različice: zeleno, zdrobljeno zeleno in naravno črno. To so namizne oljke avtohtone majorške vrste, ki so delno fermentirane v slanici. Poleg tega je zdrobljena zelena oljka aromatizirana s koromačem in španskim poprom, naravno črna oljka pa z majorškim oljem („Aceite de Mallorca“).

Oljke, ki so namenjene za zaščito označbe porekla, imajo naslednje organoleptične ter fizikalne in kemijske lastnosti:

—	oblika: vretenasta, nekoliko asimetrična, z zaokroženo konico, brez hiluma in v večini primerov z majhnimi lenticelami,

—	velikost: majhna–srednja,

—	barva: zelena, rumeno zelena ali rjavo črna, odvisno od stopnje zrelosti,

—	videz: svetleč,

—	meso: koščica se zlahka loči od mesa (plavajoča koščica),

—	okus: pretežno grenak,

—	taktilni občutek mesa: maslen,

—	nenasičene maščobne kisline: ≥ 83 % vseh maščobnih kislin,

—	oleinska kislina + linolna kislina: ≥ 78 % vseh maščobnih kislin,

—	skupaj polifenolov: ≥ 245 mg galne kisline/100 g,

—	primernost za shranjevanje: visoka.

Zelene in črne oljke se razlikujejo glede na stopnjo zrelosti ob obiranju. S stopnjo zrelosti in metodo proizvodnje, zlasti aromatiziranjem, je mogoče pridobiti tri različice z naslednjimi lastnostmi:

1. Popolnoma zelene oljke

Oljke, ki so obrane pred zimo. Prodajajo se v vsebnikih s prekrivno tekočino, ki vsebuje vsaj 6 % natrijevega klorida in katere vrednost pH je največ 4,3.

Organoleptične lastnosti:

Barva: zelena do rahlo rumeno zelena.

Aroma: močna zelenjavna (oljčni list) in mineralna (slanica).

Tekstura: čvrsta na dotik in praktično nespremenljiva. V ustih so zanjo značilne velika čvrstost, konsistenca in majhna krušljivost. Žvečenje oljke spremljata občutek sočnosti in slišno drobljenje.

Okus: močan: ravnovesje med kislim, slanim in grenkim okusom.

Občutek: opazna trpkost in pikantnost.

Podaljšan pookus in razločna trpkost.

2. Zdrobljene zelene oljke

Oljke, ki se obirajo pred zimo, zdrobljene in aromatizirane s koromačem (Foeniculum vulgare Mill.) in španskim poprom (Capsicum annum L.) z Majorke. Prodajajo se v vsebnikih s prekrivno tekočino, ki vsebuje vsaj 6 % natrijevega klorida in katere vrednost pH je največ 4,3.

Organoleptične lastnosti:

Barva: zelena do rumeno zelena, svetleča.

Aroma: močno zelenjavna, z aromatičnimi rastlinami (koromač), ki so zlahka prepoznavne, in manjšim priokusom španskega popra.

Tekstura: mehka na dotik, spremenljiva in prožna, poudarja nepravilne zareze v epikarpu in mezokarpu, ki nastanejo v postopku drobljenja. V ustih je mehka, maslena in ima povprečno konsistenco.

Okus: močan, slan in grenak.

Občutek: razločen občutek trpkosti in pikantnosti.

Pookus: podaljšan.

3. Naravno črne oljke

Te oljke so obrane po zimi in aromatizirane z majorškim oljem. Prodajajo se v vsebnikih brez prekrivne tekočine.

Organoleptične lastnosti:

Barva: temno rjava, skoraj črna.

Aroma: zemeljska, povprečne jakosti.

Tekstura: površina je gladka in nepravilna na dotik. V ustih je tekstura mezokarpa maslena, mehka in sočna z majhno konsistenco.

Okus: močan z uravnoteženimi kislimi in slanimi okusi.

Občutek: lahko je zaznati grenko in trpko noto.

Pookus: povprečno trajanje.

3.3 Surovine (le za predelane proizvode)

Dovoljena je le uporaba oljk avtohtone majorške vrste, ki so proizvedene na Majorki.

Zelena in zdrobljena zelena različica oljk sta obrani, ko so oljke še mlade, tj. pred zimo, naravne črne oljke pa se obirajo po koncu zime.

