11.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 262/2

Menjalni tečaji eura (1)

10. septembra 2013

2013/C 262/02

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3240
JPY	japonski jen	132,80
DKK	danska krona	7,4585
GBP	funt šterling	0,84380
SEK	švedska krona	8,6887
CHF	švicarski frank	1,2392
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8610
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,830
HUF	madžarski forint	299,28
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7025
PLN	poljski zlot	4,2595
RON	romunski leu	4,4598
TRY	turška lira	2,6766
AUD	avstralski dolar	1,4255
CAD	kanadski dolar	1,3684
HKD	hongkonški dolar	10,2671
NZD	novozelandski dolar	1,6432
SGD	singapurski dolar	1,6794
KRW	južnokorejski won	1 437,47
ZAR	južnoafriški rand	13,2383
CNY	kitajski juan	8,1029
HRK	hrvaška kuna	7,5875
IDR	indonezijska rupija	14 974,81
MYR	malezijski ringit	4,3380
PHP	filipinski peso	57,924
RUB	ruski rubelj	43,7732
THB	tajski bat	42,586
BRL	brazilski real	3,0007
MXN	mehiški peso	17,2954
INR	indijska rupija	84,5900

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

11.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 262/6

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 262/05

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„UMBRIA“

ES št.: IT-PDO-0117-1520-17.10.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—		ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☒	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—		povezanost
—		označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—		drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe

—		sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe

3.1 Opis proizvoda

Specifikacija proizvoda je bila spremenjena zaradi dodanih podatkov o medianah značilnih lastnosti, zaradi katerih se črta ocenjevanje (ki ni več potrebno) in sprejmejo metode COI/T20 Dok. št. 22.

3.2 Geografsko območje

Območje proizvodnje olja z geografsko navedbo „Colli Assisi Spoleto“ je bilo razširjeno tako, da je bila vanj vključena občina Nocera Umbra. To je namreč prva občina na predapeninskem gorskem hrbtu, značilna za geografsko območje pridelave oljk za ZOP „Umbria“, geografska navedba „Colli Assisi Spoleto“, označujejo pa jo oljčni nasadi in zemlja s pedoklimatskimi lastnostmi, opisanimi v specifikaciji. Pridelava oljk ima na ozemlju občine Nocera Umbra, ki leži na podgorskem območju, s hidrogeološkega vidika velik pomen, ker prispeva k regulaciji voda in trdnosti tal.

3.3 Dokazilo o poreklu

Specifikacija je bila spremenjena v skladu z določbami iz Uredbe (ES) št. 1898/2006 tako, da so bili dodani postopki, ki jih morajo izvajati gospodarski subjekti, da bi dokazali poreklo.

3.4 Metoda pridobivanja

Dodan je bil pogoj glede začetka obiranja oljk oziroma začetka zorenja, njegov skrajni datum pa je bil prestavljen na 31. december.

Obveznost mletja na različnih podobmočjih se črta, vendar se ohrani pogoj glede območja, opredeljenega v specifikaciji. Zaradi novih veljavnih predpisov, ki urejajo predelovalne dejavnosti in inovativne tehnologije, se je zmanjšalo število oljarn, zato je treba odpraviti omejitev, da se mletje izvaja na različnih podobmočjih. Možnost mletja oljk za proizvodnjo v okviru ZOP „Umbria“ je posledično razširjena na celotno območje dežele.

3.5 Nacionalne zahteve

Obveznosti na podlagi zakona št. 169 z dne 15. februarja 1992 o ureditvi za priznanje registrirane označbe porekla za deviška in ekstra deviška oljčna olja in ministrskega odloka št. 573/1993 so bile črtane.

3.6 Drugo (navedite)

—

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3)

„UMBRIA“

ES št.: FR-PDO-0105-0314-17.10.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Umbria“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5

Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ s katero od dodatnih geografskih navedb „Colli Assisi Spoleto“, „Colli Martani“, „Colli Amerini“, „Colli del Trasimeno“ in „Colli Orvietani“ je treba pridobivati izključno iz plodov oljčnih dreves sort Moraiolo, Leccino, Frantoio, San Felice, Rajo in Dolce Agogia. Poleg navedenih sort so dovoljene tudi druge, vendar je teh lahko vedno največ 20 %.

Deleži navedenih sort se razlikujejo glede na geografsko navedbo, vedno pa mora ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ vsebovati zanj značilno sorto Moraiolo. Odstotki različnih sort so navedeni spodaj:

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Assisi Spoleto“:

—	Moraiolo: ≥60 %,

—	Leccino in Frantoio, samostojno ali v mešanici: ≤ 30 %,

—	Druge sorte: ≤ 10 %.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Martani“:

—	Moraiolo: ≥ 20 %,

—	San Felice, Leccino in Frantoio, samostojno ali v mešanici: ≤ 80 %,

—	Druge sorte: ≤ 10 %.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Amerini“:

—	Moraiolo: ≥ 15 %,

—	Rajo, Leccino in Frantoio, samostojno ali v mešanici: ≤ 85 %,

—	Druge sorte: ≤ 10 %.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli del Trasimeno“:

—	Moraiolo in Dolce Agogia, samostojno ali v mešanici: ≥ 15%,

—	Leccino in Frantoio, samostojno ali v mešanici: ≥ 65 %,

—	Druge sorte: ≤ 20 %.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Orvietani“:

—	Moraiolo in Dolce Agogia, samostojno ali v mešanici: ≥ 15 %,

—	Frantoio: ≤ 30 %,

—	Leccino: ≤ 60 %,

—	Druge sorte: ≤ 20 %.

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ ima ob dajanju na trg naslednje lastnosti:

Organoleptične lastnosti

—	mediana napak = 0

—	mediana sadežnosti: ≥ 3

—	mediana grenkosti: ≥ 3

—	mediana pikantnosti: ≥ 3

Fizikalne/kemične lastnosti

—	barva: med zeleno in rumeno

—	največja skupna kislost, izražena kot oleinska kislina s težo na 100 gramov olja: ≤ 0,65

—	peroksidno število: ≤ 12

—	K 232: ≤ 2

—	K 270: ≤ 0,20

—	oleinska kislina: ≤ 82 %

—	polifenoli skupaj: ≥ 100 ppm.

Vrednosti, povezane z barvo, oleinsko kislino in polifenoli skupaj nihajo, vendar pri vseh geografskih navedbah vedno zelo omejeno, kot je navedeno spodaj:

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Assisi Spoleto“:

—	barva: med zeleno in rumeno

—	oleinska kislina: ≤ 82 %

—	polifenoli skupaj: ≥ 150 ppm.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Martani“:

—	barva: med zeleno in rumeno

—	oleinska kislina: ≤ 82 %

—	polifenoli skupaj: ≥ 125 ppm.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Amerini“:

—	barva: med zeleno in rumeno

—	oleinska kislina: ≤ 82 %

—	polifenoli skupaj: ≥ 100 ppm.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli del Trasimeno“:

—	barva: med zeleno in zlatorumeno

—	oleinska kislina: ≤ 81 %

—	polifenoli skupaj: ≥ 100 ppm.

—

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, geografska navedba „Colli Orvietani“:

—	barva: med zeleno in rumeno

—	oleinska kislina: ≤ 82 %

—	polifenoli skupaj: ≥ 100 ppm.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Gojenje, proizvodnja in stiskanje ekstra deviškega oljčnega olja „Umbria“ morajo potekati izključno na geografskem območju proizvodnje iz točke 4.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ je treba dajati na trg v steklenicah ali pločevinkah. Pakiranje ekstra deviškega oljčnega olja „Umbria“ mora potekati znotraj geografskega območja proizvodnje, da bi se zagotovil boljši nadzor nad poreklom proizvoda in da se med njegovim prevozom v razsutem stanju zunaj navedenega območja ne bi poslabšale ali izgubile posebne lastnosti, opredeljene v točki 3.2 zgoraj, zlasti značilna grenka in pikantna nota, ki jo dajejo fenolni antioksidanti in aromatične snovi. Če je ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ izpostavljeno kisiku iz zraka med pretakanjem, črpanjem, prevozom in pretovarjanjem, ki bi se izvajali pogosteje, če bi stekleničenje potekalo zunaj navedenega območja, lahko izgubi posebne lastnosti, opisane v točki 3.2.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Na etiketi embalaže morajo biti obvezno navedeni:

—	zaščitena označba porekla,

—	geografska navedba o območju porekla oljk,

—	leto pridelave oljk, iz katerih je pridobljeno olje,

—	obvezni elementi v zvezi z označevanjem ekstra deviških oljčnih olj, določenih z veljavno nacionalno zakonodajo in predpisi EU.