Zdrobljene zelene oljke so aromatizirane s koromačem (Foeniculum vulgare Mill.) z Majorke, španskim poprom (Capsicum annum L.) z Majorke in soljo.

Naravne črne oljke so aromatizirane z majorškim oljem.

3.4 Krma (le za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja in obdelava (izbor, pranje, drobljenje, soljenje in aromatiziranje) oljk z zaščiteno označbo porekla potekata na otoku Majorka.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Pakiranje se obravnava kot zadnja faza proizvodnje ter je ključnega pomena za shranjevanje oljk in zagotavljanje njihovih prepoznavnih kakovostnih lastnosti.

Zaradi posebnih lastnosti proizvoda, zlasti njegovega sistema proizvodnje in pokvarljive narave, so oljke pakirane na otoku Majorka. Ta zahteva je utemeljena, ker je ključnega pomena za:

(a)

ohranitev tipičnih lastnosti oljk in zaščito njihove kakovosti. Gospodarski subjekti v celoti in skupno prevzemajo to odgovornost, v želji po:

ohranjanju tradicionalnega načina proizvodnje proizvoda na Majorki, kar odločilno prispeva k zaščiti posebnih lastnosti končnega proizvoda. Proizvajalci imajo potrebne tehnike ter strokovno znanje za zagotavljanje pravilnega ravnanja.

Poudariti je treba, da so oljke občutljivo in pokvarljivo sadje. Poleg tega naravni način obdelave proizvoda lahko povzroči neželeno drugo fermentacijo. Dejstvo, da je Majorka otok, pomeni, da bi prevoz nepakiranih oljk na območja zunaj območja proizvodnje vključeval dolgo prečkanje morja. Na kakovost oljk bi zato vplivala temperatura in drugi okoljski dejavniki, ki bi spremenili okus, aromo in teksturo, zaradi česar sta ponovno pakiranje in nadaljnja obdelava sadja strogo prepovedana;

2.	sam obstoj dveh različnih metod pakiranja na območju proizvodnje in zunaj njega, s sistematičnim nadzorom postopka ali brez njega, bi lahko zmanjšal zaupanje v zaščiteno označbo porekla;

(b)	jamstvo sledljivosti in porekla proizvoda.

Sistem nadzora in certificiranja zagotavlja poreklo in sledljivost oljk, če so pripravljene, obdelane in pakirane na Majorki, ter s tem preprečuje morebitno mešanje z oljkami z drugim poreklom.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Oznaka vsakega vsebnika oljk, ki se prodaja z zaščiteno označbo porekla, mora vključevati:

—	ime zaščitene označbe porekla,

—	simbol EU ali besede „zaščitena označba porekla“ ter

—	etiketo s sekvenčno alfanumerično kodo za poenostavitev preverjanja sledljivosti proizvoda.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema cel otok Majorka, ki je del avtonomne skupnosti Balearov (Španija).

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnost geografskega območja

Kmetijska površina, ki je primerna za proizvodnjo oljk z zaščiteno označbo porekla, je apnenčasta, s povprečno do močno gostoto, z visokim deležem grobih elementov in alkalnim pH. Je zelo kamnita, kar je koristno za upravljanje z vodami. Površina je sestavljena iz vodoravnih plasti, med katerimi se nabira fina glina in ki so popolnoma primerne, da jih izkoriščajo koreninski sistemi oljčnih dreves.

Na splošno so drevesa obdelovana na terasah, saj ta sistem odgovarja krivuljam površine. Terase so obrnjene proti jugu, kjer pobočja pridejo najbolj do izraza in kjer je največ sonca, obenem pa so tam zaščitene pred hladnimi vetrovi s severa. Težavnost zemljišča pomeni, da je oljke treba obirati ročno, kar omogoča izbor idealnih oljk.

Edini vir vode je deževnica. Izkušnje kmetov kažejo, da ima namakanje negativni učinek na značilno teksturo oljk, zato namakanje ni dovoljeno.

Pri oljkah majorške vrste se kot podlaga uporabljajo le divja oljčna drevesa, ki so idealna, ker so zelo trda in ker uspevajo na samoniklih rastiščih na Majorki, zaradi česar so popolnoma prilagojena okolju.

Tradicionalno so kmetje redili tudi ovce, kar je imelo trojno funkcijo: odstranjevanje plevela, odstranjevanje poganjkov in zagotavljanje organskega gnojila.

Tehnika aromatiziranja, ki je tudi tesno povezana z geografskim območjem, izvira iz znanja in izkušenj proizvajalcev. Zato so zdrobljene zelene oljke aromatizirane z dodajanjem koromača in španskega popra z otoka, pri čemer majorški potrošniki obe sestavini dobro poznajo in cenijo. Aromatiziranje črnih oljk z olji z območja proizvodnje je še dodaten dokaz, kako so oljke tesno povezane z območjem.

Strokovno znanje gospodarskih subjektov, ki se v večini primerov prenaša ustno, izvira iz več stoletij obdelave kmetijskih površin in oljk, kar zagotavlja njihovo kakovost. Zato je na primer zaradi nekaterih dobrih metod obdelave površin, ki so rezultat strokovnega znanja kmetov, mogoče zmanjšati število oljk z napakami, ki niso primerne za proizvodnjo, in se jim izogniti. Poleg tega se je zaradi dobrega znanja proizvajalca o oljkah mogoče izogniti fermentaciji in drugim spremembam oljke. Vse to je mogoče doseči s prilagajanjem obdelave in okoljskih razmer ter razmer delavcev in priprav lastnostim oljk.

Posebno znanje kmetov zajema cepljenje na divja oljčna drevesa, gojenje suhih nasadov, ki oljkam dajo močnejši okus, in ročno obiranje sadja na optimalni točki zrelosti za vsako vrsto posebej. Ročno obiranje omogoča, da se določi idealni čas obiranja oljk, kar neposredno vpliva na dve vrsti spojin, in sicer fenole in hlapne spojine, ki dajo oljkam njihov značilni okus in aromo.

Posebno znanje proizvajalcev zajema njihove lastne tehnike aromatizacije z idealnimi deleži koromača in španskega popra za zdrobljene zelene oljke ter z majorškim oljem za naravno črno vrsto. Proizvajalci vedo tudi, kako ohranjati dejanske lastnosti oljk brez obdelave z alkani, da ohranijo njihovo grenkost, in tudi, kako prilagoditi pH pred pakiranjem, da se prepreči druga fermentacija.

5.2 Posebnost proizvoda

Zajeta vrsta oljk je posebna za otok Majorka. Izvira iz avtohtone majorška vrste oljk.

Svojevrstni učinek te zaščitene označbe porekla je v večji meri posledica naslednjih organoleptičnih lastnosti: grenkost, kremnost in aroma, ki ji dajejo velik ugled.

Grenkost je svojevrstna lastnost, ki jo navaja večina potrošnikov majorških oljk. Ta nastane zaradi visoke vsebnosti polifenola v zelenih in črnih oljkah. Poleg tega tradicionalna metoda proizvodnje praktično ne spremeni teh sestavin, ki so po naravi antioksidantne ter prispevajo h grenkosti in trpkosti končnega proizvoda.

Raven nenasičenih maščobnih kislin v majorški oljki presega 83 %, njihovo tališče pa je pri manj kot 39 °C, kar pomeni, da jo žvečenje v ustih utekočini, pri čemer nastane značilen občutek sočnosti, ki ga potrošniki tako cenijo.

Zdrobljene zelene oljke imajo aromo, na katero jasno vpliva koromač, ki se uporablja v aromatizaciji, in teksturo, ki je značilna za vrsto in metodo proizvodnje.

Svojevrstne lastnosti naravne črne oljke poleg njihove aromatizacije z oljem z območja izvirajo predvsem iz vrste in zlasti iz njenega obiranja, ko je že dejansko prezrela.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali lastnostmi proizvoda (pri ZOP) ali z določeno kakovostjo, ugledom ali drugo lastnostjo proizvoda (pri ZGO)

Oljčno drevo je drevo, ki se prilagaja okoljskim razmeram, v katerih raste, in načinu rasti. To pomeni, da so te oljke povezane s svojim geografskim območjem ter imajo svojevrstne lastnosti zaradi zemljišča, zemlje in podnebja območja, izkušenj kmetov in zgodovinske tradicije gojenja oljk.