Ime zaščitene označbe porekla „Umbria“ mora biti na nalepki navedeno s čitljivimi, neizbrisnimi črkami s kolorimetrijo, ki je v močnem kontrastu z barvo na etiketi, tako da se jasno razločuje od vseh drugih navedb na njej.

Črke geografskih navedb ne smejo biti večje od črk, uporabljenih za zaščiteno označbo porekla „Umbria“.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje pridelave oljk in pakiranja ekstra deviškega oljčnega olja „Umbria“ zajema celotno upravno območje dežele Umbrije.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnost geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja „Umbria“ ima značilnosti, opisane v nadaljevanju. Dežela Umbrija leži v notranjosti polotoka in do nje ne sežejo značilni sredozemski vplivi, ki blažijo podnebne razmere in so, nasprotno, značilni za obalno območje. Orografija dežele je pretežno hribovita, značilna oblika pa so „notranji hribi“, kjer se skoraj izključno pridelujejo oljke. Letno pade v povprečju od 850 do 981 mm padavin, povprečna letna temperatura pa je običajno med 12,9 ± 7 °C.

Temperaturne spremembe deželnega območja so pogosto velike, ker na območju proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja „Umbria“ ni morskega vpliva in je pokrajina gorata. Zaradi značilnosti umbrijskega območja, kjer se oljke pridelujejo običajno na hribovitih ali podgorskih območjih, kar otežuje mehanizacijo postopkov pridelave, je potreben velik človekov prispevek, zlasti med obiranjem, ki mora biti poleg tega zgodnje, da bi se ohranila kakovost plodov.

5.2 Posebnost proizvoda

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ ima posebne značilnosti zaradi kultivarja Moraiolo, ki zaradi visoke vsebnosti polifenolov z organoleptičnega vidika določa grenkost olja. Posebne pedoklimatske razmere območja proizvodnje močno vplivajo na pikantnost olja, temperaturne spremembe pa določajo njegovo sadežnost.

Ker se oljke obirajo zgodaj in pretežno ročno, ekstra deviško oljčno olje „Umbria“ nazadnje dobi nekatere značilnosti, saj se tako lahko v plodovih ohranijo antioksidanti, ki jih je z zorenjem vse manj.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Ekstra deviško oljčno olje „Umbria“, namenjeno za prehrano, svoje značilnosti dolguje predvsem posebnemu pedoklimatskemu okolju in posebnim sortam oljčnih dreves, zlasti Moraiola, ki skupaj z značilnostmi pridelave oljk, pridobivanjem olja in pakiranjem dajejo proizvodu edinstvenost in prepoznavnost.

Gojenje oljčnih dreves v Umbriji se opira na starodavno tradicijo. Najstarejše arheološke najdbe segajo v prvo stoletje pr. n. št. V občinah Amelia, Montfaucon in Terni so bili najdeni razdrobljeni ostanki mehov in oljarn. Pridelava oljk je skozi stoletja doživela različne spremembe, danes pa je med najpomembnejšimi dejavnostmi v gospodarstvu dežele Umbrije, zlasti zaradi trgovinskih tokov, ki jih polni.

Pridelava oljk je eden glavnih sektorjev pridelave v navedeni deželi in je zaradi kakovosti pridelka temeljnega pomena za lokalno gospodarstvo geografskega območja, zlasti v trgovini. Oljke se v Umbriji pridelujejo skoraj izključno na hribovitih območjih, kar otežuje mehanizacijo postopkov pridelave. Človeški dejavnik ima torej temeljno vlogo pri doseganju posebne kakovosti umbrijskega olja, zlasti med obiranjem, ki poteka zelo zgodaj.

V tem sektorju so se vse do danes ohranile sledi lokalnega gospodarstva preteklosti, iz katerega je sektor nastal, o čemer pričajo številne majhne ali srednje velike oljarne. K edinstvenosti tega proizvoda pa dodatno prispeva mojstrska predelava v olje v stiskalnicah na navedenem območju.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

Ministrstvo je z objavo vloge za priznanje ZGO „Umbria“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 181 z dne 5. avgusta 2011 sprožilo nacionalni postopek ugovora.

Prečiščeno besedilo specifikacije je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (http://www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (Kakovost in varnost) v desnem zgornjem kotu zaslona in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“ (specifikacije, predložene v pregled EU).

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo EU) št. 1151/2012.

(3) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4) Prim. opombo 2.

11.9.2013

Uradni list Evropske unije

C 262/13

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 262/06

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„BAYERISCHE BREZE“/„BAYERISCHE BREZN“/„BAYERISCHE BREZ’N“/„BAYERISCHE BREZEL“

ES št.: DE-PGI-0005-0971-23.02.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Bayerische Breze“/„Bayerische Brezn“/„Bayerische Brez’n“/„Bayerische Brezel“

2. Država članica ali tretja država

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 2.4

Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Bayerische Breze“ je tradicionalno luženo pecivo, ki se trži tudi pod imeni „Bayerische Brezn“, „Bayerische Brez’n“ in „Bayerische Brezel“. Presta je po obliki podobna rokam, sklenjenim v molitvi (in jih simbolizira). Oblikuje se tako, da se na tanko razvaljan svaljek testa zvije (preplete), tako da na sredini nastane dvojni vozel, oba konca svaljka pa se pritrdita na testo tako daleč od debelejšega dela preste, da se oblikujejo trije čim bolj enako veliki deli. Bavarske lužene preste imajo običajno temno glazirano bakreno skorjo, na kateri svetel kontrast ustvarjajo neenakomerne razpoke, ki nastanejo med peko.

Ključ do uživanja v presti je testen okus v povezavi s kratkim, hrustljavim „hrskom“ ter njeno mehko puhasto teksturo v ustih.

Presta je lahko različnih vrst in velikosti. Večina jih je potresenih z grobo mleto soljo, lahko pa tudi z makom, sezamom, bučnimi ali sončničnimi semeni ali sirom. Pečena skorja preste je tanka, kostanjevo rjava in sijoča. Testo je v nasprotju s tem sočno, mehko in svetlo.

„Bayerische Breze“ je na voljo tudi v zamrznjeni surovi obliki (npr. za nadaljnjo obdelavo na kraju proizvodnje, za prodajo v živilskih trgovinah na drobno kot zamrznjen proizvod za domačo peko, za prodajo na debelo itd.). Značilno obliko ima že v zamrznjenem stanju, zaradi česar – in ne samo zaradi recepta in oblike, predstavljenih v točki 5.2 – zaščita zajema tudi take proizvode. Preden se surovo testo zamrzne, se običajno pomoči v lužno raztopino.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Za testo za „Bayerische Breze“ so poleg pšenične moke potrebni tudi voda, kvas in po možnosti pecilno sredstvo, ki vsebuje slad, kuhinjsko sol, natrijev karbonat in maščobo.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celotni postopek proizvodnje preste, kakor se prodaja, in zamrznjenega proizvoda.

Testo, za katero se uporabijo surovine iz točke 3.3, se temeljito pregnete. Nato se razreže na kose in razvalja v tanke trakove. Presta se oblikuje bodisi ročno (s posebno ročno tehniko) bodisi mehansko, pri čemer je treba konca čvrsto pritisniti navzdol. Preden se oblikovani kosi testa pomočijo v lužno raztopino, se lahko bodisi takoj nadalje obdelajo (zgoščevanje) bodisi ohladijo (odložena fermentacija). Presta se pomoči v lužno raztopino, ki je razredčena, tako da vsebuje manj kot 4 % natrijevega hidroksida. Nato se potrese s soljo za preste in speče. Potem jo je treba pustiti, da se dovolj ohladi, in hraniti na suhem, sicer tanka slana skorja zlahka absorbira vodo.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Bavarska

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Presta je oblikovano pecivo, ki izvira iz rimskega kruha v obliki prstana. Stregli so ga pri večerji, jedli pa zlasti v samostanih. Njegova oblika je bila nato prilagojena, tako da je bil dodan krak, podoben kot pri številki šest, ki moli iz prstana. Sedanja oblika preste je nastala s povezavo dveh enokrakih prest. Tako je nastala presta, kakršno poznamo danes. Ime bavarska presta (in označba „Bayerische Breze“, „Bayerische Brezn“, „Bayerische Brez’n“ ali „Bayerische Brezel“) se lahko uporabi samo za preste z obliko, ki ustreza temu opisu.

Njeno ime izvira iz besede „Brezitella“, starovisokonemške besede za latinsko besedo „brachiatellium“, ki pomeni „ročica“: kot je navedeno v točki 3.2, presta simbolizira roke, sklenjene v molitev. Pecivo je bilo še zlasti povezano s posebnimi priložnostmi in se je peklo za novo leto, cvetno nedeljo in zahvalno nedeljo. Ker je bilo v južni Nemčiji še posebej veliko samostanov, so preste še zlasti razširjene v tem delu države.

5.2 Posebnosti proizvoda

Za „Bayerische Breze“ so značilni njen edinstveni zapis, pa tudi njene zelo posebne lastnosti. Na primer, kraka pri „Bayerische Breze“ sta debelejša kot pri švabski presti. „Bayerische Breze“ v nasprotju z njo nima zareze vzdolž debelejše sredine (tj. nima standardne razpoke), je pa zanjo značilna razpokana zunanja površina. Bavarske lužene preste imajo manjšo vsebnost maščobe (od 1,5 do 4 %) kot švabske (od 4 do 8 %). Zaradi razmeroma majhne vsebnosti maščobe v moki (največ 4 %) so še posebej hrustljave. V nasprotju s švabskimi prestami jih je treba peči enakomerno.

Lokalne razlike so še zlasti očitne pri obliki. Medtem ko sta pri švabskih prestah kraka zelo nizko, zaradi česar se ukrivljen zgornji del imenuje tudi „trebuh“, sta pri tipičnih bavarskih prestah mnogo višje.

Dejstvo, da „Bayerische Breze“ velja za tradicionalno regionalno specialiteto na Bavarskem, je potrdilo bavarsko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo, ki jo je vključilo v svojo podatkovno zbirko tradicionalnih bavarskih specialitet. V številnih virih je ta proizvod opisan kot značilna bavarska specialiteta.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Glede na bavarsko različico so lužene preste nastale po pomoti. V 19. stoletju je v münchenski kraljevi kavarni dvornega dobavitelja Johana Eillesa delal pek Anton Nepomuk Pfannenbrenner. Nekega dne leta 1839 se mu je v pekarni pripetila napaka, ki je imela nepredstavljive posledice. Čeprav je preste običajno glaziral s sladkorjem in vodo, je tistega dne pomotoma uporabil lužno raztopino, ki je bila dejansko namenjena čiščenju pekačev. Rezultat je bil tako prepričljiv, da je istega jutra luženo presto poskusil Wilhelm Eugen von Ursingen, kraljevi odposlanec iz Württemberga. Od takrat 11. februar 1839 velja za dan, ko je bila prodana prva lužena presta.

Preste so značilno bavarsko luženo pecivo, ki ga izdelujejo skoraj vse pekarne na Bavarskem. So sestavni del tradicionalne bavarske malice ter nepogrešljiv dodatek k münchenski Weisswurst (barjena klobasa) in bavarskemu Leberkäse (mesni sir). Potrošniki jih zelo cenijo, uživajo pa tudi velik mednarodni ugled. Poleg tega so zaradi münchenskega festivala piva Oktoberfest zaslovele po vsem svetu.

„Bayerische Breze“ je tradicionalna bavarska pekovska specialiteta, ki jo je mogoče najti samo na Bavarskem.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/31500

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.262.slv
Uradni list Evropske unije		C 262

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 11. september 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 262/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6953 – Bain Capital Investors/Golden Gate Capital/BMC Software) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 262/02	Menjalni tečaji eura	2

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2013/C 262/03	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6994 – Arrow Electronics/CSS Computer Security Solutions Holding) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	3

2013/C 262/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.7009 – Holcim/Cemex West) ( 1 )	5

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 262/05	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	6

2013/C 262/06	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	13


	(1) Besedilo velja za EGP