Idealne razmere za divje razmnoževanje podlage na geografskem območju so skupaj s človeškim posredovanjem (izborom najboljših primerkov) in evolucijo omogočile nastanek majorške vrste oljk, ki je z metodo obdelave površin in starodavnimi tehnikami proizvodnje privedla do današnje oljke s svojevrstno kakovostjo.

Ta svojevrstna kakovost je posledica štirih dejavnikov, ki opredeljujejo vzročno povezavo med geografskim območjem in lastnostmi tega proizvoda, in sicer podnebja in zemlje, posebnih genskih lastnosti, kmetijskih virov in svojevrstne metode proizvodnje.

Podnebne razmere so sredozemske z veliko sonca, zmernimi do hladnimi zimami ter toplimi in suhimi poletji. Glede na talne razmere ima zemlja visoko vsebnost ogljika (apnenčasta zemlja). Ti dejavniki vplivajo na visoko raven polifenolov v oljkah, zaradi česar imajo grenak okus in vzbujajo trpek trigeminusen občutek, ki sta tipična za majorške oljke.

Glede na genske lastnosti, ki nastajajo zaradi izbora, ki temelji na empiričnem znanju kmetov, je bila določena avtohtona vrsta, ki je gensko in fenotipsko različna od drugih. V okviru študije iz leta 2011, ki jo je izvedla univerza na Balearih, je bila ta razlika potrjena s svojevrstno maščobno kislino, zaradi katere imajo oljke značilen občutek sočnosti in koščico, ki se zlahka loči od mesa (plavajoča koščica), zaradi česar so idealne kot namizne oljke.

Glede na kmetijske lastnosti je treba poudariti obiranje, ki poteka ročno in v fazah. Obiranje v fazah, tj. pred zimo za popolnoma zelene oljke in zdrobljene zelene oljke ter po zimi za naravne črne oljke, pomeni, da oljke dozorijo na drevesih, kar daje vsaki od teh treh vrst njene lastne tipične organoleptične lastnosti. Ročno obiranje, ki ga izvajajo izkušeni kmetje, omogoča zagotavljanje optimalnih organoleptičnih lastnosti ter značilno čvrstost popolnoma zelenih in zdrobljenih zelenih oljk.

Metoda proizvodnje ima naslednje različne lastnosti: tradicionalna aromatizacija zdrobljenih zelenih oljk s koromačem in španskim poprom z otoka, ki jim dajo njihovo značilno aromo. V tradicionalni aromatizaciji naravnih črnih oljk dodajanje majorškega olja poveča njihov značilen občutek sočnosti. Nazadnje, ker oljke niso obdelane z alkani, se njihova naravna tekstura praktično ne spremeni, pri čemer se ohranita čvrstost in značilna grenkost popolnoma zelene in zdrobljene zelene vrste.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.caib.es/sacmicrofront/archivopub.do?ctrl=MCRST63ZI124069&id=124069

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.276.slv
Uradni list Evropske unije		C 276

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 25. september 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 276/01	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2013/C 276/02	Izjava Sveta	6

	Evropska komisija
2013/C 276/03	Menjalni tečaji eura	7

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2013/C 276/04	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	8

2013/C 276/05	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	8

Datum in čas zaprtja	20.8.2013
Trajanje	20.8.2013–31.12.2013
Država članica	Španija
Stalež ali skupina staležev	HAD/5BC6A.
Vrsta	vahnja (Melanogrammus aeglefinus)
Cona	vode EU ter mednarodne vode območij Vb in VIa
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	42/TQ39

Datum in čas zaprtja	20.8.2013
Trajanje	20.8.2013–31.12.2013
Država članica	Španija
Stalež ali skupina staležev	GFB/89-
Vrsta	tabinja belica (Phycis blennoides)
Cona	vode EU in mednarodne vode območij VIII in IX
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	FS41DSS

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 276/06	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	9

2013/C 276/07	Objava enotnega dokumenta v skladu s členom 18(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1898/2006 glede označbe porekla ali geografske označbe, registrirane v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 1107/96 v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92	14

2013/C 276/08	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	17


	(1) Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi