6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/1

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (COM(2011)0174),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi in učinkih Uredbe (ES) št. 1107/2006 z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (COM(2011)0166),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. oktobra 2011 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2012–2020 (2), zlasti odstavkov 42, 43, 46, 82 in 97 resolucije,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0053/2012),

A.

ker sta Uredba (ES) št. 261/2004 in Uredba (ES) št. 1107/2006 (v nadaljevanju: Uredbi) sicer korak v pravo smer v smislu zaščite pravic potnikov, pa je vseeno treba povečati pravno varnost, zagotoviti jasnejšo razlago in enotno uporabo Uredb povsod v EU;

B.

ker Uredba (ES) št. 261/2004 določa stroge zaščitne ukrepe za potnike in učinkuje vse od sprejetja, čeprav je kriza zaradi vulkanskega pepela pokazala, da je treba nekatere vidike te uredbe znova preučiti za primere podobnih izrednih razmer v prihodnosti;

C.

ker je najpomembnejša pravica potnikov pravica do pravočasnih storitev na podlagi temeljne pravice do svobode gibanja in pogodbene obveznosti, ki nastane s prodajo vozovnice; ker je treba potnikom zagotoviti razumljive, natančne in pravočasne informacije, dostopne vsem;

D.

ker morajo imeti potniki na voljo učinkovite sisteme pritožb, če storitve niso pravilno izvedene ali če so kršene druge zajamčene pravice potnikov, zlasti ker potniki plačajo vozovnico še pred izvedbo storitve;

E.

ker mora pravni okvir za zaščito pravic potnikov zagotavljati minimalni standard varstva potrošnikov ne glede na razvoj poslovnih praks letalskih prevoznikov;

F.

ker se z razvojem za pregledovanje potnikov uporabljajo številne nove metode, kot so varnostni skenerji in vedenjsko profiliranje, kar sproža nova vprašanja glede zaščite potnikov z vidika zasebnosti, prepovedi diskriminacije in javnega zdravja;

G.

ker je treba osebe z omejeno mobilnostjo in invalidne osebe seznaniti z njihovimi pravicami še pred potovanjem in v obliki, ki je dostopna vsem; ker mora biti osebje na letališčih in osebje letalskega prevoznika ustrezno usposobljeno za pomoč invalidom in osebam z zmanjšano mobilnostjo, da bi zagotovili neoviran in enak dostop do zračnega prevoza, ki je v skladu z zahtevami oblikovanja za vse / univerzalnega oblikovanja;

1.

pozdravlja zavezanost Komisije, ki želi z analizo in pregledom obstoječih pravil o pravicah potnikov v zračnem prometu izboljšati položaj potnikov, zlasti v primeru velikih zamud ali odpovedi; meni, da je treba ponovno pridobiti zaupanje potnikov, zato pa so potrebni pravilna uporaba obstoječih pravil s strani držav članic in letalskih prevoznikov, zadostna in preprosta pravna sredstva ter točno informiranje potnikov o njihovih pravicah;

2.

z obžalovanjem ugotavlja, da izvršilni organi, ki so jih vzpostavile države članice, ne zagotavljajo vedno učinkovite zaščite pravic potnikov, kar gre na škodo potnikov v zračnem prometu; zato poziva države članice, naj metode dela izvršilnih organov, zlasti v zvezi z obravnavanjem pritožb in sankcijami, opredelijo tako, da bo omogočeno pravno varno uveljavljanje pravic potnikov;

3.

poudarja, da potniki v zračnem prometu nimajo le pravic, temveč tudi obveznosti, z izpolnjevanjem katerih prispevajo k varnim in nemotenim postopkom zanje in za druge potnike pred in med letom ter po njem;

4.

poudarja, da je za zagotovitev enakih pogojev potrebno enotno obravnavanje pritožb v državah članicah, ter poziva Komisijo, naj spodbuja enotno razlago in uporabo Uredb in razvije boljše sodelovanje med izvršilnimi organi, tudi z izmenjavo najboljših praks in informacij, prizadeva pa naj si tudi za večjo usklajenost njihovih baz podatkov;

5.

poziva Komisijo, naj z jasnim mandatom in notranjimi pravili delovanja uradno vzpostavi evropsko omrežje izvršilnih organov ter tako spodbudi sodelovanje in pospeši postopek sprejemanja pomembnih skupnih odločitev;

6.

meni, da je treba bolje opredeliti vlogo izvršilnih organov, ki bi morali biti neodvisni od letalskih prevoznikov in letališč, brez navzkrižja interesov; morali bi imeti možnost ravnati na lastno pobudo, zagotoviti pa bi bilo treba tudi učinkovitejše nacionalne sankcije za letalske prevoznike v primeru kršitev predpisov EU; poudarja pomen zanesljivih statističnih podatkov za pripravo rednih temeljitih ocen učinka pravic potnikov v Evropi, zato meni, da bi morali izvršilni organi vsako leto obvezno objaviti podrobnosti o prejetih pritožbah, vključno s pritožbami o nepoštenih pogojih in sankcijah za letalske prevoznike, in da bi morali letalski prevozniki in/ali letališča zbirati podatke o številu in trajanju zamud pri prevozu potnikov in tudi prtljage; meni, da bi morala Komisija te statistične podatke analizirati in objaviti;

7.

spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ugotovi ter odpravi pomanjkljivosti v nacionalnih organih in postopkih za obravnavanje pritožb ter naj zagotovi, da bo zakonodaja o pravicah letalskih potnikov ustrezno usklajena s pričakovanimi ukrepi EU o nadomestnih mehanizmih za reševanje sporov;

8.

meni, da bi z objavo rednih poročil o izvajanju Uredb, ki jih morajo letalski prevozniki in operaterji predložiti izvršilnim organom, prispevali k večji učinkovitosti izvršilnih organov in spodbudili konkurenco;

9.

poudarja koristno vlogo posvetovalne skupine za pravice potnikov v zračnem prometu, ki ji lahko zainteresirane strani posredujejo informacije v zvezi z revizijo Uredb, in poudarja njen pomen pri spodbujanju razprav in sodelovanja med izvršilnimi organi, združenji za varstvo potrošnikov in letalskimi prevozniki, da bi razvili in razširjali najboljše prakse na področju izvajanja zakonodaje o pravicah potnikov v zračnem prometu, tudi glede razumnih in natančnih časovnih okvirov za obravnavo zahtevkov potnikov;

10.

poudarja, da bi morali informacije o pravicah potnikov potnikom posredovati tako letalski prevozniki kot organizatorji potovanj v jeziku, ki se uporablja ob rezervaciji vozovnice, na vseh ključnih točkah potovanja od trenutka, ko potnik razmišlja o rezervaciji vozovnice, v obliki, ki je enostavno razumljiva in dostopna vsem; priporoča, da bi te informacije vključevale zanesljive kontaktne podatke o oddelku za odnose s kupci pri posameznem letalskem prevozniku in o ustreznem izvršilnem organu države članice; pozdravlja pobudo Komisije za centralno spletno mesto o pravicah potnikov v letalskem prometu, ki bi bil dostopen v vseh uradnih jezikih EU in v oblikah, dostopnih invalidnim potnikom in osebam z omejeno mobilnostjo;

11.

poziva Komisijo, naj nadaljuje informacijsko kampanjo seznanjanja potnikov o njihovih pravicah, ki jo je začela leta 2010, mreže centrov za varstvo potrošnikov pa naj spodbuja, da bodo v sodelovanju z izvršilnimi organi prav tako zagotovile svoj prispevek;

12.

poziva Komisijo, naj posodobi vse vire informacij, v katerih so opredeljene pravice potnikov v zračnem prometu (na primer ustrezna spletna mesta Komisije, dokumenti, brošure), pri tem pa naj upošteva najnovejše sodbe Sodišča Evropske unije;

13.

poudarja, da bi morali letalski prevozniki na vsakem letališču, na katerem delujejo, zagotoviti kontaktne osebe ali službo, ki lahko da na voljo takšne osebe, ki bi lahko v primeru motenj takoj sprejele odločitve, zlasti kar zadeva pomoč, povračilo stroškov, spremembe poti, ponovne rezervacije in izgubljeno ali z zamudo dostavljeno prtljago, in pri katerih bi bilo mogoče oddati pritožbe; poziva Komisijo, naj za ustrezno obveščenost potnikov predlaga obvezno uvedbo centralne informacijske točke in zlasti spletnega mesta, cenovno ugodne telefonske številke in naslova elektronske pošte posameznih letalskih prevoznikov;

14.

meni, da morajo vsi letalski prevozniki, potem ko je bil let rezerviran, zagotoviti dostopno in učinkovito pomoč prek telefona za vse potnike; v okviru te pomoči morajo zagotoviti informacije in alternativne predloge v primeru motenj, stroški pa nikakor ne smejo presegati stroškov lokalnega klica;

15.

poziva Komisijo, naj preuči ukrepe, ki bi zagotovili zaščito za prihajajoče in odhajajoče potnike, da bodo potniki dobili ustrezno odškodnino v primeru izgube ali nesprejemljivo dolge zamude pri dostavi prtljage;

16.

poudarja, da lahko zapleteni postopki pritožb odvrnejo od zahtevanja odškodnine celo potnike, ki se zavedajo svojih pravic; meni, da morajo imeti izvršilni organi na voljo potrebne vire, da so lahko vidno prisotni na večjih letališčih Unije ter zagotavljajo osnovne informacije in mediacijo;

17.

meni, da morajo letalski prevozniki zagotoviti, da lahko potniki takoj, zlahka in na dostopen način brez dodatnih stroškov podajo pisne pritožbe; poziva Komisijo, naj v revizijo Uredbe (ES) št. 261/2004 vključi pravico vseh potnikov, da podajo pisno pritožbo na samem letališču ali na letalu, pri čemer bosta kopijo pritožbe prejela tudi letalski prevoznik in izvršilni organ, predvidi pa naj tudi možnost, da pritožbo podajo prek drugih elektronskih medijev; poziva Komisijo, naj pripravi standardni obrazec, preveden v vse jezike EU, da bi preprečili težave zaradi jezika in poenotili postopke pritožbe;

18.

meni, da bi morali potniki brez težav in kadarkoli identificirati osebje letalskega prevoznika, osebje na letalu, varnostno in letališko osebje, saj je to pogoj za zagotovljeno spoštovanje pravic potnikov in možnost potnikov, da podajo pritožbo;

19.

poudarja, da bi morali imeti potniki vso pravico do informacij o "evidenci podatkov o potnikih" (PNR) in biti obveščeni o tem, kako se njihovi podatki iz te evidence uporabljajo in s kom se delijo; zaradi varovanja pravice potnikov do zasebnosti tudi meni, da lahko letalski prevoznik od potnikov zahteva podatke le, ko je to potrebno in sorazmerno glede na rezervacijo vozovnice, in poudarja, da bi morali potniki vedno imeti pravico do prevoza, razen če se jim vkrcanje zavrne na zahtevo pristojnega organa v utemeljenih primerih iz razlogov javne varnosti, pristojni organ pa to potniku pojasni in pisno potrdi;

20.

poudarja, da morajo izkrcanje v primeru, ko se je potnik že vkrcal, a je nato pozvan, da zapusti letalo zaradi podatkov v evidenci podatkov o potniku, izvesti pristojni organi in ne člani posadke;

21.

opozarja države članice, da so dolžne spremljati finančni položaj letalskih prevoznikov z možnostjo, da jim ob nezadostnih finančnih sredstvih začasno odvzamejo obratovalno dovoljenje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da nacionalne oblasti te obveznosti spoštujejo in da se lahko potniki, ki so obtičali, v primeru nesolventnosti, stečaja, prenehanja obratovanja ali odvzema obratovalnega dovoljenja vrnejo v domovino;

22.

poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje obstoječe zakonodaje o preglednosti cen in nepoštenih poslovnih praksah, da bi tako zagotovila, da je oglaševana cena točen odraz končne cene in da so vsi neizbirni operativni stroški in vse upravne pristojbine in pristojbine za način plačila vključeni v tarifo in prikazani z zahtevanimi informacijami; poziva letalske prevoznike, naj v primeru uporabe različnih plačilnih sredstev in zlasti plačila s kreditno kartico zaračunajo le dejanske stroške storitev v skladu z Direktivo 2011/83/EU o pravicah potrošnikov;

23.

opozarja na vse več nepoštenih pogojev v pogodbah letalskih prevoznikov in na vse številnejše odločitve nacionalnih sodišč o prepovedi določenih pogojev, ki jih letalski prevozniki redno uporabljajo; zato poziva Komisijo, naj pripravi črno listo nepoštenih pogojev v sektorju letalskega prometa; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zaščito potnikov pred drugimi nepoštenimi pogoji v pogodbah letalskih prevoznikov, kot so vprašanja v zvezi z neustreznim ravnanjem s prtljago/zamudami pri dostavi prtljage/poškodovano prtljago, prenosljivostjo vozovnic, primeri višje sile, enostranskim spremembami letov, prepovedjo ločene uporabe povratnih vozovnic, razen če je ta utemeljena z zelo omejenimi in objektivnimi merili za "neizkoriščene vozovnice";

24.

poudarja, da je treba podrobneje preučiti cenovno diskriminacijo glede na državo prebivališča potnikov, ki jo je ob odkritju treba odpraviti;

25.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bi potnikom omogočali, da enostavno in brezplačno popravijo manjše napake, storjene pri rezervaciji, in da v dveh urah po prvotni rezervaciji prekličejo spletno rezervacijo;

26.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bi omogočili uskladitev poslovne prakse glede ročne prtljage, s čimer bi potnike zaščitili pred pretiranimi omejitvami in jim omogočili, da na letalo nesejo razumno količino ročne prtljage, vključno z izdelki, ki jih kupijo v trgovinah na letališčih;

27.

poudarja, da imajo potniki pravico, da preprosto dostopajo do natančnih in objektivnih informacij o vplivu na okolje in energetski učinkovitosti njihovega potovanja, ki morajo biti jasno vidne na spletnih mestih letalskih prevoznikov in na samih vozovnicah; poziva Komisijo in letalske prevoznike, naj podpirajo obstoječa prizadevanja za to, če so s tem povezani stroški razumni;

28.

poudarja, da je treba vse potnike, vključno z otroki, mlajšimi od 2 let, prevažati varno; letalske prevoznike poziva, naj zagotovijo, da se potniki z otroki enostavno vkrcajo z vozički, saj je mogoče trditi, da lahko majhne otroke, ki potujejo z odraslimi, opredelimo kot potnike z omejeno mobilnostjo; letalske prevoznike poziva, naj ponudijo nižje prevoznine za otroke, tudi starejše od dveh let, kot je to že praksa pri drugih načinih prevoza; poziva Komisijo, naj zagotovi, da imajo potniki z otroki pravico, da se vkrcajo prvi ter da peljejo vozičke vse do vrat letala in jih nato prevzamejo pri vratih ob pristanku;

29.

meni, da je treba preveriti razširjeno prakso prevoznikov v potniškem prometu, ko letališča ne izpolnjujejo obveznosti glede zagotavljanja otroških sedežev, s čimer omejujejo možnosti prevoza, ki so na voljo staršem;

30.

poziva Komisijo, naj preuči problematiko zaščite potnikov v zvezi z novimi metodami preverjanja, kot so varnostni skenerji, ročno preiskovanje telesa in profiliranje potnikov; meni, da bi lahko obstoječi predpisi o pravicah potnikov in izvršilni organi s svojim delovanjem prispevali k reševanju težav, ki se lahko pojavijo;

31.

poziva, naj se zakonodaja o pravicah letalskih potnikov ustrezno uskladi s pričakovanimi ukrepi EU za kolektivna pravna sredstva, da bi učinkovito zaščitili pravice potnikov in se zoperstavili podjetjem, ki te pravice sistematično zanemarjajo;

32.

predlaga, da bi se vsako leto podelila evropska nagrada za potrošniku najprijaznejšega letalskega prevoznika;

33.

predlaga, naj se dodatno raziščejo možnosti in priložnosti za uvedbo enega samega zakonodajnega instrumenta, ki bi vključeval vse določbe in načela v zvezi s pravicami potrošnikov v civilnem zračnem prometu, da bi bila ureditev manj razdrobljena in da bi odpravili nedoslednosti na različnih področjih pravic potnikov;

34.

se zaveda, da imajo potniki različne pravice glede na različne načine prevoza po vodnih poteh, kopnem ali zraku; vseeno meni, da je potreben celosten pristop, da bi vse pravice potnikov – med drugim do odškodnine, povračila stroškov in informacij – povezali v celovit, trden zakonodajni okvir;

35.

poziva Komisijo, naj ob morebitni prihodnji reviziji Uredbe pojasni pojem "izredne razmere" ter opredeli "odpoved" in pravila glede nudenja pomoči in pravice do odškodnine in povračila; ob taki reviziji bi bilo treba upoštevati raven varstva potnikov, ki jo s sodbami zagotavlja Sodišče Evropske unije, pa tudi razlago, ki jo je to sodišče podalo za "izredne razmere"; meni, da so ti ukrepi pomembni, če upoštevamo obstoječe možnosti za izpodbijanje pravil o odškodninah, razlike pri izvrševanju na nacionalni ravni in dogajanje ob kriznih razmerah zaradi vulkanskega pepela;

36.

poziva Komisijo, naj razvije enoten, celovit in podroben sistem za ocenjevanje dokazne vrednosti dokazil, ki jih predložijo letalski prevozniki, kadar zatrjujejo obstoj "izrednih razmer";

37.

poziva Komisijo, naj pojasni, da se lahko letalski prevoznik v primeru zamude ali odpovedi enega leta zaradi izrednih razmer na te izredne razmere sklicuje za prvi naslednji let v isti povezavi;

38.

meni, da so potrebna jasna pravila glede vsebine, dostopnosti, časovne razporeditve in natančnosti informacij za potnike v zračnem prometu; te informacije bi morale vsebovati razloge za morebitno zamudo ali odpoved, pričakovano trajanje motenj, pojasnilo o tem, kaj se zgodi v primeru prevelike števila rezervacij, pa tudi alternativne možnosti prevoza za potnike;

39.

poudarja, da je treba pri prihodnji reviziji uredbe opredeliti tudi subjekt, ki bo odgovoren za pravočasno obveščanje potnikov na paketnih potovanjih o vseh spremembah storitve, saj potnik pogodbo sklene z organizatorjem potovanja in ne neposredno z letalskim prevoznikom;

40.

poudarja, da je trojna izbira potnika – med povračilom stroškov, spremembo poti in ponovno rezervacijo – v primeru motenj v prometu osnovna pravica in bi jo bilo treba takoj ponuditi vsem potnikom, ki obtičijo;

41.

poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za boljšo in učinkovitejšo uporabo alternativnih načinov prevoza, zlasti v izrednih razmerah;

42.

meni, da bi morali biti potniki, katerih prtljaga se je izgubila ali je dostavljena z zamudo, obveščeni o svojih pravicah v skladu z Montrealsko konvencijo in Uredbo (ES) št. 889/2002, in da je treba na evropski ravni uvesti zakonodajne ukrepe ali ukrepe za ozaveščanje, da bo javnost bolj seznanjena s pravicami in postopki za pritožbo v zvezi z izgubljeno prtljago ali prtljago, ki je dostavljena z zamudo; meni, da je treba v primeru zamude pri dostavi prtljage, ki je daljša od šest ur, ponuditi odškodnino, ki ustreza potrebam potnika, da ima na voljo predmete, ki jih potrebuje, medtem ko čaka na svojo prtljago; poudarja, da bi bilo treba z revizijo Direktive 96/67/ES o zemeljski oskrbi na letališčih urediti kakovost in izvajanje storitev ravnanja s prtljago;

43.

meni, da morajo letalski prevozniki v primeru izgube, zamude pri prevozu ali poškodovane prtljage sicer prvi zagotoviti odškodnino potnikom, s katerimi so sklenili pogodbo, vendar pa morajo imeti pozneje možnost, da zahtevajo odškodnino od letališč ali ponudnikov storitev, kadar sami niso odgovorni za nastalo težavo za potnika;

44.

poziva Komisijo, naj predlaga, da se rok za obravnavo pritožb potnikov omeji na največ dva meseca za gospodarske subjekte in dva meseca za izvršilne organe; meni, da je treba potnikom najpozneje v 48 urah poslati potrdilo o prejetju pritožbe; potniki, ki rezervirajo vozovnico po elektronski poti, npr. prek interneta, morajo prav tako imeti pravico, da v stik s svojim letalskim prevoznikom stopijo brez stroškov in z uporabo istih sredstev, pri čemer mora biti naslov jasno označen, da lahko potrošnik pri reševanju morebitnih problemov hitro in zlahka stopi v stik z ustreznim osebjem letalskega prevoznika; meni tudi, da bi morali delovati telefonska linija in spletna služba, da bi lahko potniki pridobili informacije o napredku pri obravnavanju njihovih pritožb;

45.

da bi vzpostavili polno odgovornost do potnikov, meni da je treba raziskati možnosti za boljše sodelovanje in usklajevanje med različnimi akterji, kot so letalski prevozniki, letališča in izvajalci sorodnih storitev, zlasti v izrednih razmerah;

46.

vztraja, da se dodatni finančni stroški, ki nastanejo za letalske prevoznike v okviru uredbe, ne smejo prenesti na potnike v obliki višjih cen vozovnic;

47.

ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v najnovejših sodbah o pravicah potnikov do odškodnine v primeru zamud potrdilo, da so nujni ukrepi za dosego enake obravnave, s katerimi bo potnikom v primerih velikih zamud, ne glede na njihov vzrok, zagotovljena ustrezna odškodnina, ki bo v celoti upoštevala škodo, ki jo je potnik pri tem utrpel; zato poziva Komisijo, naj predlaga take ukrepe, pri čemer naj se ohrani pravica do premestitve potnikov na naslednji razpoložljivi let;

48.

poudarja, da enako obravnavanje letov z veliko zamudo in odpovedi letov spodbuja letalske prevoznike, da odpovejo let z zamudo, ki bi ga lahko morda vseeno izvedli;

49.

meni, da mora Uredba ne glede na obveznosti letalskih prevoznikov po Uredbi (ES) št. 261/2004, zaradi zagotavljanja pravic potnikov, pojasniti predpise, ki določajo če in kdaj si lahko potniki sami pomagajo z nakupom okrepčil ali rezervacijo hotelov ali alternativnih letov ter nato zahtevajo povračilo razumnih stroškov od letalskega prevoznika; hkrati mora uredba vključevati mehanizme za zaščito pred zlorabami potnikov;

50.

poudarja, da je treba potnikom z omejeno mobilnostjo ali invalidnim potnikom zagotoviti enake možnosti potovanja in neomejen dostop do storitev;

51.

poudarja, da je treba posebej zaščititi ranljive skupine potrošnikov, zlasti osebe z omejeno mobilnostjo in invalidne osebe; poudarja, da je treba tem ranljivim skupinam zagotoviti dodatna jamstva, kadar uveljavljajo svoje pravice kot potniki, in poziva Komisijo, države članice in letalske prevoznike, naj zagotovijo spoštovanje teh pravic;

52.

poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo neoviran dostop osebam z omejeno mobilnostjo in invalidnim osebam do vseh storitev v zračnem prevozu; poudarja, da je treba v zvezi s tem olajšati uveljavljanje pravice do uporabe opreme za gibanje in do spremstva priznanega psa vodnika; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo glede fizične dostopnosti letališč, da bi zagotovila, da infrastrukturne ovire ne bi preprečevale invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo uživanje enakih možnosti potovanja;

53.

poziva Komisijo, naj pripravi smernice za razlago Uredbe (ES) št. 1107/2006, zlasti njenih določb o varnosti in spremljevalnih osebah;

54.

spodbuja Komisijo, naj sprejme akcijski načrt na ravni EU z vsemi ukrepi, ki jih morajo sprejeti nacionalni organi, in jo poziva, naj sodeluje z izvršilnimi organi in ustreznimi predstavniškimi organizacijami, da bi se zagotovil boljši nadzor nad izvajanjem uredbe;

55.

se strinja s Komisijo, da obstoječe opredelitve pojma "osebe z omejeno mobilnostjo" ne bi smeli omejiti;

56.

poudarja, da morajo biti oblike informacij, postopek rezervacije in pritožbeni postopki zasnovani tako, da so v celoti dostopni, da bi morale imeti osebe z omejeno mobilnostjo in invalidne osebe možnost, da svoje potrebe po pomoči sporočijo ob rezervaciji vozovnice, in da bi bilo treba potniku izdati potrdilo o prejetju prijave potrebe po pomoči; poudarja, da je treba dojenčke ali majhne otroke zaradi njihove starosti šteti za osebe z omejeno mobilnostjo;

57.

poudarja, da je varnost med letom sicer pomemben javni interes, da pa letalski prevoznik kljub temu ne sme zavrniti vkrcanja potniku z omejeno mobilnostjo ali invalidnemu potniku, ker pač nima spremstva; poudarja, da letalski prevoznik ne more rutinsko zahtevati, da take potnike spremlja še ena oseba;

58.

poudarja, da je usposabljanje letalskega in drugega osebja letalskega prevoznika, letališkega osebja in osebja izvršilnega organa ključnega pomena in mora ustrezno vključevati različne in individualne potrebe oseb z omejeno mobilnostjo in invalidnih oseb, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti vkrcanju, izkrcanju in ravnanju z medicinsko-tehničnimi pripomočki; poudarja, da je treba usposabljanje zagotavljati v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo;

59.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, da letalski prevozniki osebam z omejeno mobilnostjo in invalidnim osebam kadarkoli zagotovijo brezplačno uporabo varnostno odobrenih dihalnih naprav na letalih; meni, da je treba v sodelovanju z gospodarskimi subjekti ter predstavniškimi organizacijami invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo pripraviti seznam odobrene opreme za kisik za medicinske namene, pri čemer je treba ustrezno upoštevati varnostne zahteve;

60.

meni, da je treba določiti minimalne standarde glede opreme za pomoč osebam z omejeno mobilnostjo in uporabe te opreme na vseh letališčih EU, da bi zagotovili usklajen pristop k zemeljski oskrbi in visoko kakovostne storitve za potnike z omejeno mobilnostjo v Evropi;

61.

meni, da je treba opredeliti minimalne standarde glede zagotavljanja informacij na vseh letališčih EU v oblikah, ki so dostopne osebam z omejeno mobilnostjo in invalidnim osebam, zlasti glede nujnih razmer; opozarja Komisijo, da so zdaj na voljo nove tehnologije, kot so video storitve v znakovnem jeziku in na besedilu osnovane storitve;

62.

zahteva odpravo zlorab in/ali diskriminatornih praks nekaterih letalskih prevoznikov, ki od potnikov z omejeno mobilnostjo zahtevajo, da pred vkrcanjem podpišejo izjavo, ki izključuje odgovornost letalskega prevoznika za vse poškodbe opreme za gibanje;

63.

poziva Komisijo, naj si v okviru morebitne spremembe Montrealske konvencije prizadeva zagotoviti, da se osebam z omejeno mobilnostjo v celoti povrnejo stroški zaradi poškodbe opreme za gibanje, saj je ta oprema pomembna za njihovo integriteto, dostojanstvo in neodvisnost ter je zato ni mogoče primerjati s prtljago, in da ima potnik, kadar je to mogoče, pravico, da uporabi svoj invalidski voziček vse do vrat za vstop v letalo in se mu ga vrne pri vratih letala ob prihodu; hkrati vztraja, da je treba potnike z omejeno mobilnostjo obvestiti o pravici, da za poškodovano opremo za gibanje zahtevajo odškodnino in podajo posebno izjavo o interesih v skladu z Montrealsko konvencijo;

64.

vztraja, da letalski prevozniki, "ki ponujajo celovite storitve" in strežejo obroke med letom, ne smejo diskriminirati potnikov, ki potrebujejo posebne obroke zaradi obstoječega zdravstvenega stanja (npr. celiakije ali sladkorne bolezni), in da morajo take posebne obroke zagotoviti na vseh potovanjih brez doplačil potnika;

65.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/9

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti tistih z dne 16. februarja 2012 (1), 15. septembra 2011 (2), 12. maja 2011 (3), 10. marca 2011 (4), 20. januarja 2011 (5), 10. marca 2010 (6) in 17. decembra 2009 (7),

—

ob upoštevanju odločitve Sveta z dne 23. marca 2012 o okrepitvi omejevalnih ukrepov proti beloruskemu režimu;

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 o globoki zaskrbljenosti glede nadaljnjega poslabšanja razmer v Belorusiji,

—

ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta 2012/126/SZVP z dne 28. februarja 2012 o spremembi Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (8),

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 28. februarja 2012 o njenem odločitvi ter odločitvi poljske vlade o odpoklicu vodje delegacije EU v Minsku ter poljskega veleposlanika v Belorusiji,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/36/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembi Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (9),

—

ob upoštevanju resolucije 1857(2012) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2012 o razmerah v Belorusiji, v kateri je obsodil nenehno preganjanje pripadnikov opozicije in nadlegovanje aktivistov civilne družbe, neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic v Belorusiji,

—

ob upoštevanju resolucije sveta Združenih narodov za človekove pravice 17/24 z dne 17. junija 2011 o razmerah v Belorusiji, ki obsoja kršitve človekovih pravic v času pred predsedniškimi volitvami v Belorusiji, med njimi in po koncu volitev ter poziva belorusko vlado, naj preneha preganjati opozicijske voditelje,

—

ob upoštevanju izjave vrha vzhodnega partnerstva, sprejete na srečanju v Pragi od 7. do 9. maja 2009, in izjave o razmerah v Belorusiji, sprejete 30. septembra 2011 na vrhu vzhodnega partnerstva v Varšavi,

—

ob upoštevanje skupne izjave zunanjih ministrov višegrajske skupine, Estonije, Latvije in Litve, sprejete 5. marca 2012 v Pragi,

—

ob upoštevanju izjave beloruske nacionalne platforme pri forumu za civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva, sprejete 2. marca 2012 v Minsku,

—

ob upoštevanju sklepa, sprejetega na letnem kongresu Mednarodne hokejske zveze v Bernu maja 2009, da bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu leta 2014 potekalo v Belorusiji, sprejetega kljub preganjanju političnih nasprotnikov Aleksandra Lukašenka in številnih kršitev človekovih pravic v Belorusiji,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker praška deklaracija, sprejeta na vrhu vzhodnega partnerstva, potrjuje zaveze načelom mednarodnega prava in temeljnim pravicam, ki jih je sprejela tudi Belorusija, vključno z demokracijo, pravno državo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

B.

ker so se politične razmere od predsedniških volitev 19. decembra 2010 resno poslabšale zaradi represivnih ukrepov proti pripadnikom demokratične opozicije, svobodnim medijem, aktivistom civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic, čeprav je mednarodna skupnost oblasti večkrat pozvala, naj se ti ukrepi nemudoma končajo;

C.

ker sta bila Vladislav Kavaljev in Dimitrij Kanavalav, ki ju je vrhovno sodišče Republike Belorusije novembra 2011 obsodilo na smrt, marca 2012 usmrčena; ker v Belorusiji pod Lukašenkovim režimom ni dovolj zaupanja v pravno državo in neodvisnost sodstva, sodni procesi pa očitno ne ustrezajo mednarodno priznanim standardom; ker je smrtna kazen nečloveška, neučinkovita in nespremenljiva kazen;

D.

ker so zunanji ministri Evropske unije dne 28. februarja 2012 poudarili, da so se razmere v Belorusiji dodatno poslabšale, in so se odločili, da na seznam oseb, za katere velja zamrznitev premoženja in prepoved izdaje vizuma, dodajo 21 beloruskih uradnikov, ki so odgovorni za zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije;

E.

ker se je diplomatski spor med EU in Belorusijo razsežnosti brez primere zaostril po tem, ko so beloruske oblasti v odgovor na odločitev Sveta z dne 28. februarja 2012 zahtevale, da veleposlanik EU in poljski veleposlanik zapustita državo, ter odpoklicale svoja veleposlanika iz Bruslja in Varšave;

F.

ker je Aleksander Lukašenko v zvezi s tem žaljivo osebno napadel nemškega zunanjega ministra, ne oziraje se na diplomatski bonton;

G.

ker so države članice EU svoje veleposlanike v Minsku poklicale domov na posvetovanje in so vse države članice EU beloruske veleposlanike povabile na svoja zunanja ministrstva;

H.

ker bi lahko odločna zavezanost vseh držav članic EU ter drugih demokratičnih držav k skupnemu delovanju v času stiske pripomogla k uspešnemu spodbujanju splošnih vrednot v državah, kot je Belorusija, in te države približala prehodu v demokracijo;

I.

ker je morebitno izboljšanje dvostranskih odnosov z Evropsko unijo odvisno tudi od izpustitve vseh političnih zapornikov ter napredka vlade Belorusije pri izpolnjevanju obveznosti v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter spoštovanju temeljnih človekovih pravic, pravne države in demokratičnih načel;

J.

ker so številni predstavniki beloruske demokratične opozicije in aktivisti civilne družbe. vključno z nekdanjimi predsedniškim kandidati ter uglednimi zagovorniki človekovih pravic, še vedno v zaporu iz političnih razlogov;

K.

ker se na mlade aktiviste in člane mladinskih organizacij nenehno izvaja pritisk ali se jih na različne načine nadleguje, na primer Ivana Šilo, člana Mlade fronte, ki je zaradi lanskoletne solidarnostne kampanje za Dimitrija Daškeviča preživel 22 dni zaporu;

L.

ker je okrožni sodnik v Vicjebsku 24. februarja 2012 obsodil opozicijskega aktivista Sergeja Kavalenko na dve leti in mesec dni manj varovanega zapora zaradi kršitve pravil o pogojnem izpustu; ker so Kavalenko aretirali 19. decembra 2011, tj. na obletnico pomanjkljivih predsedniških volitev; ker Sergej Kavalenka že 86 dni gladovno stavka proti nepravični kazni, njegovo zdravstveno stanje pa je kritično;

M.

ker beloruske oblasti kršijo 30. člen beloruske ustave in omejujejo pravico svojih državljanov do prostega gibanja; ker je urad generalnega tožilca dne 1. marca 2012 objavil, da bodo Belorusom, ki so podprli nove tuje sankcije proti Belorusiji, lahko prepovedali potovati v tujino; ker trije opozicijski vodje in aktivisti – Anatol Ljabecka, Aleksander Dabravolski in Viktor Karnjajenka – ter zagovornik človekovih pravic Valentin Stefanovič od 7. do 11 marca 2012 niso smeli prečkati belorusko-litovske meje;

N.

ker je belorusko ministrstvo za pravosodje 14 februarja 2012 že četrtič brez pravne podlage sprejelo sklep o zavrnitvi registracije beloruske krščanskodemokratske stranke; ker so člani te stranke po poročanju prvič prejeli grožnje o fizičnem napadu, če ne bodo umaknili svojih podpisov kot ustanoviteljev stranke;

O.

ker se je na tisoče ljudi 25. marca 2012 v Minsku udeležilo miroljubnih demonstracij na dan svobode, da bi obeležili 94 let od razglasitve beloruske nacionalne republike v letu 1918, in ker se je tam pokazala pripravljenost ljudi, da pogumno branijo svoje pravice kot beloruski državljani in da izrazijo svoje evropske težnje;

P.

ker so v zakonu iz leta 2011 o demokraciji in človekovih pravicah v Belorusiji, ki je bil v ameriškem senatu soglasno sprejet in ki ga je dne 3. januarja 2012 podpisal Barack Obama, Združene države pozvale Mednarodno hokejsko zvezo, naj odloži načrt za izvedbo prvenstva leta 2014 v Belorusiji, dokler vlada Belorusije ne izpusti vseh političnih zapornikov;

1.

še naprej odločno obsoja nadaljnje slabšanje razmer na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga spremlja pomanjkanje korenitih demokratičnih in gospodarskih reform, in bo še naprej nasprotoval zatiranju nasprotnikov režima v Minsku;

2.

močno obžaluje usmrtitev Vladislava Kavaljeva in Dimitrija Kanavalava kljub stalnim domačim in mednarodnim protestom ter beloruske oblasti poziva, naj njunima družinama dovolijo prevzem trupel obeh mož za pokop; poziva beloruske oblasti, naj nemudoma uvedejo moratorij na smrtno kazen;

3.

obsoja nenehno preganjanje zagovornikov človekovih pravic in pripadnikov demokratične opozicije ter nadlegovanje aktivistov civilne družbe in neodvisnih medijev v Belorusiji iz političnih razlogov;

4.

zahteva takojšnjo brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov; ponavlja, da pri dialogu med EU in Belorusijo ne more priti do napredka brez napredka Belorusije, kar zadeva demokracijo, človekove pravice in pravno državo, ter dokler ne bodo brezpogojno izpuščeni vsi politični zaporniki, tudi Ales Bjaljatski, predsednik centra za človekove pravice Vjasna in podpredsednik Mednarodne federacije za človekove pravice, dva nekdanja predsedniška kandidata Mikolaj Statkevič in Andrej Sanjikav, vodji predsedniških kampanj kandidatov demokratične opozicije Pavel Sevjarinec in Dimitrij Bandarenka ter Sergej Kavalenka, politični zapornik, pridržan zaradi domnevnega kršenja hišnega pripora, ki je dalj časa gladovno stavkal, kar je povzročilo kritično poslabšanje njegovega zdravja in neposredno ogroža njegovo življenje, in jim ne bodo v celoti povrnjene državljanske pravice;

5.

poudarja, da sklep o umiku vseh veleposlanikov držav članic EU iz Belorusije dokazuje, da beloruskim oblastem ni uspelo razdeliti Evropske unije pri sklepih o sankcijah;

6.

poudarja, da bi lahko odločna zavezanost vseh držav članic EU ter drugih demokratičnih držav k skupnemu delovanju v času stiske pripomogla k spodbujanju splošnih vrednot v državah, kot je Belorusija, in te države približala prehodu v demokracijo;

7.

obsoja žaljive besede, ki jih je Aleksander Lukašenko izrekel nemškemu zunanjemu ministru;

8.

obžaluje seznam prepovedi potovanja, ki ga je pripravila beloruska vlada in ki nekaterim nasprotnikom režima in zagovornikom človekovih pravic prepoveduje izstop iz države; izraža sočutje vsem ljudem na tem seznamu in poziva oblasti v Minsku, naj ukinejo takšno prakso, s katero kratijo temeljne svoboščine beloruskih državljanov;

9.

poudarja, da bi se moral Minsk namesto vedno večje samoosamitve odločiti v prid svojih državljanov in se odpreti demokraciji;

10.

poziva nacionalne hokejske zveze držav članic EU in vseh drugih demokratičnih držav, naj tudi na srečanju na naslednjem kongresu maja v Helsinkih na Finskem pozovejo Mednarodno hokejsko zvezo, da ponovno preuči svoj sklep in gostovanje svetovnega prvenstva v hokeju 2014 v Belorusiji dodeli drugi državi, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki, ki jih mednarodne organizacije za človekove pravice priznavajo za zapornike vesti, in dokler režim ne bo jasno pokazal svoje zavezanosti spoštovanju človekovih pravic in pravne države;

11.

pozdravlja odločitev Sveta z dne 28. februarja 2012 o okrepitvi omejevalnih ukrepov in uvrstitvi 21 oseb, odgovornih za zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije v Belorusiji, na seznam tistih, za katere velja prepoved potovanja in zamrznitev premoženja;

12.

pozdravlja odločitev Sveta z dne 23. marca 2012 o okrepitvi omejevalnih ukrepov proti beloruskemu režimu z uvrstitvijo 12 novih oseb, ki imajo korist od beloruskega režima ali ga podpirajo, in oseb, odgovornih za zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije v Belorusiji, na seznam tistih, za katere velja prepoved potovanja in zamrznitev premoženja, ter z zamrznitvijo premoženja 29 subjektom, ki podpirajo režim;

13.

poziva Svet, naj preuči najnovejši razvoj v diplomatskih odnosih med EU in Belorusijo ter nadaljnje slabšanje stanja na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Belorusiji, ter naj sprejme sklep o nadaljnjih omejevalnih ukrepih, vključno s ciljno usmerjenimi gospodarskimi sankcijami;

14.

poudarja, da bi morali imeti Evropska unija in Belorusija dobre sosedske odnose, ki bi jih moralo močno krepiti tesno sodelovanje EU z belorusko civilno družbo in demokratično opozicijo ter podpora EU demokratičnim prizadevanjem beloruskega ljudstva;

15.

ponovno poziva Komisijo, naj s finančnimi in političnimi sredstvi podpre prizadevanja beloruske civilne družbe, neodvisnih medijev (vključno s TV Belsat, Evropskim radiom za Belorusijo, radiom Racija in drugimi) in nevladnih organizacij v Belorusiji za spodbujanje demokracije;

16.

poudarja, da je treba povečati sodelovanje med EU in vzhodnimi sosedami v okviru vzhodnega partnerstva, vključno s parlamentarno razsežnostjo – parlamentarno skupščino Euronest – s skupnim ciljem začeti dejanski proces demokratizacije Belorusije;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, parlamentarnim skupščinam Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope, sekretariatu Skupnosti neodvisnih držav ter parlamentu in vladi Belorusije.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/13

—

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je v imenu skupine ALDE vložil Alexander grof Lambsdorfski, o načinih za morebitno ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo (B7-0391/2011),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji (1),

—

ob upoštevanju členov 2, 6, 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike (2), predvsem pa njenega desetega odstavka,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija (3) in pregledu evropske sosedske politike – južni sklop (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki EU na tem področju (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (EIDHR) (7),

—

ob upoštevanju sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami ter klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v teh sporazumih,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju: na poti k okrepljenemu okviru EU,

—

ob upoštevanju treh sklopov sklepov Evropskega sveta: z dne 22. oktobra 2009 o podpori demokraciji v zunanjih odnosih EU, z dne 13. decembra 2010, ki vsebujejo poročilo o napredku za leto 2010 in seznam pilotskih držav, ter z dne 20. junija 2011 o evropski sosedski politiki,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije z naslovom "Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja" (COM(2011)0200));

—

ob upoštevanju sklepov o evropski sosedski politiki, ki so bili sprejeti dne 20. junija 2011 na 3101. srečanju Sveta za zunanje zadeve,

—

ob upoštevanju sklepov o Evropski ustanovi za demokracijo, ki so bili sprejeti dne 1. decembra 2011 na 3130. srečanju Sveta za zunanje zadeve,

—

ob upoštevanju tematskih in geografskih finančnih instrumentov Komisije glede demokratizacije in človekovih pravic (kot so evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI) itd.),

—

ob upoštevanju pisma, naslovljenega na predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka in visoko predstavnico/podpredsednico Catherine Ashton, z dne 25. novembra 2011 v podporo vzpostavitvi Evropske ustanove za demokracijo,

—

ob upoštevanju členov 121(3) in 97 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0061/2012),

A.

ker so univerzalne človekove pravice in demokracija v Pogodbah EU zapisane kot temeljne vrednote Unije ter kot načela in cilji zunanjega delovanja Unije;

B.

ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa načelo vključevanja enakosti spolov, saj navaja, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami,

C.

ker je Svet v svojem programu delovanja v podporo demokraciji v zunanjih odnosih EU navedel, da želi izboljšati skladnost in učinkovitost svoje podpore, vendar je pri tem dosegel omejen napredek;

D.

ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 7. julija 2011 na temo zunanjih politik EU v prid demokratizaciji pozdravil pobudo za vzpostavitev Evropske ustanove za demokracijo,

E.

ker so vzpostavitev Evropske ustanove za demokracijo v pismu, ki je bilo naslovljeno na predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka in visoko predstavnico/podpredsednico Catherine Ashton, podprli številni ugledni zagovorniki človekovih pravic, med njimi prejemnika nagrade Saharova Aung San Su Či in Aleksander Milinkevič;

F.

ker EU in njene države članice še niso udejanjile resnično usklajenega in strateškega pristopa k zadevam demokratizacije, ki bi priznaval podporo demokraciji kot samostojno vprašanje;

G.

ker se je pri dogodkih arabske pomladi in vzhodnega sosedstva pokazalo, da mora EU nujno strateško sodelovati z avtoritarnimi državami in tistimi, ki si prizadevajo za demokratične reforme, pri tem pa uporabiti nov, drugačen pristop z namenom ponovne vzpostavitve verodostojnosti in zagotovitve pravočasne pomoči v procesu prehoda v demokracijo; ker bi lahko bila vzpostavitev Evropske ustanove za demokracijo eden najkonkretnejših odgovorov EU na izzive demokratizacije v našem sosedstvu in širše;

H.

ker imajo ženske ključno vlogo v procesih demokratizacije in pri uspehu družbenih gibanj;

I.

ker nedavni dogodki v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu pričajo o tem, da so ženske odločilni akterji demokratičnih sprememb in da se pravice žensk pogosto kršijo, ženske pa so bolj izpostavljene revščini in potisnjene na rob v političnem, družbenem in gospodarskem življenju svoje države;

J.

ker je zaradi vstaj v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu postalo še pomembneje, da se nestabilnost in nedemokratični režimi v sosedstvu EU obravnavajo kot pomembni dejavniki za varnost in stabilnost v Evropi;

K.

ker mora okrepljen pristop k podpori demokraciji in človekovim pravicam, ki se je razvil v okviru sosedske politike EU in agende za spremembe EU, spremljati tudi večja zmožnost hitrega in skladnega odzivanja na dogodke, ki se tičejo demokracije in pravne države;

L.

ker je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice osredotočen na nujne ukrepe v zvezi z ogroženimi zagovorniki človekovih pravic, vključno z novinarji in predstavniki opozicije, ter dolgoročnejše ukrepe, ki dopolnjujejo obstoječe geografske instrumente EU;

M.

ker politične stranke, ugledne politične osebnosti (kot so disidenti, predstavniki opozicije, in voditelji mladinskih organizacij), družbena gibanja ter predstavniki civilne družbe, sektorja kulture in medijev (vključno z novinarji, avtorji spletnih dnevnikov, aktivisti v družbenih omrežjih itd.) z jasnim namenom izboljšati demokracijo igrajo osrednjo vlogo v vsaki demokraciji in procesu demokratizacije; ker zaradi pomanjkanja sredstev, omejenega mandata in dolgotrajnih postopkov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice podpora tem akterjem v preteklosti ni zadostovala;

N.

ker je Svet za zunanje zadeve podprl pobudo o oblikovanju Evropske ustanove za demokracijo; ker dejavnosti za njeno vzpostavitev potekajo hitro in je nujno treba doseči dogovor o podrobnih operativnih vidikih;

1.

naslavlja naslednja priporočila na Svet in ga poziva:

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji in državam članicam.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/18

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 2. marca 2012,

—

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki ga je Evropski parlament odobril 19. januarja 2011 in je v zadnji fazi postopka ratifikacije v državah članicah, ter Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. februarja 2010,

—

ob upoštevanju Sklepa sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 28. februarja 2012,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. oktobra 2010, v katerih ta poziva Komisijo, naj pripravi mnenje o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji, sklepov Sveta z dne 5. decembra 2011 in sklepov Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011,

—

ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208) in sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2011 z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012 (COM(2011)0666),

—

ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije Generalne skupščine OZN z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Beogradom in Prištino (2),

—

ob upoštevanju skupne izjave s 5. medparlamentarnega srečanja EU-Srbija 18. in 19. aprila 2011,

—

ob upoštevanju sporazuma o ponovnem sprejemu med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo z dne 8. novembra 2007 (3) in Uredbe Sveta (ES) št. 1244/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (4),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/361/SZVP z dne 20. decembra 2010 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Srbijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Srbije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje (5);

—

ob upoštevanju poročila glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, predloženega 7. decembra 2011,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je predsedstvo v svojih sklepih, objavljenih po Evropskem svetu v Solunu 19. in 20. junija 2003, sprejelo jasno obvezo do vseh držav zahodnega Balkana, da bodo lahko pristopile k Evropski uniji, ko bodo izpolnile postavljena merila, in ker je bila ta obveza ponovno poudarjena v obnovljenem soglasju o širitvi, ki ga je Evropski svet potrdil 14. in 15. decembra 2006, v sklepih Sveta z dne 25. oktobra 2010 in na ministrskem srečanju med EU in zahodnim Balkanom 2. junija 2010;

B.

ker je Komisija v svojem mnenju z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo predlagala, naj Evropski svet Srbiji podeli status kandidatke za članstvo v EU;

C.

ker so konstruktivni pristopi k regionalnemu sodelovanju in dobrim sosedskim odnosom bistven del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

D.

ker lahko Srbija postane pomemben subjekt pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji,

E.

ker dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pristopnega procesa ali se uporabljati kot ovira, marveč bi morali k njim čim prej pristopiti konstruktivno, pri tem pa upoštevati splošne interese in vrednote EU;

1.

pozdravlja odločitev Sveta, da Srbiji s 1. marcem 2012 podeli status države kandidatke; pozdravlja napredek, ki ga je Srbija dosegla v reformnem procesu, in 24. februarja 2012 doseženi dogovor med Beogradom in Prištino o vključujočem regionalnem sodelovanju; poudarja, kako pomembno je, da se nadaljuje dialog med Beogradom in Prištino ter da se doseženi dogovori izvajajo v dobri veri;

2.

meni, da bi se morala čim prej začeti pristopna pogajanja s Srbijo, pod pogojem, da bo izpolnjena osrednja prednostna naloga, ki jo je v svojem mnenju izpostavila Komisija, in se bo nadaljeval reformni proces, saj bo EU s tem pokazala svojo zavezo vključevanju te države v EU; pozdravlja precejšni napredek, ki ga je Srbija naredila pri izpolnjevanju političnih köbenhavnskih meril, kot jih je priznal Evropski svet, in opozarja, da je dodaten napredek v evropskem procesu integracije odvisen od nadaljnjega napredka na tem področju, zlasti od zagotavljanja demokracije in delovanja demokratičnih institucij, podpore načelom pravne države, spoštovanja človekovih pravic, enakopravne in zavezujoče zaščite vseh manjšin v Srbiji v skladu z evropskimi standardi, vzdrževanja dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, vključno z mirno rešitvijo dvostranskih vprašanj, pa tudi boljšega delovanja tržnega gospodarstva; zlasti poziva srbske oblasti, naj ne organizirajo lokalnih volitev v občinah na severu Kosova, saj bi bilo to v nasprotju z mednarodnim pravom in resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244; poziva srbske oblasti, naj spodbujajo integracijo teh občin v širše Kosovo;

3.

pozdravlja napredek pri ratifikaciji Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in preostale države članice EU poziva, naj brez odlašanja končajo postopke ratifikacije;

4.

poudarja pomen poštenih in preglednih parlamentarnih in lokalnih volitev, ki so predvidene za 6. maj 2012; poudarja, da je treba čim prej dokončati seznam upravičenih volivcev;

5.

pozdravlja izročitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo še zadnjih dveh ubežnikov, ki ju je sodišče iskalo, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, s čimer je bila dosežena popolnoma zadovoljiva raven sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja, da pri njunem prijetju ni šlo zgolj za zahtevo, ki je bila pogoj za nadaljnji napredek Srbije na poti v EU, temveč predvsem za korak v smeri zagotavljanja pravice za žrtve konfliktov v nekdanji Jugoslaviji v 90. letih 20. stoletja ter sprave v tej regiji; poziva k nepretrganemu, polnemu in predanemu sodelovanju s sodiščem ter k temeljiti preiskavi in kazenskopravnemu pregonu oseb, ki so sodelovale v podpornih omrežjih in so ubežnikoma omogočala, da sta se tako dolgo skrivala, zlasti v vojaških in civilnih varnostnih službah;

6.

je zelo zaskrbljen zaradi dogodkov na severu Kosova v drugi polovici leta 2011, še posebej zaradi nasilja po julijskih incidentih in napadov na mednarodne sile Kforja, ki so sledili; obsoja ta dejanja in srbsko vlado opozarja, da je njena dolžnost narediti vse v njeni moči za njihovo preprečitev, in ponavlja, da lahko samo neprekinjena politična prizadevanja v dobri veri in s pogajanji dosežene pragmatične in trajnostne rešitve v okviru dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem EU za vedno odpravijo napetosti v regiji, ter opozarja na izredno velik pomen stabilnega odnosa med večinskim in manjšinskim prebivalstvom, ki bo temeljil na vzajemnem spoštovanju; ob tem pozdravlja doseženi dogovor o prostem gibanju in sodelovanje Kosova v regionalnih organizacijah, srbsko vlado pa poziva, naj jih brez odlašanja začne izvajati v celoti; kot prve korake pri izvajanju sporazumov pozdravlja nemoten pretok blaga, ki ga je omogočilo sprejetje carinskih oznak, tehnični protokol o izvajanju sporazuma o integriranem upravljanju meja, začetek predaje Eulexu civilnih matičnih knjig, ki so jih na Kosovu vzele srbske oblasti, ter začetek izvajanja sporazuma o prostem gibanju z dne 26. decembra 2011; pozdravlja izjave predsednika Tadića o tem, da je treba barikade podreti in jih deloma odstraniti; poziva politične voditelje h konstruktivni razpravi, da ne bi ogrozili izvajanja doseženih sporazumov in pogajanj, ki so v teku med Srbijo in Kosovom; opozarja, da je prost pretok ljudi, blaga, idej, storitev in kapitala temeljna vrednota v EU, ter poziva srbske oblasti, naj še naprej spodbujajo trajno odstranitev preostalih barikad za nemoten dostop do mejnih prehodov in njihovo prehajanje, kar bo prispevalo k boljšemu sodelovanju Eulexa s kosovskimi Srbi, Eulexu in Kforju pa bo omogočalo, da v celoti izvršujeta svoj mandat; ob tem pozdravlja odstranitev preostalih dveh cestnih zapor na srbski strani meje, pa tudi kazenske preiskave, ki potekajo proti krivcem za julijske incidente;

7.

pozdravlja, da je bila ponovno potrjena potreba po nepretrganem dialogu med Beogradom in Prištino, saj bi to pomenilo boljše življenjske pogoje za ljudi v Srbiji in na Kosovu, ter poudarja pomen tega procesa za širše regionalno sodelovanje, stabilnost in dinamični pristopni proces; poziva k natančni preiskavi primerov nasilja, zlasti primerov, v katere so bili vključene mednarodne sile Kforja; vseeno opozarja, da bi bila osrednja točka vsega sodelovanja odstranitev vzporednih struktur na Kosovu;

8.

pozdravlja dejstvo, da lahko srbski državljani od decembra 2009 v schengensko območje potujejo brez vizumov, kar je Parlament odločno zagovarjal; v celoti podpira to podaljšanje izvajanja brezvizumske ureditve, čeprav je zaskrbljen zaradi vse večjega števila prosilcev za azil v nekaterih državah članicah EU; poziva oblasti, naj okrepijo prizadevanja, da bi družbi pojasnile nesprejemljivost tovrstnih prošenj ter kazenskopravno preganjale organizatorje „azilnih potovanj“; vendar poudarja, da mora vsak ukrep za preprečevanje zlorabe režima potovanj brez vizumov temeljiti na načelih pravne države in ne sme neupravičeno kršiti temeljnih pravic, kot je samovoljno odrekanje pravice posameznikom, da zapustijo svojo državo; poziva države članice EU, naj pomagajo Srbiji pri njenih prizadevanjih v boju proti organiziranemu kriminalu s področja trgovanja z lažnimi prosilci za azil; poleg tega ugotavlja, da Srbija vedno bolj postaja sprejemna država za prosilce za azil, zato mora vzpostaviti učinkovitejše obravnavanje prošenj za azil;

9.

poudarja, da so številni srbski prosilci za azil v Evropski uniji pripadniki narodnostnih manjšin; poziva srbske oblasti, naj se dejavno spopadejo z njihovimi težavami, na katere še dodatno vpliva trenutni gospodarski položaj in visoka stopnja brezposelnosti, zagotovijo naj njihovo lažje vključevanje v družbo in izboljšajo njihove življenjske pogoje; meni, da bo takšno ukrepanje vodilo do zmanjšanja, postopno pa do odprave osnovnih vzrokov zelo številnih prošenj za azil; poleg tega države članice poziva, naj v sodelovanju s Komisijo in organi kazenskega pregona EU okrepijo prizadevanja za boj proti skupinam organiziranega kriminala, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi;

10.

opominja, da sta spoštovanje in varstvo manjšin pomembna elementa pristopnih meril EU; se strinja z Evropsko komisijo, da mora Srbija izboljšati pravni in institucionalni okvir za varstvo manjšin; zato pozdravlja namen Komisije, kot je naveden v njeni izjavi k zapisniku Sveta z dne 28. februarja 2012, da natančno spremlja tozadevna prizadevanja Srbije, in pričakuje njeno poročilo;

11.

poudarja izjemen pomen boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu za vladavino prava v tej državi; pozdravlja nedavno sprejetje več zakonov s področja boja proti korupciji in srbske oblasti spodbuja, da se osredotočijo na njihovo učinkovito izvajanje; vseeno izraža zaskrbljenost nad nezadostnim izvajanjem in vse večjim vplivom izvršne oblasti pri delu neodvisnih ustanov in medijev; glede na to poudarja, da se položaj Srbije na lestvici zaznave korupcije v zadnjih treh letih ni izboljšal; poudarja, da za spopadanje s korupcijo ne potrebujemo samo izjav ampak pristno politično voljo; spodbuja vlado, naj vzpostavi odločno vodenje protikorupcijskih procesov; ravno tako pozdravlja sodbo ustavnega sodišča o neustavnosti zasedanja več javnih funkcij hkrati, in sicer kot korak v smeri večje preglednosti v javnem sektorju, ki zmanjšuje nevarnost navzkrižja interesov; vseeno poudarja, da prepleteni interesi političnih strank in zasebni interesi vzdržujejo sistemsko korupcijo, kar je običajna in še vedno zelo razširjena težava v tej regiji, ter poziva, naj se pripravi verodostojen seznam kazenskopravnih pregonov v odmevnih zadevah in se izvaja ustrezen sistem varovanja oseb, ki prijavijo takšne primere; prav tako poudarja, da je korupcija v sektorju zdravstva posebno zaskrbljujoča; poziva vlado, naj ukrepa v zvezi s primeri sistemske korupcije in korupcije na visoki ravni, ki jih razkrijeta protikorupcijski svet in agencija za boj proti korupciji, pa tudi, naj zagotovi ustrezna finančna in upravna sredstva za ti agenciji, da bosta lahko opravljali svoje delo in zagotavljali več podpore na visoki ravni za protikorupcijsko strategijo;

12.

je zaskrbljen zaradi osnutka zakona o spremembi zakona o javnih naročilih, ki ni v skladu s strategijo za razvoj javnih naročil srbske vlade; poziva srbsko vlado, naj omogoči primerno javno posvetovanje o osnutku zakona in ga uskladi z uradnimi smernicami vlade o javnih naročilih in z mednarodnimi standardi; poudarja, da spremembe zakona ne smejo oslabiti organa, ki nadzira postopke javnih naročil, saj je bilo to področje opredeljeno kot eden izmed najpomembnejših virov sistemske korupcije v državi;

13.

opozarja na številne nepravilnosti, o katerih obstajajo poročila, zlasti na področjih privatizacijskega procesa in javnih naročil, ter poziva k dejavnejšemu udejstvovanju organov kazenskega pregona, da se zagotovijo temeljite preiskave in se storilci privedejo pred sodišče; ob tem opozarja, da je izjemno pomembno sestaviti temeljit in popoln popis javnega premoženja, da se zagotovi varno in predvidljivo poslovno okolje, poskrbi za nadaljnje vračanje zasebne lastnine brez kakršne koli diskriminacije, zlasti na podlagi etnične pripadnosti, preprečijo postopki, ki vključujejo likvidacijo in stečaj zasebnih podjetij zaradi neprimernega povečanja in retroaktivne uporabe davkov, pregledajo taki primeri in prizadetim ponudi pošteno nadomestilo ter zasebnim interesom prepreči nezakonita razlastitev javnega premoženja; pozdravlja dejstvo, da sprejeti zakon o rehabilitaciji rešuje sporna vprašanja o kolektivni krivdi in da v tem zakonu prevladuje odgovornost posameznika; poziva vlado, naj zagotovi učinkovitost in nediskriminacijo v postopku izvajanja zakona o vračanju premoženja in zakona o rehabilitaciji;

14.

pozdravlja sprejetje zakona o financiranju političnih dejavnosti, saj gre za pomemben korak v smeri preglednosti političnega sistema, in poziva k ustreznemu izvajanju tega zakona, zlasti za vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja transakcij in učinkovitih sankcij;

15.

opozarja na pomen, ki ga ima delo parlamenta, pozdravlja ukrepe, sprejete za krepitev njegove zakonodajne vloge in vloge pri nadzorovanju dela vlade, ter poziva k dodatnim prizadevanjem za nadaljnjo krepitev zmogljivosti za učinkovito izvajanje njegovih nalog, zlasti glede varnostnih služb; zato pozdravlja odločitev o reorganizaciji služb parlamenta s ciljem racionalizacije in večje učinkovitosti njihovega dela;

16.

je seznanjen z reformo sodstva in tožilstva, pa tudi z reorganizacijo sistema za njuno večjo učinkovitost in odpravo sodnih zaostankov, v skladu s priporočili Beneške komisije; vseeno srbsko vlado poziva, naj okrepi prizadevanja za zagotavljanje neodvisnosti in profesionalizma obeh sektorjev, ki bi morala biti predmet globokih in obsežnih reform; poudarja, da sta razvoj nepolitičnega sodstva in delitev pristojnosti bistvena elementa reforme sodstva;

17.

obžaluje nepreglednost in številne pomanjkljivosti v postopku sodnega preskusa in pritožbenem postopku sodnikov in tožilcev, ki niso bili ponovno imenovani, vključno s proceduralnimi napakami in kršitvami standardov ter je zaskrbljen zaradi posledic, ki bi jih te pomanjkljivosti lahko imele na neodvisnost sodstva, delitev oblasti in načela pravne države, pa tudi na pravico do pravičnega sojenja za vse pravosodne delavce, vključno s tistimi, ki so bili razrešeni s položaja poziva oblasti, naj zagotovijo, da bo visoki sodni svet deloval pregledno, neodvisno in polnomočno ter se bo ravnal po doslednih in trdnih, z zakoni jasno opredeljenih merilih brez zunanjih pritiskov; poudarja potrebo po regularnem sistemu ocenjevanja uspešnosti sodnikov, da se s tem zagotovi stalna kakovost sodstva tudi po njegovem dokončanju;

18.

je resno zaskrbljen zaradi ponavljajočih se obtožb o zlorabi člena 359 kazenskega zakonika, ki zadeva zlorabo položaja, pri čemer naj bi neupravičeno zamrznili sredstva številnih podjetij in posameznikov; poudarja, da so te obtožbe spodkopale zaupanje v vladavino prava v državi; poziva oblasti, naj hitro nadaljujejo z revizijo kazenskega zakonika in tako zagotovijo njegovo skladnost z evropskimi standardi, nemudoma pa naj končajo z vlaganjem obtožnic po predpisu o zlorabi položaja v zasebnih podjetjih in podjetjih v večinski zasebni lasti ter ustavijo kazenske postopke; poudarja, da bi morali biti obtoženci po členu 359, pri katerih obstaja sum, da je čas njihovega pripora ali zamrznitve njihovega premoženja nesorazmeren glede na domnevno kaznivo dejanje, upravičeni do takojšnje obnove postopka proti njim, do povrnitve zasebne lastnine in do poštenega nadomestila;

19.

poziva srbske oblasti, naj nemudoma pregledajo sporno privatizacijo in prodajo 24 podjetij, za katere je imela Evropska komisija resne pomisleke glede njihove zakonitosti, med njimi podjetja „Sartid“, „Jugoremedija“, „Mobtel“, „C market“ in ATP Vojvodina, ter naj nemudoma objavijo zaupne dokumente o njihovi privatizaciji in prodaji, ki so bili označeni kot državna skrivnost, saj je to v nasprotju z evropskimi standardi; v zvezi s tem opozarja, da je izjemno pomembno sestaviti temeljit in popoln register javnega premoženja, da se zagotovi varno in predvidljivo poslovno okolje, poskrbi za vračanje zasebne lastnine ter zasebnim interesom prepreči nezakonito odtujevanje javnega premoženja;

20.

opozarja na resne pomanjkljivosti pri delovanju programa za zaščito prič v povezavi s primeri vojnih zločinov, zaradi česar se je določeno število prič prostovoljno odločilo izstopiti iz programa, po tem ko so bile sistematično ustrahovane; poziva notranje ministrstvo in urad tožilca za vojne zločine, naj dejavno sodelujeta v prizadevanjih za zagotavljanje varnosti in dobrega počutja vseh prič, ki sodelujejo v tem programu; poudarja, da je funkcionalen program za zaščito prič izjemno pomemben za vladavino prava v državi, pa tudi kot dokaz politične volje za učinkovito obravnavo primerov vojnih zločinov, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo prepustilo nacionalnim sodnim oblastem;

21.

poziva srbske oblasti, naj sprožijo in zagotovijo pravno rehabilitacijo in finančno odškodnino ljudem, ki so bili v preteklosti preganjani zaradi političnih, etničnih ali verskih razlogov, vključno s tistimi, ki so trpeli zaradi pripisovanja kolektivne krivde;

22.

poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo za odpravo zapuščine nekdanjih komunističnih tajnih služb, kot korak v procesu demokratizacije Srbije; opozarja na pomen nadaljnje reforme varnostnega sektorja, večjega parlamentarnega nadzora nad varnostnimi službami in odprtja državnih arhivov, zlasti dokumentov nekdanje tajne policije Udbe; spodbuja oblasti, naj omogočijo dostop do tistih arhivov, ki se nanašajo na nekdanje jugoslovanske republike, in naj jih vrnejo njihovim vladam, če te za to zaprosijo;

23.

pozdravlja napredek pri reformi javne uprave, vendar poudarja, da so še vedno potrebna prizadevanja, da bi ta postala resnično strokovna in neodvisna od političnih vplivov, kar bi bilo možno s celovito uporabo sistema imenovanja in napredovanja, ki bi temeljil na uspešnosti; poziva k večjemu usklajevanju pri izvajanju strategije za reformo javne uprave in k vključitvi lokalne uprave v zakonodajni okvir; opozarja na premajhno zastopanost nacionalnih manjšin v javni upravi in na sodiščih ter v državnih podjetjih;

24.

pozdravlja predloge sprememb zakonov o volitvah in lokalnih volitvah ter zlasti odpravo nedemokratičnih praks, po katerih stranke imenujejo poslance v parlamentu ne glede na vrstni red na volilnih listah in odpravo „bianco odstopnih izjav“, ki omogočajo politični nadzor nad njihovim delom; poziva, naj se takoj po volitvah sprejme zakon o državni volilni komisiji, da se oblikuje neodvisni organ za nadzor volilnega postopka;

25.

pozdravlja vlogo neodvisnih regulativnih organov za večjo učinkovitost in preglednost državnih ustanov; zlasti želi pohvaliti delo varuha človekovih pravic in pooblaščenca za informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov; poziva oblasti, naj državnemu revizijskemu uradu, komisiji za varstvo konkurence, uradu za javna naročila ter komisiji za varstvo pravic ponudnikov zagotovijo ustrezne finančne, upravne in pisarniške zmogljivosti, da bodo lahko izvajali svoje naloge; ponovno poudarja, da so neodvisni regulativni organi bistveni pri boju proti sistemski korupciji in učinkovitemu nadzoru nad vlado;

26.

ponovno poudarja, da so močni, strokovni in neodvisni mediji ter zagotavljanje interneta nepogrešljiv sestavni del demokratičnega sistema; zato pozdravlja sprejetje strategije o razvoju javnega informacijskega sistema in akcijskega načrta v okviru te strategije ter načrtovani umik države i lastništva vseh medijev; pozdravlja, da strategija spoštuje ustavne pravice glede medijev jezikovnih manjšin; vseeno je zaskrbljen zaradi poskusov nadzora nad mediji in vmešavanja vanje ter poziva oblasti, naj zagotovijo njihovo neodvisnost od političnih pritiskov in drugih vplivov; poziva srbsko vlado, naj zagotovi svobodo in neodvisnost medijev v skladu s standardi EU; je zaskrbljen, ker je bila sprejeta kazenska zakonodaja, ki prepoveduje javne komentarje o sodnih postopkih in sodbah v medijih; je zaskrbljen zaradi groženj, namenjenih srbskim novinarjem, in poziva k temeljiti preiskavi teh groženj, da se za novinarje zagotovi varno okolje, v katerem lahko svoje delo opravljajo učinkovito in brez potrebe po samocenzuri; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe proti koncentraciji lastništva in pomanjkljivi preglednosti v medijih, pa tudi za zagotavljanje enakopravnega dostopa do oglaševalskega trga, tudi do izplačil javnih sredstev za oglaševanje in promocijo; poziva novinarje, naj spoštujejo etični kodeks; ugotavlja, da je raven dostopa do interneta še vedno nizka, priznava njegov pomen za svobodo medijev ter oblasti poziva, naj si čim bolj prizadevajo na tem področju;

27.

obžaluje dejstvo, da so državne oblasti dejansko vsilile blokado medijskega poročanja v državi kar zadeva dogodke na severu Kosova julija 2011 in napačno prikazale vlogo Kforja v teh dogodkih; poudarja pomen svobodnih in neodvisnih medijev za demokracijo in dobro obveščeno javnost;

28.

pozdravlja delovanje demokratično izvoljenih svetov narodnih manjšin, ki predstavljajo narodne manjšine na področjih izobraževanja, kulture, medijev in uporabe uradnega jezika; vendar ugotavlja, da je zelo pomembno polno izvajanje pristojnosti teh manjšinskih samoupravnih organov in da so nujne ustrezne finančne subvencije, ki jih zagotavlja zakon o svetih narodnih manjšin; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja do pritožb nad nepravilnostmi v postopku priprave in pri zakonskih zahtevah za ustanovitev svetov, ter pritožb o kršenju zajamčenih pristojnosti narodnostnih svetov s strani nekaterih ministrstev in lokalnih občin, ter poziva oblasti, naj se nanje odzovejo; pozdravlja sodbe srbskega upravnega sodišča v korist narodnostnega sveta madžarske narodne manjšine v primerih, ki izhajajo iz kršenja pristojnosti narodnostnih svetov s strani lokalnih oblasti;

29.

je zadovoljen, ker so medetnične razmere na splošno dobre in ker se je v državi zmanjšalo število in pogostost incidentov, povezanih z narodno pripadnostjo, vendar spodbuja Srbijo k nadaljnjim prizadevanjem na področju varovanja manjšin z doslednim izvajanjem sprejete zakonodaje; je zaskrbljen zaradi protestov državljanov albanske narodnosti proti diskriminaciji in zaradi napetih razmer v Sandžaku ter poziva vlado, naj med političnimi prednostnimi nalogami nameni večji pomen izboljšanju spoštovanja temeljnih pravic vseh manjšin, vključno z njihovim dostopom do izobraževanja v lastnem jeziku, enakim dostopom do trga dela in pravičnega zastopstva v institucijah; vlado poziva tudi, naj reši problem regionalnih razlik v državi in zagotovi podporo za socialni in gospodarski razvoj Sandžaka in jugovzhodne regije, vključno z dolino Preševo, ter oblikuje strategije za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v teh regijah; pozdravlja sporazum, sklenjen oktobra 2012 v občini Bujanovac, ki predvideva ukrepe za vključitev etničnih Srbov v javno upravo, ter poziva k njegovemu hitremu izvajanju;

30.

ugotavlja, da dve leti po volitvah v manjšinske svete še vedno ni bil oblikovan bošnjaški narodnostni svet zaradi domnevnih postopkovnih pomanjkljivosti pri volilnem procesu, ter poziva k njegovemu čim hitrejšemu oblikovanju in izpolnjevanju predpisov; poziva politične in verske voditelje, naj ne dajejo podžigajočih izjav, ki lahko še zaostrijo napetosti; poziva srbsko vlado, naj se ne opredeli glede napetosti, povezanih z versko skupnostjo v Sandžaku, in naj sprejme ukrepe za zagotovitev dobrih odnosov s to skupnostjo, hkrati pa naj zagotovi njeno pravico do verske svobode;

31.

poudarja pomen popisa prebivalstva pri zbiranju statističnih podatkov, ki so pomembni za razvoj Srbije, zlasti manj razvitih regij; pozdravlja dejstvo, da so bile dejavnosti popisa v Srbiji oktobra 2011 na splošno opravljene uspešno; močno obžaluje pozive k bojkotu popisa s strani politikov albanske narodnosti, ki so jim sledili člani občinskih komisij za popis in veliko število državljanov v Preševu in Bujanovcu; ugotavlja, da oblasti še vedno niso predstavile statističnih podatkov glede narodnosti;

32.

poziva k nadaljnjim korakom za zagotavljanje celovitega izvajanja zakonodajnega okvira za ukrepe proti diskriminaciji; je resno zaskrbljen zaradi pomanjkanja politične volje za dejavno spodbujanje politike strpnosti in spoštovanja temeljnih človekovih pravic, pa tudi za zagotavljanje varnosti udeležencev parade ponosa, napovedane za 2. oktober 2011, ki je bilo izkazano med pripravami na to parado in je privedlo do prepovedi njene organizacije; odločno obsoja podžigajoče in diskriminatorne izjave, ki so jih na to temo podali nekateri politiki in pravoslavni duhovniki; opozarja vlado, da sta svoboda izražanja in svoboda združevanja temeljni človekovi pravici in temeljni vrednoti EU, ki ju mora spoštovati vsaka država, ki želi postati članica EU; pozdravlja odločitev, ki jo je o tej zadevi sprejelo ustavno sodišče 22. decembra 2011; pozdravlja pozitivne ukrepe varuha človekovih pravic in komisarja za varstvo enakosti, namenjene spodbujanju teh vrednot v srbski družbi;

33.

poziva k preiskavi groženj skupin skrajnežev, ki so služile kot utemeljitev za prepoved parade; poudarja pomen prvih obsodb zaradi diskriminacije gejev v Srbiji, vključno s sodbo beograjskega višjega sodišča, s katero je skrajno desničarskega voditelja, ki je med gejevsko parado ponosa leta 2010 spodbujal k nasilju, obsodilo na dvoletno zaporno kazen, vendar opozarja na počasno preiskovanje nasilja, povezanega s parado ponosa leta 2010, ki je doslej privedlo do majhnega števila obsodb z blagimi kaznimi; vseeno pozdravlja ukrepe tožilstva in sodišč, namenjene prepovedi delovanja skupin skrajnežev; poziva državne in mestne oblasti, naj si v skladu z evropskimi standardi prizadevajo za vzpostavitev vzdušja strpnosti, vključno s kampanjami za ozaveščanje proti homofobiji;

34.

pozdravlja napredek pri izboljšanju zaščite otrok ter uvedbi trdne pravne podlage in strategij za boljše spoštovanje otrokovih pravic in za reformo sistema socialne varnosti otrok; vendar je zaskrbljen zaradi počasnega izvajanja sprejete zakonodaje, zlasti glede invalidnih otrok, ki so mnogokrat še vedno dejansko izključeni iz družbe, ter razvoja služb za zaščito otrok na lokalni ravni; zlasti je zaskrbljen zaradi porasta nasilja med mladimi; glede tega poziva oblasti, naj učinkovito ukrepajo pri izvajanju preventivnih ukrepov in sprejmejo vse potrebne korake, da se odpravi nasilje v šolah;

35.

pozdravlja spremembe volilne zakonodaje, s katerimi se je povečal delež žensk v zakonodajnih telesih; poziva oblasti, naj začnejo v kratkem uvajati politike za boj proti diskriminaciji, tudi posredni diskriminaciji, s katero se ženske še vedno soočajo na trgu dela ter na drugih družbenih področjih, in spodbujati ženske k večjemu sodelovanju v političnem življenju države, vključno z vladnimi mesti; je zaskrbljen, ker sta učinkovito izvajanje veljavne zakonodaje in dodatna okrepitev upravnih zmogljivosti še vedno velik izziv, kljub temu da obstajajo zakonodajni in izvršilni organi za boj proti diskriminaciji in za enakost spolov; poziva oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja za izpolnitev tega cilja; poziva k odločnejšim prizadevanjem za preprečevanje in prijavljanje nasilja v družini, pa tudi za zagotavljanje pomoči žrtvam tega nasilja; zato pozdravlja odprtje prve varne hiše na jugu Srbije;

36.

opozarja na težaven položaj romske skupnosti, ki še vedno trpi diskriminacijo na trgu dela in ima težave pri dostopu do ustreznih stanovanj, izobraževanja in zdravstvenega varstva; pozdravlja številne pobude oblasti, namenjene zlasti reševanju vprašanj zdravstvenega stanja, dostopa do izobraževanja in registracije Romov; poziva predstavnike romske skupnosti, naj se dejavno vključijo v ta proces; poziva srbsko vlado, naj v celoti izvaja nacionalno strategijo za izboljšanje položaja Romov in z njo povezan akcijski načrt za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja Romov v skladu z okvirom EU za nacionalne strategije za integracijo Romov; je zaskrbljen zaradi nizkih stopenj vpisa romskih otrok v šole, zlasti deklic; poziva srbsko vlado, naj zagotovi, da bodo vsi Romi dobili osebne dokumente, saj brez njih ne morejo uživati osnovnih državljanskih pravic; poudarja, da so člani romske skupnosti v Srbiji, ki so zaradi vojne zbežali s Kosova, v še posebej težkem položaju; obsoja prisilne deložacije Romov, tudi otrok in starejših, brez ustreznega posvetovanja in obveščanja ter brez zagotavljanja ustreznih nadomestnih bivališč zanje; poziva oblasti, naj nemudoma končajo to prakso;

37.

poziva srbske oblasti, naj v tesnem sodelovanju z lokalnimi organi oblikujejo institucionalni in zakonodajni okvir za organizacijo storitev socialnega skrbstva, naj bolje usklajujejo opravljanje storitev in podeljevanje pravic, ju prilagodijo lokalnim potrebam in potencialne ter dejanske upravičence vključijo v oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje sistema; poudarja pomen krepitve zmogljivosti občin v ta namen;

38.

poudarja pomen organizacij civilne družbe pri izboljšanju medetničnih odnosov in pri spodbujanju strpnosti ter spremljanju dejavnosti oblasti; poziva vlado in parlament, naj razvijeta usklajen okvir, ki bo omogočal ustrezno posvetovanje z njimi pri razvoju socialne politike, in uskladita njegovo izvajanje; poziva vlado, naj v celoti razišče vse incidente zoper etnične manjšine; je zaskrbljen zaradi groženj aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in medijskim hišam, zlasti tistim, ki se ukvarjajo z vojnimi zločini, organiziranim kriminalom, korupcijo, pravicami lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter odnosi s Kosovom, in poziva oblasti, naj zagotovijo, da se te grožnje preiščejo, storilci pa privedejo pred sodišče, s čimer bi odpravili sedanjo visoko stopnjo nekaznovanosti;

39.

podpira pobudo RECOM (Regionalna komisija za iskanje in razkrivanje resnice o vojnih zločinih in drugih resnih kršitvah človekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji), da bi še dodatno napredovali pri procesu sprave na zahodnem Balkanu;

40.

poudarja, da je Srbija ratificirala pomembne temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in revidirano Evropsko socialno listino; poudarja, da so kljub ustavnim zagotovilom delavske in sindikalne pravice še vedno omejene, ter poziva Srbijo, naj dodatno okrepi te pravice; je zaskrbljen, ker je socialni dialog še vedno šibek, posvetovanje s socialnimi partnerji pa neredno; poziva k nadaljnjim korakom za okrepitev ekonomskega in socialnega sveta, ki bi zagotovili, da bo imel dejavno vlogo pri krepitvi socialnega dialoga ter dejavnejšo posvetovalno vlogo pri sprejemanju zakonodaje;

41.

poziva Srbijo in Komisijo, naj poskrbita za to, da strukturne reforme in liberalizacija, ki so del napredka k članstvu v EU, ne bodo pripeljale do poslabšanja delovnih pogojev ter delavskih in sindikalnih pravic;

42.

z zadovoljstvom ugotavlja, da pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč v Srbiji dobro deluje; spodbuja vlado in EU, naj poenostavita upravne postopke za financiranje iz instrumenta za predpristopno pomoč, da bi postal dostopnejši manjšim upravičencem in upravičencem, ki so bolj oddaljeni od centra; poudarja, da je treba v prihodnji reviziji finančnega okvira EU ohraniti ustrezno raven predpristopne pomoči;

43.

pozdravlja delo varuha človekovih pravic in poziva oblasti, naj njegovim priporočilom dajo popolno politično podporo in zanje zagotovijo spremljevalne ukrepe, uradu varuha pa zagotovijo ustrezna finančna in upravna sredstva ter uradne zmogljivosti za opravljanje nalog;

44.

pozdravlja pobudo mestnih oblasti v Beogradu, da začnejo kampanjo za imenovanje Beograda za evropsko prestolnico kulture leta 2020, ter spodbuja s tem povezane projekte, ki Beograd in Srbijo zbližujejo z EU na kulturnem področju, zlasti glede medetničnega sobivanja, multikulturnega razumevanja in medverskega dialoga; poziva države članice in Komisijo, naj podprejo kandidaturo Beograda; glede tega poziva srbski parlament, naj sprejme in izvaja potrebne posebne zakone za ureditev kulturnih dejavnosti ter sprejme strategijo za razvoj kulture za boljše izvajanje zakona o kulturi;

45.

ponovno poudarja pomen vključujočega regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu in pozdravlja dejavno sodelovanje Srbije v regionalnih pobudah ter na dvostranskih srečanjih, ki promovirajo dobrososedske odnose, in njeno vse bolj dejavno vlogo pri spodbujanju sprave v regiji; pozdravlja uradni obisk predsednika Tadića v Bosni in Hercegovini ter njegovo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti države; poziva srbsko vlado, naj zagotovi, da bodo njeni neposredni odnosi z organi Republike Srbske v skladu z omenjeno podporo in ne bodo rušili celovitosti, suverenosti, pristojnosti in učinkovitega delovanja institucij Bosne in Hercegovine; nadalje poziva srbske oblasti, naj podpirajo reforme v BiH, ki so usmerjene v krepitev in racionalizacijo institucij države v povezavi z reformami, povezanimi z EU; poziva obe vladi, naj se sestaneta na posebni skupni seji, da bi dosegli boljšo usklajenost reform, povezanih z EU; pozdravlja pobude in dosežke pri izboljšanju političnih odnosov med Hrvaško in Srbijo, ki sta jih začela in vzpostavila predsednika Josipović in Tadić; ponovno poudarja, da so pozitivni dvostranski odnosi dobra osnova za reševanje odprtih mejnih vprašanj in da tožbi glede genocida, ki sta ju podali državi ena proti drugi, ne bi smeli ovirati nadaljnjega napredka na tem področju; spodbuja srbske oblasti, naj z državami bivše Jugoslavije in drugimi sosednjimi državami tesno sodelujejo pri reševanju vseh odprtih problemov pravnega nasledstva; spodbuja čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, tudi v okviru strategije EU za Podonavje;

46.

pozdravlja dejavno sodelovanje Srbije pri napredku sarajevskega procesa in podpis ministrske deklaracije o rešitvi vprašanja razseljenosti in iskanju trajnih rešitev za begunce in razseljene osebe, ki so jo 7. novembra 2011 poleg Srbije podpisale tudi Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Črna Gora; z veseljem pričakuje konferenco regionalnih donatorjev, ki bo 24. aprila 2012 v Sarajevu, na kateri bo predstavljen skupen regionalni stanovanjski program, ki naj bi pokril preostale potrebe, in upa, da bo zagotovljena precejšnja pomoč za nastanitev beguncev in razseljenih oseb v vseh državah, pri čemer bo zagotovljen sorazmeren delež Srbiji, ki je med državami, ki gostijo največje število razseljenih oseb v Evropi;

47.

pozdravlja izboljšanje odnosov med Črno goro in Srbijo; poziva k tesnejšemu usklajevanju njunih vlad pri reformah, povezanih z EU, in še posebej pri prizadevanjih za spoprijemanje s skupnimi izzivi, povezanimi s pravno državo, zlasti ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu; spodbuja obe vladi, naj pospešita prizadevanja pri iskanju rešitve za odprta mejna vprašanja;

48.

pozdravlja sporazum med Srbijo in Makedonijo o prostem gibanju državljanov, poleg sporazumov, ki jih je Srbija že podpisala s Črno Goro ter Bosno in Hercegovino; upa, da bodo takšne sporazume, ki izboljšujejo dvostranske odnose in priložnosti za zadevne prebivalce, lahko podpisale vse države v regiji;

49.

poudarja pomen dejavnosti odbora za zgodovinsko spravo in ponovno poudarja, da bi neprekinjen dialog lahko izboljšal odnose; vendar obžaluje, da je večji del zgodovinskih arhivov, zlasti arhivov nekdanje tajne policije Udbe, še vedno nedostopnih; poleg tega poziva k popolni in temeljiti preiskavi pokolov iz obdobja 1944–1945;

50.

poziva oblasti, naj razmeroma uspešno Vojvodino predstavljajo kot zgled za manj razvite regije v Srbiji; poziva oblasti, naj dve leti po sprejetju statuta Vojvodine, čim prej sprejmejo zakon o financiranju pokrajine, ki je povezan s tem;

51.

priporoča, naj bodo v okviru podpore EU državnemu procesu reform evropska sredstva neposredno dostopna svetom narodnih manjšin in organizacijam civilne družbe v Srbiji;

52.

spodbuja oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe in odprejo mejne regije sosednjim državam, da bi olajšale trgovinske in gospodarske povezave; poudarja, da je treba na mejnem prehodu Ribarci-Oltomantsi odpreti terminal za gospodarska vozila in blago, da bi izboljšali lokalni gospodarski razvoj;

53.

poudarja izjemen pomen visokokakovostnega izobraževanja za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj Srbije ter za zmanjšanje visoke brezposelnosti v državi, zlasti med mladimi; poziva oblasti, naj dejavno sodelujejo pri spodbujanju pomena izobraževanja med mladimi ter naj več vlagajo v visoko izobraževanje; poudarja, da so potrebne javne naložbe v zaposlovanje univerzitetnih diplomantov, s katerimi bi javni sektor postal učinkovitejši in ki bi preprečile nadaljnji beg možganov, ki bi hudo oviral dolgoročni napredek države;

54.

poziva k večjim prizadevanjem za zagotavljanje neomejenega in kakovostnega izobraževanja v jezikih manjšin na državni in pokrajinski ravni, saj je nujno za ohranjanje etnične in kulturne identitete, pravice, ki je že zagotovljena z ustavnimi sredstvi in z zveznim zakonom iz leta 2002 o zaščiti pravic in svoboščin narodnih manjšin ter je v skladu s smernicami iz okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, in še posebej za zagotavljanje vseh potrebnih učbenikov ter drugega učnega materiala; zato pozdravlja odprtje dvojezične univerzitetne fakultete v Bujanovcu, ki sprejema tako študente albanske kot srbske narodnosti; spodbuja Srbijo naj ta politični model uporabi tudi za druge manjšine, kjer je to primerno; spodbuja obe manjšini in večinsko srbsko skupnost, naj se zaradi boljšega razumevanja učijo jezikov druga druge; poudarja, da je treba spoštovati kulturno raznolikost etničnih manjšin z omogočanjem neoviranega širjenja kulturnih centrov, elektronskih in tiskanih medijev ter knjižnic, ki primerno skrbijo za kulturne potrebe teh skupnosti;

55.

poziva srbsko vlado, naj reši vprašanje priznavanja izobrazbe, pridobljene na Mednarodni univerzi Novi Pazar v Sandžaku, ter poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost in nepristranskost komisije za akreditacije in zagotavljanje kakovosti;

56.

pozdravlja pomembne ukrepe, sprejete za vzpostavitev delujočega tržnega gospodarstva, in dejavnosti vlade, ki so privedle do izboljšanja finančnega in makroekonomskega položaja Srbije; ugotavlja, da je bila sprejeta odločitev, da se do izvolitve nove vlade zamrzne „stand-by“ sporazum z Mednarodnim denarnim skladom; poudarja, da mora Srbija nadaljevati strukturne reforme, da bi se nadgradila proizvodna zmogljivost gospodarstva, in da mora država zmanjšati proračunski primanjkljaj; opozarja, da je svetovna finančna in gospodarska kriza negativno vplivala na družbo, zlasti na najranljivejše skupine; poziva oblasti, naj si na vse načine prizadevajo za zmanjšanje negativnih posledic krize pri teh skupinah (revščina, nezaposlenost, socialna izključenost), ter naj se spoprime z njihovimi temeljnimi vzroki z razvijanjem potrebnih socialnih in gospodarskih politik;

57.

poudarja, da je resnična vladavina prava v državi nujna, da se pritegnejo tuje naložbe, izboljšajo pogoji za hitrejši prehod gospodarstva k odprtemu trgu in ustvari boljše poslovno okolje; zato opozarja, da obstoj monopolov močno ovira takšen prehod, in poziva vlado, naj še naprej sprejema ukrepe za njihovo odpravljanje; poudarja, da je treba odpraviti birokracijo, povečati konkurenčnost in vlogo zasebnega sektorja;

58.

pozdravlja prizadevanja vlade, da bi razvila uspešen sektor malih in srednjih podjetij s pomočjo sprejetja in izvajanja zadevne zakonodaje in uvedbo upravnih organov za pomoč tem podjetjem; hkrati poziva, naj se več naporov nameni omogočanju ustanavljanja malih in srednjih podjetij z zmanjševanjem upravnih bremen ter togosti na trgu dela in večjim dostopom do financiranja; poziva vlado, naj za mala in srednja podjetja uporabi opredelitev, ki je popolnoma v skladu s priporočili EU;

59.

poziva srbsko vlado, naj sprejme vse ukrepe, nujne za okrepitev sodelovanja z malimi in srednjimi podjetji v sosednjih regijah; poudarja, da je ta vidik nujen za bolj koristno vključevanje srbskega gospodarstva v trgovinski sistem Unije;

60.

pozdravlja občuten napredek Srbije pri usklajevanju s pravnim redom EU na področju okolja; poziva k nadaljnjim vztrajnim prizadevanjem na tem področju, ki naj se osredotočajo na izvrševanje zakonodaje; poziva oblasti, naj pospešijo svoja prizadevanja, zlasti kar zadeva kakovost vode in odstranjevanje odpadkov; spodbuja Srbijo, naj sprejme cilje na področju podnebnih sprememb v skladu s cilji Evropske unije;

61.

pozdravlja sklenitev sporazuma EU-Srbija, ki vzpostavlja okvir za srbsko sodelovanje pri operacijah EU za krizno upravljanje, ter pozdravlja, da je država pripravljena sodelovati pri dveh operacijah skupne varnostne in obrambne politike EU, in sicer pri EUTM in EU NAVFOR v Somaliji;

62.

poziva k dodatnim prizadevanjem za razvoj trajnostnega omrežja javnega prevoza v Srbiji in še posebej k izboljšanju železniškega sistema in prometa po celinskih plovnih poteh (koridor VII), pa tudi cestne infrastrukture, vključno s hitrim dokončanjem desetega koridorja; poudarja pomen izboljšanja povezav s sosednjimi državami, da se spodbuja mobilnost državljanov;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/29

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2011 z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012“ (COM(2011)0666) in priloženega poročila o napredku za Kosovo za leto 2011 (SEC(2011)1207),

—

ob upoštevanju sklepov sej Sveta za splošne zadeve z dne 7. decembra 2009, 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011, v katerih je poudarjeno in ponovno potrjeno, da bi bilo treba po izpolnitvi vseh pogojev tudi za Kosovo brez poseganja v stališče držav članic do njegovega statusa uvesti liberalizacijo vizumske ureditve, ter ob podpiranju namena Komisije, da do konca leta sproži dialog o vizumih ter da si na podlagi strukturiranega pristopa še naprej prizadeva za približevanje kosovskega prebivalstva EU,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1244/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (1), in zlasti njene Priloge I, ki zaradi pravne jasnosti in varnosti omenja osebe, ki prebivajo na Kosovu,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. februarja 2012 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu;

—

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za utrditev pravne države na Kosovu, EULEX KOSOVO, kakor je bil spremenjen s Skupnim ukrepom Sveta 2009/445/SZVP z dne 9. junija 2009 in Sklepom Sveta 2010/322/SZVP z dne 8. junija 2010,

—

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/123/SZVP z dne 4. februarja 2008 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu in Sklepa Sveta 2011/478/SZVP z dne 28. julija 2011 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu,

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije o razmerah na Kosovu z dne 27. julija 2011,

—

ob upoštevanju sporočil Sveta Evropske unije za javnost o dialogu, ki ga spodbuja EU,

—

ob upoštevanju skupnih izjav z medparlamentarnih srečanj predstavnikov Evropskega parlamenta in Kosova 28. in 29. maja 2008, 6. in 7. aprila 2009, 22. in 23. junija 2010 ter 20. maja 2011,

—

ob upoštevanju končnega poročila misije strokovnjakov EU za volitve na Kosovu z dne 25. januarja 2011,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Organizacije združenih narodov št. 1244 (1999),

—

ob upoštevanju soglasne resolucije generalne skupščine ZN z dne 9. septembra 2010 (A/RES/64/298), ki so jo skupaj vložile Srbija in 27 držav članic EU, o dialogu med Beogradom in Prištino, v kateri je navedeno, da je cilj tega dialoga spodbujanje sodelovanja, doseganje napredka na poti v Evropsko unijo in izboljšanje življenja ljudi ter ki pozdravlja pripravljenost EU, da to omogoči;

—

ob upoštevanju končnega poročila posebnega odposlanca ZN o prihodnjem statusu Kosova in celovitega predloga za dogovor o statusu Kosova z dne 26. marca 2007 ter zlasti določb tega predloga o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah skupnosti in njihovih članov, verski in kulturni dediščini ter decentralizaciji,

—

ob upoštevanju svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova, za katero so se odločile začasne institucije samouprave na Kosovu, z mednarodnim pravom,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Evropski Svet v Solunu 19. in 20. junija 2003 vsem državam zahodnega Balkana obljubil, da se bodo včlanile v Evropsko unijo, in ker je bila ta obljuba ponovljena na srečanju na visoki ravni o zahodnem Balkanu 2. junija 2010 v Sarajevu,

B.

ker je Evropska unija vedno zagovarjala trajnost večetničnih in večverskih držav na zahodnem Balkanu, ki temeljijo na vrednotah demokracije, strpnosti in večkulturnosti,

C.

ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistveni v procesu evropskega povezovanja ter za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v regiji;

D.

ker je Ahtisaarijev načrt še naprej dober okvir za rešitev spora na severu ter za ohranitev ozemeljske in politične celovitosti Kosova;

E.

ker nespremenjena šibkost pravne države ovira utrjevanje demokracije in škodi gospodarstvu, s čimer preprečuje dolgoročni razvoj;

F.

ker so med ključnimi prednostnimi nalogami misije EULEX boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter preiskovanje in pregon vojnih zločinov;

1.

ugotavlja, da je neodvisnost Kosova doslej priznalo 88 držav, vključno z 22 državami članicami EU; bi pozdravil, če bi preostalih pet držav članic EU storilo enako; bi tudi pozdravil njihovo bolj aktivno udeležbo pri posredovanju med Srbijo in Kosovom; ponavlja, kako pomembno je za EU, da vzpostavi odnose s Kosovom, ter meni, da je ta zaveza bistvena za ohranitev stabilnosti in varnosti v neposrednem sosedstvu EU; se mu zdi obžalovanja vredno, da Srbija izvaja diplomatski pritisk, s katerim skuša nekaterim državam preprečiti priznanje Kosova;

2.

poudarja evropsko perspektivo Kosova, skupaj z evropsko perspektivo celotnega zahodnega Balkana, ki je pomembna spodbuda za izvajanje potrebnih reform; poudarja, da strategija EU, s katero naj bi to prihodnost napravili oprijemljivo za kosovske državljane, doslej ni bila uspešna in da je bilo doseženih malo rezultatov; pozdravlja imenovanja posebnega predstavnika EU, ki je hkrati tudi vodja urada EU;

3.

pozdravlja namero Komisije, da izvede študijo izvedljivosti za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Kosovom in Unijo, kot je bilo zabeleženo v sklepih sej Sveta za splošne zadeve z dne 28. februarja 2012, zlasti pa pozdravlja, da je komisar Füle uradno sprožil to študijo 27. marca 2012 na prvi seji nacionalnega sveta Kosova za evropsko povezovanje, in upa, da bo lahko dokončana najkasneje do jeseni 2012;

4.

poudarja, da morajo misije EU in druge mednarodne misije na Kosovu bolje medsebojno sodelovati, da ne bi prišlo do prekrivanja njihovih dejavnosti in da bi zagotovili učinkovito upravljanje virov;

5.

ponovno izraža mnenje iz svojih resolucij z dne 29. marca 2007 (2), 5. februarja 2009 (3) in 8. julija 2010 (4), v katerih zavrača možnost delitve Kosova;

6.

je zaskrbljen zaradi hudih nepravilnosti med parlamentarnimi volitvami decembra 2010; poziva k ustrezni preiskavi volilnih prevar, ki bo izpostavila tudi posameznike, ki so politično odgovorni za nepravilnosti, in k hitrem in ustreznem kaznovanju vseh storilcev, vključno z lokalnimi volilnimi uradniki, da se odpravi kultura nekaznovanja, ki spodkopava zaupanja družbe v državne institucije in v njihovo legitimnost; poziva k prednostnem reševanju primerov, povezanih z volitvami, in zato poziva državne institucije Kosova (državno tožilstvo, vrhovno sodišče in sodni svet Kosova), da izboljšajo usklajevanje svojega dela; poudarja, da je dobro delujoč volilni okvir bistven za delovanje demokratičnih institucij;

7.

poziva vse strani, vlado in opozicijo, da hitro nadaljujejo z obljubljenimi ustavnimi in volilnimi reformami, kot so volivcem prisegli po volitvah, da bo volilni sistem postal bolj pregleden ter da bo usklajen z mednarodnimi standardi, zlasti s standardi Sveta Evrope;

8.

v zvezi s tem je seznanjen z namenom kosovske vlade, da v tem letu dokonča proces neodvisnosti pod mednarodnim nadzorom s postopno ukinitvijo mednarodne civilne pisarne; poziva kosovsko skupščino, naj v novi ustavi ohrani in zapiše načela načrta Ahtisaari, s katerimi so bili postavljeni temelji za neodvisnost Kosova;

9.

ugotavlja, da so se kosovske institucije uspešno soočile s krizo v začetku leta 2011 glede predsedovanja; čestita Kosovu za izvolitev prve ženske voditeljice države in ugotavlja, da je predsednica Jahjaga hkrati tudi najmlajša demokratično izvoljena voditeljica države v Evropi;

10.

pozdravlja začetek dialoga o vizumih v skladu s prejšnjimi zavezami glede evropske perspektive zahodnega Balkana in brez poseganja v stališča držav članic do statusa Kosova, da bi delovala proti čedalje močnejši izoliranosti med kosovskimi državljani, ki ima negativen vpliv, zlasti na najbolj ranljive skupine in na mlade ter pričakuje, da bo Komisija predstavila časovni načrt za liberalizacijo vizumske ureditve to pomlad, pri čemer bo uporabila po enakem pristopu kot druge države Zahodnega Balkana, predvsem s pripravo časovnega načrta za spoprijem s štirimi skupinami vprašanj, pri čemer je glavni cilj doseči liberalizacijo vizumskega režima na koncu tega procesa; pozdravlja sklepe Sveta na srečanju 5. decembra 2011, na katerem je potrdil liberalizacijo vizumske ureditve za Kosovo, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji; poudarja, da so boljši stiki med ljudmi pomembna spodbuda za demokratizacijo in gonilna sila nadaljnjih reform v tej regiji;

11.

poudarja, da ostaja vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb izziv za Kosovo; pozdravlja prizadevanja kosovskih oblasti na tem področju in spodbuja nadaljnja prizadevanja na centralni in lokalni ravni, da se zagotovi družbeno-gospodarsko vključevanje povratnikov ob posebnem upoštevanju potreb romskih, aškalskih in egipčanskih povratnikov;

12.

poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito sodelovanje in usklajevanje med vsemi ustreznimi ministrstvi in v sodelovanju z mednarodnimi zainteresiranimi stranmi poskrbeti za dodatno usposabljanje, krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč lokalnim institucijam in strukturam usklajevanja; poudarja pomembnost vračanja premoženja povratnikom in zagotavljanje vnovične dodelitve lastninske pravice srbskim državljanom na Kosovu;

13.

poudarja, da je treba doseči vsebinski napredek, da bi dosegli sporazum med Kosovom in sosednjimi državami glede vprašanja pravnega nasledstva in lastninskih pravic;

14.

poudarja pomen dialoga z Beogradom o regionalnem sodelovanju in evropski perspektivi obeh držav, ki je potekal po dogovoru med Srbijo in Kosovom na generalni skupščini ZN septembra 2010 in ga je omogočila EU; pozdravlja dejstvo, da je doslej potekalo že devet krogov, pri katerih je bilo doseženih več predhodnih dogovorov, vključno s tistim z dne 2. decembra 2011 o celostnem upravljanju na mejnih prehodih v severnem delu države z uvedbo skupnih celostnih ureditev za spremljanje ter poziva k uporabi dobre vere;

15.

vendar je zaskrbljen, da srbska stran še ne v celoti izvaja prejšnjih dogovorov, pomembnih za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov na obeh straneh, kot je tisti o izročitvi vseh seznamov registrov prebivalstva kosovskim oblastem ter tisti o carinskih oznakah, tega zadnjega pa ni izvedla, zaradi česar je kosovska vlada julija 2011 sklenila, da bo uvedla povračilne ukrepe; poziva srbsko vlado, naj pokaže pripravljenost za doseganje ciljev dialoga; v zvezi s tem pozdravlja sporazume med Beogradom in Prištino o integriranem upravljanju meja ter vključujočem regionalnem sodelovanju, podpisane 24. februarja 2012, in poudarja, kako pomembno je sporazuma izvajati v dobri veri; v zvezi s tem se mu zdijo sedanja nesoglasja med stranmi o uporabi opombe glede kosovske delegacije obžalovanja vredna;

16.

poudarja, da se od obeh strani pričakuje pragmatičen pristop, kar terja zavzetost, vztrajnost in občutek odgovornosti za iskanje rešitev; upa, da bodo kmalu doseženi dogovori o vseh preostalih temah za vzpostavitev regionalne stabilnosti in dobrih sosedskih odnosov ter da se Kosovu omogoči sklepanje pogodbenih dogovorov z EU;

17.

poudarja pomen zagotavljanja primerne obveščenosti parlamentov in družb obeh držav o izidih dialoga, da se zagotovita preglednost in legitimnost procesa; opozarja, da bi morala pri tej komunikaciji, pa tudi pri zbliževanju obeh strani in omogočanju stikov med ljudmi, sodelovati tudi EU;

18.

poziva Svet in Komisijo, naj čim prej dokončata pogajanja o trgovinskem sporazumu s Kosovom, ker je ključen za razvoj države in za učinkovit boj proti brezposelnosti;

19.

je globoko zaskrbljen zaradi nestabilnega in napetega stanja na severu Kosova in obsoja nesprejemljivo nasilje do KFOR in kosovskih oblasti na tem območju, ki je že zahtevalo smrtne žrtve in povzročilo poškodbe ljudi; poziva k naporom za ponovno vzpostavitev pravne države na tem območju z okrepljenim bojem proti organiziranemu kriminalu in kriminalnim združbam, ki to območje uporabljajo kot varno zatočišče, njihovega delovanja pa ne nadzoruje nobena oblast; poziva k hitremu umiku cestnih zapor in zagotovitvi svobode gibanja oseb in blaga, vključno z dostopom do vstopnih točk za mednarodno skupnost in kosovske carinske uradnike ter pozdravlja izjavo predsednika Srbije v zvezi s tem; poziva srbsko vlado, naj razpusti vzporedne strukture, ki delujejo na kosovskem ozemlju;

20.

poudarja, da bi izvajanje Ahtisaarijevega načrta na severu Kosova kosovskim Srbom dalo precejšnjo avtonomijo ter zagotavljalo njihove pravice in temeljne svoboščine; ponavlja, da bi samo rezultat, dosežen s pogajanji v dialogu, prinesel trajne rešitve, in poziva kosovsko vlado, naj si prizadeva za razvoj in izvajanje uspešne spodbujevalne strategije za prebivalce na severu Kosova, da se to omogoči; poziva mednarodno skupnost, naj še naprej podpira kosovsko vlado pri iskanju dolgotrajne mirne rešitve za ureditev razmer na severu Kosova;

21.

opozarja srbske oblasti, da bi bila organizacija lokalnih volitev na Kosovu v nasprotju z mednarodnim pravom, ob posebnem sklicevanju na Resolucijo varnostnega sveta ZN št. 1244, in bi omejila regionalno stabilnost ter potekajoči dvostranski dialog s Kosovom; poudarja, da bi se bilo treba dogovoriti o podrobnostih morebitne udeležbe Kosovčanov s srbskim državljanstvom in javnim prebivališčem na Kosovu na prihodnjih splošnih volitvah v Srbiji, s kosovskimi oblastmi v sodelovanju z začasno misijo ZN na Kosovu in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi;

22.

poudarja, da morajo kosovske oblasti sprejeti dodatne ukrepe za približevanje srbski manjšini, zlasti na severu, da bi se ta v celoti vključila v kosovsko družbo; v ta namen pozdravlja večjo zastopanost kosovskih Srbov v lokalni in nacionalni upravi, ki je potrebna, da bodo jasno izraženi interesi srbske manjšine in da bo ta lahko bolje sodelovala v procesu odločanja, kar bi prispevalo k enotnosti Kosova;

23.

pozdravlja večjo vključenost srbske skupnosti južno od reke Ibar v institucionalni okvir Kosova, ki se kaže v povečani udeležbi na volitvah in sodelovanju pri popisu prebivalstva; poudarja odločilno vlogo procesa decentralizacije in poziva k nadaljevanju prizadevanj za njen uspeh in zlasti za zagotovitev dobrega sodelovanja med vsemi ravnmi uprave; poziva h krepitvi zmogljivosti in povečanju proračunov lokalnih uprav; upa, da je mogoče to obliko sodelovanja hitro razširiti na sever Kosova, kot je predvideno v Ahtisaarijevem načrtu, in tudi poziva, naj se učinkovit proces decentralizacije izvaja tudi na tem območju, da se zmanjšajo etnične napetosti in okrepi stabilnost;

24.

poudarja pomen misije EULEX za krepitev pravne države, ki predstavlja oprijemljiv dokaz za zavezo celotne EU in njenih 27 držav članic za okrepitev pravne države na Kosovu in poziva Evropsko unijo, naj pripravi pobude za večjo učinkovitost te pomembne misije na celotnem ozemlju Kosova; poziva kosovske oblasti, naj tesneje sodeluje z misijo EULEX in zagotovijo podporo misiji EULEX na vseh področjih delovanja v okviru njenega mandata; se zaveda dejavnosti te misije na severu Kosova in jo poziva, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi izpolnila svoj mandat na tem območju; ugotavlja, da se mandat misije, zlasti kar zadeva načrtovanje, operacije, upravljanje in nadzor, trenutno preverja, da bi ga prilagodili spremenjenemu položaju na kraju samem;

25.

priznava, da je bil na nekaterih področjih, kot na primer pri policiji in carinah, dosežen precejšen napredek, in meni, da je treba pospešiti osrednje dejavnosti na teh področjih, da bi rešili vprašanje korupcije, organiziranega kriminala in vojnih zločinov, da bo misija lahko zagotovila bolj oprijemljive rezultate; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi velikih sodnih zaostankov, do katerih je prišlo, ker je misija ZN za začasno upravo Kosova misiji EULEX prepustila veliko število primerov; poudarja, da je misija EULEX odgovorna tako glede svojih izvršnih pooblastil kot tudi glede mandata za spremljanje, usmerjanje in svetovanje; v zvezi s tem spodbuja EULEX, naj sprejme konkretne ukrepe za doseganje napredka pri pomembnih zadevah korupcije; zato opozarja na zelo pomembno delo tožilcev in sodnikov ter poziva države članice EU, naj napotijo dovolj primernega osebja in po potrebi sklenejo nove pogodbe za zapolnitev vrzeli;

26.

poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ustrezne logistične ureditve, da bo lahko osebje EULEX izpolnilo mandat misije tudi v kriznih razmerah, kakršne so zdaj na severnem vstopu na območje Mitrovice; opozarja, da je treba zagotoviti neprekinjeno delo misije; je zaskrbljen zaradi napovedi več držav članic EU, da bodo umaknile svoje kontingente formiranih policijskih enot, in jih poziva, naj ob upoštevanju nenehnih potreb na terenu ponovno razmislijo o svoji odločitvi;

27.

poudarja, da je treba v okviru misije EULEX zagotoviti učinkovito notranje upravljanje, usklajevanje in sodelovanje; poudarja, da mora misija EULEX pri svojem delu poskrbeti za preglednost in odgovornost ter upoštevati zapletene politične razmere, da bi v očeh državljanov okrepila svojo legitimnost; nadalje poudarja, da je treba ohranjati tesne stike z vlado, državljani in mediji Kosova; spodbuja misijo EULEX, naj kosovske državljane obvešča o uspehih misije, naj si prizadeva povečati zaupanje v misijo, pozorna pa naj bo tudi do pričakovanj državljanov;

28.

meni, da mora EULEX nujno odpraviti nekatere strukturne pomanjkljivosti, kot so šibka notranja odgovornosti in šibek zunanji nadzor;

29.

pozdravlja postopni prenos odgovornosti glede zaščite kulturnih in verskih objektov na lokalno policijo, kar kaže, da lokalne oblasti delujejo;

30.

spodbuja skupščino Kosova, naj okrepi svojo vlogo pri demokratičnih in zakonodajnih procesih na Kosovu; poudarja, da je treba okrepiti nadzorno funkcijo skupščine nad dejavnostmi vlade, zlasti pri nadziranju proračunske porabe; je zaskrbljen zaradi jasnosti poslovnika skupščine in ravnanjem v skladu z njim; poudarja, da mora institucija za uspešno izpolnjevanje svojih nalog delovati v skladu z jasnim poslovnikom in z ustreznimi zmogljivostmi; pozdravlja načrtovani program za sodelovanje in poziva k okrepitvi podpore za razvoj operativnih zmogljivosti in strokovnega znanja v skupščini;

31.

zavzema stališče, da je treba primere goljufije, kot so nedavno opozorili mediji, ne glede na to, ali se odvijajo v zvezi s parlamentom, vlado ali drugo institucijo, ustrezno preiskati in po potrebi odvzeti imuniteto; poziva parlament in institucije Kosova, naj se jasno distancira od takega vedenja in sprejme ustrezne ukrepe, da bodo take razmere nezdružljive z javno funkcijo;

32.

poudarja pomembno vlogo odbora za evropsko integracijo in ministrstva za evropske integracije ter pozdravlja otoplitev odnosov med tema institucijama; vendar poziva kosovsko vlado, naj bolj okrepi oba organa in sodelovanje med njima;

33.

pozdravlja ustanovitev posebne preiskovalne delovne skupine EULEX za preiskavo domnevnega nečloveškega ravnanja z ljudmi in nezakonite prodaje človeških organov na Kosovu, ki jo je zahteval Svet Evrope v svoji resoluciji z dne 25. januarja 2011; poziva k temeljiti preiskavi teh zadev; poziva vse zadevne akterje, tudi kosovske in albanske oblasti, naj v celoti sodelujejo pri preiskavah, in vse sosednje države, naj popolnoma podpirajo delo delovne skupine;

34.

poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih, da bi našli osebe, ki so pogrešane od spopadov v letih 1998 in 1999, kot tudi tiste, ki so izginile kasneje; poudarja, da je temeljna človekova pravica družin, da so seznanjene z usodo svojih sorodnikov, in da je to nujen pogoj za spravo med skupnostmi in mirno prihodnost na tem območju; zato v celoti podpira prizadevanja delovne skupine za pogrešane osebe in misije EULEX za modernizacijo forenzične medicine na Kosovu; zahteva okrepitev prizadevanj za obravnavo primerov, ki so povezani z dogodki iz marca 2004, saj je obravnava teh kazenskih primerov še naprej otežena zaradi pomanjkanja volje in neučinkovitosti;

35.

poudarja, da je razširjena in sistematična korupcija, ki slabi zaupanje državljanov v pravno državo in vpliva na dostop do javnih storitev, še vedno velik izziv na Kosovu, kot tudi na preostalem Zahodnem Balkanu; pozdravlja napovedane izboljšave zakonodajnega okvira in poziva k njihovemu hitremu in pravilnemu izvajanju ter k okrepitvi prizadevanj, da bi se tega izziva lotili bolj proaktivno, zlasti s krepitvijo zmogljivosti organov pregona in sodstva na tem področju, kot tudi z zagotavljanjem preglednosti postopkov oddaje javnih naročil in razpisnih postopkov; poudarja potrebo po proaktivnem pristopu in boljšem sodelovanju med protikorupcijsko agencijo, policijo in državnim tožilstvom; poudarja, da sedanji občutek, da zločini ostanejo nekaznovani, ter odsotnost ustreznih kazni v primeru korupcije predstavlja enega največjih problemov Kosova, ter poziva kosovske oblasti, naj zagotovijo uspešen pregon primerov korupcije, ki vključuje tudi najvišje ravni politike in gospodarstva;

36.

meni, da je vprašanje pravne države na Kosovu še vedno zelo zaskrbljujoče in se mu je treba nujno posvetiti; spodbuja oblasti, naj hitro izvedejo potrebne reforme za krepitev evropske perspektive Kosova, ki bodo v končni fazi koristne za prebivalstvo;

37.

je resno zaskrbljen zaradi vloge kosovskega organiziranega kriminala pri različnih kriminalnih dejavnostih v regiji, ki vključujejo droge in trgovino z ljudmi; ugotavlja, da so zmogljivosti policije in pravosodnega sistema za boj proti organiziranemu kriminalu še v zgodnji fazi razvoja in poziva kosovske oblasti, naj nemudoma ukrepajo, da bi izboljšali te zmogljivosti; prav tako poziva kosovske oblasti, naj izboljšajo kakovost in preglednost zakonodajnega procesa, da bi zagotovile trden zakonodajni okvir za Kosovo in bi se povečalo zaupanje v pravni sistem;

38.

poudarja, da je za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu pomembno mednarodno sodelovanje; obžaluje, da zaradi nepripravljenosti nekaterih članov mednarodne skupnosti, da priznajo Kosovo kot državo, Kosovo ne more neposredno sodelovati z Europolom in Interpolom; obžaluje, da izmenjava informacij, ki poteka prek misij EULEX in UNMIK, zaenkrat še ni ustrezna; poziva Europol in Interpol, naj zagotovita učinkovit pretok informacij s Kosovom v okviru sporazumov o sodelovanju ali tako, da se Kosovu dodeli status opazovalke; poudarja pomembnost izmenjave informacij med agencijo FRONTEX in Kosovom;

39.

pozdravlja napredek reforme sodstva, vendar poziva k dodatnim prizadevanjem za zagotavljanje strokovnosti sodnikov in tožilcev ter njihove neodvisnosti od vsakršnih političnih vplivov, kakor tudi k odpravljanju korupcije v vrstah sodnikov; pozdravlja dejavno vlogo ustavnega sodišča pri zagotavljanju ustavnosti parlamentarnih postopkov in jasnosti glede funkcionalne imunitete; ugotavlja, da pravosodni sistem na Kosovu kljub napredku na nekaterih področjih ostaja šibek in da je veliko sodnih zaostankov; v zvezi s tem poudarja potrebo po nadaljevanju reform; poudarja velik pomen učinkovitih programov za zaščito in preselitev prič za dobro delovanje pravosodnega sistema ter poziva k takojšnjemu začetku izvajanja zakona o zaščiti prič in ustanovitvi enot za zaščito prič v policiji in pravosodju; poleg tega poziva države članice EU in druge države, ki sodelujejo v misiji EULEX, naj se obvežejo, da bodo sodelovale pri programih za preselitev prič; obžaluje, da sodišče v Mitrovici še vedno ne deluje s polno zmogljivostjo, in poziva kosovske in srbske oblasti, naj rešijo zadevo, da bi izboljšali dostop do sodnega varstva za državljane s severa Kosova;

40.

poudarja pomen strokovne, neodvisne, odgovorne in dostopne javne uprave za pravilno delovanje državnih ustanov; zato poziva k hitremu sprejetju akcijskega načrta za izvedbo reform, predvidenih v strategiji za javno upravo; poudarja, da mora uprava odražati kosovsko družbo v smislu zastopanosti spolov in etnične sestave ter da jo je treba sestaviti na podlagi poklicne ustreznosti, v sistem imenovanja uslužbencev pa se ne sme vmešavati politika;

41.

poudarja, da so svobodni, nepristranski, močni in neodvisni mediji, skladni z mednarodnimi medijskimi standardi, ki zagotavljajo svobodo govora in dostop do informacij, temelj demokracije; zato poziva vlado, naj vzpostavi ustrezen zakonodajni okvir in zagotovi njegovo učinkovito izvajanje, vključno z dekriminalizacijo razžalitve časti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se politika še naprej vmešava v delo medijev, in poziva oblasti, naj nemudoma zaščitijo novinarje pred grožnjami in drugimi pritiski pri njihovem delu, vključno s selektivno uporabo državnega oglaševanja, z namenom spodbujanja neodvisnih in pluralnih medijev, da se tako kosovskim državljanom zagotovi dostop do informacij; poziva k zaščiti novinarjev in k zagotovitvi minimalnih delovnih pravic in pogojev za novinarje; poziva k ukrepom za zagotovitev preglednosti v zvezi z lastništvom medijev in zagotavljanje finančne in uredniške neodvisnosti javne radiotelevizije, med drugim tako, da ustrezen delež njenega programa, npr. 20 %, prispevajo neodvisni producenti, vključno z aktualnimi informativnimi oddajami;

42.

je zaskrbljen, da je diskriminacija na Kosovu še vedno velika težava, in poziva vlado, naj izvede obsežno protidiskriminacijsko strategijo, s katero bi zagotovila enakost vseh ljudi, ne glede na njihov etnični izvor, spol, starost, vero, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali invalidnost; da bi spodbujala strpnost, spoštovanje in razumevanje drugih ter tako povečala ozaveščenost o človekovih pravicah na centralni in lokalni ravni; poudarja, da je treba storiti več za boljše izvajanje pravnih in upravnih ukrepov v primeru kršitev človekovih pravic; zlasti opozarja na položaj žensk ter romske, aškalske in egipčanske skupnosti ter na potrebo po vključevanju vseh otrok v izobraževanje v njihovem maternem jeziku; ob upoštevanju etnične raznolikosti Kosova in v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi poziva oblasti, naj zagotovijo dostop do učinkovitih večjezičnih javnih služb;

43.

poudarja pomen urada varuha človekovih pravic za varovanje pravic in svoboščin prebivalcev ter spodbuja vlado in skupščino Kosova, naj si bolj prizadevata za izvajanje priporočil varuha človekovih pravic; poziva k večji politični, upravni in finančni podpori tej instituciji, saj bi morala imeti poglavitno vlogo pri zagotavljanju človekovih pravic; poudarja, da nezadostni človeški in finančni viri ter pomanjkanje ustreznih delovnih prostorov še naprej ostajajo ovira za ustrezno delovanje tega urada;

44.

poziva kosovsko vlado, naj zagotovi praktično izvajanje ustavnih določb o spoštovanju in zaščiti manjšin;

45.

poudarja, da je kosovski pravni okvir podlaga za institucionalizacijo enakosti spolov in izvajanje resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti; kljub temu poudarja, da socialne norme, tradicija, slabe gospodarske razmere in šibke institucije – zlasti v pravosodju – še naprej omogočajo sistematične izjeme pri izvajanju veljavne zakonodaje, ki se kažejo v omejevanju dostopa žensk do lastnine, oklevanju pri uveljavljanju pravic do dedovanja in oviranju pravice do skrbništva nad otroki; ugotavlja, da nezadostna zaščita žensk pred nasiljem v družini, premajhen dostop do sodišč zaradi storjenih zločinov, neenak dostop deklic do izobraževanja, ekonomska neenakost med ženskami in moškimi ter nenehna premajhna zastopanost žensk v političnem odločanju na vseh ravneh še dodatno potrjujejo, da resolucija št. 1325 še zdaleč ni spoštovana; v zvezi s tem poziva kosovske oblasti, naj si čim bolj prizadevajo za izvajanje te resolucije;

46.

pozdravlja doseženi napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov, kot kaže uvedba plačanega porodniškega dopusta do devetih mesecev; vendar je zaskrbljen zaradi visoke stopnje šolskega osipa med deklicami in premajhne zastopanosti žensk na trgu delovne sile, tudi v ključnih sektorjih družbe; poziva kosovske oblasti, naj dejavneje spodbujajo udeležbo žensk na trgu delovne sile in krepitev njihovega položaja;

47.

opozarja na ključno vlogo medkulturnega izobraževanja na Kosovu za spodbujanje spoštovanja, medsebojnega sprejemanja in strpnosti med narodi ter med etničnimi ali verskimi skupinami, pri čemer se ohranja identiteta vsake skupine in priznava identiteta drugih; poziva kosovske oblasti, naj zagotovijo izobraževalni program, ki zajema zgodovino, kulturo in druge značilnosti vseh skupnosti, ki so tradicionalno navzoče na Kosovu, ter tako spodbujajo duh strpnost;

48.

spodbuja kosovsko vlado in parlament, naj razvijeta sodoben izobraževalni sistem javnih in zasebnih šol, ki spoštuje ločenost verskih skupnosti od države ter temelji na kulturni in verski raznolikosti in stari tradiciji strpnosti v kosovski družbi;

49.

poziva k intenzivnejšim prizadevanjem za zaščito kulturne in verske dediščine na Kosovu, zlasti srbskih pravoslavnih cerkva, ter vseh drugih spomenikov, ki predstavljajo univerzalno in evropsko kulturno dediščino; s tem v zvezi poziva k učinkovitemu izvajanju posebnih zaščitenih območij, tako da se zaustavi nezakonita gradnja ob teh območjih in na njih, pa tudi z njihovim trajnostnim vključevanjem v lokalne skupnosti; opozarja na potrebo po sprejetju zakonov o zaščiti srednjeveških samostanov srbske pravoslavne cerkve, ki jih je Unesco umestil v svetovno kulturno dediščino, in zgodovinskega mestnega središča Prizrena in Velike Hoče; zahteva sprejetje celovitega seznama kulturnih spomenikov, ki so upravičeni do zaščite, da bi zagotovili pravno jasnost in preprečili nejasnosti;

50.

v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je nadgraditi odnose in zastopanje Kosova v mednarodnih institucijah za kulturo in kulturno dediščino ter športnih organizacijah, s posebnim sklicevanjem na Mednarodni olimpijski komite, da bi kosovskim atletom omogočil udeležbo na olimpijskih igrah v Londonu;

51.

poziva k dodatnim prizadevanjem za združitev zdaj razdeljene univerze v Prištini ter poziva Komisijo, naj predlaga pobude, s katerimi bi lahko Evropska unija prispevala k združitvi fakultet v Mitrovici in Prištini;

52.

poziva Svet, naj takoj pooblasti Komisijo za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu s Kosovom glede sodelovanja Kosova v programih Skupnosti; ugotavlja, da je Komisija priporočila, naj se začneta izvajati programa „Kultura“ in „Evropa državljanov“, vendar poudarja, da je treba Kosovo čim prej vključiti tudi v druge programe;

53.

ponovno izraža svojo podporo dejavnostim civilne družbe ter vlado in skupščino poziva, naj razvijeta strukture in platforme za dialog z organizacijami civilne družbe; hkrati spodbuja institucije, naj pri oblikovanju socialnih in gospodarskih politik upoštevajo prispevek akterjev civilne družbe; poudarja pomen nevladnih organizacij pri spremljanju dejavnosti oblasti, zlasti na področju boja proti korupciji in oblikovanja medetničnega zaupanja; spodbuja dialog med predstavniki civilne družbe, da bi opredelili skupne prednostne naloge in se povezali v prizadevanjih, da vplivajo na javne politike;

54.

se zaveda, da so še vedno potrebne izboljšave glede osnovnih sindikalnih in delavskih pravic, čeprav je svoboda združevanja v sindikat zagotovljena z zakonom; spodbuja Kosovo, naj okrepi socialni dialog v procesih odločanja, oblikovanja politik in razvoja zmogljivosti socialnih partnerjev;

55.

je zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer na Kosovu; poudarja pomen proračunske discipline in trajnostnih makroekonomskih politik za razvoj države ter da je treba proces privatizacije izvesti popolnoma pregledno; pozdravlja sprejete ukrepe za poenostavitev postopkov ustanovitve podjetja, katerih cilj je povečati proračunske prihodke in zmanjšati visoko stopnjo brezposelnosti v državi, zlasti med mladimi; zato obžaluje zamude pri podaljšanju avtonomnih trgovinskih ukrepov;

56.

pozdravlja sprejetje strategije za razvoj malih in srednjih podjetij v obdobju 2012–2016 ter poziva agencijo za podporo malim in srednjim podjetjem, ki deluje v okviru ministrstva za trgovino in industrijo, naj strategijo tudi izvaja; poziva agencijo, naj si bolj prizadeva za uveljavljanje malih in srednjih podjetij ter jim v ta namen zagotavlja dostop do financiranja, zmanjša upravno breme in jih spodbuja k sodelovanju z drugimi malimi in srednjimi podjetji na Kosovu, v regiji in v EU;

57.

poziva Svet in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi na Kosovu podpreta razvoj sodobnega, okolju prijaznega in trajnostnega kmetijstva ter malih in srednjih podjetij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

58.

opozarja, da je mogoče vsebinsko perspektivo za trajnostnost dolgoročnega gospodarskega razvoja Kosova zagotoviti le s trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in Kosovom; pozdravlja poziv Sveta Komisiji, naj predlaga nadaljnje korake za sklenitev trgovinskega sporazuma, takoj ko bo dosežen zadosten napredek, in poziva Komisijo, naj čim prej pošlje prvo misijo strokovnjakov na Kosovo, da ocenijo napredek Kosova na tem področju;

59.

pozdravlja številne sprejete ukrepe na področju varovanja okolja; obžaluje, da kosovske oblasti niso dovolj raziskale možnosti, ki bi bile alternativa gradnji nove termoelektrarne na premog za nadomestitev proizvodnje energije iz elektrarn Kosovo A in B; se zaveda, da bo treba vse večje potrebe po energiji kratkoročno pokrivati z nadaljnjo uporabo premoga kot najpomembnejšega vira energije, vendar poziva k povečanju naložb v alternativne, čistejše tehnologije in v izboljševanje energetske učinkovitosti elektroenergetskega sistema v skladu s cilji EU; poziva k povečanju deleža energije iz obnovljivih virov, da bo mogoče čimprej zapreti elektrarni Kosovo A in Kosovo B;

60.

glede na to, da je trdna infrastruktura temeljni pogoj za trajnostni razvoj, poudarja pomen izboljšanja prometnega omrežja in njegovega povezovanja s sosednjimi državami, da se omogoči gibanje oseb in blaga; meni, da je javni prevoz, zlasti pa železniški sistem, stroškovno učinkovita in trajnostna alternativa cestnemu prometu ter poziva vlado in mednarodne donatorje, naj v svojih naložbenih načrtih njegov razvoj in modernizacijo določijo kot prednostno nalogo;

61.

pozdravlja krepitev odnosov Kosova z večino sosednjih držav in poziva k popolni vključitvi Kosova v regionalno sodelovanje; ugotavlja, da je kosovsko predsedovanje Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA) potekalo uspešno; vendar je zaskrbljen, ker napetosti s Srbijo negativno vplivajo na svobodo gibanja oseb in blaga ter na splošno sodelovanje v okviru CEFTE;

62.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladi, predsedniku in parlamentu Kosova.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/38

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2011 (SEC(2011)1201),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2011–2012 (COM(2011)0666),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu (1), z dne 24. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo (2), z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije za leto 2007 (3), z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008 (4), z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009 (5), z dne 9. marca 2011 o napredku Turčije za leto 2010 (6) ter z dne 6. julija 2005 (7) in 13. februarja 2007 (8) o vlogi žensk v Turčiji v družbenem, gospodarskem in političnem življenju,

—

ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo (9) ("partnerstvo za pristop") ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

—

ob upoštevanju zaključkov Sveta z dne 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je začetek takšnih pogajanj izhodiščna točka za dolgotrajen in odprt proces, ki temelji na strogih pogojih in zavezanosti reformi;

B.

ker se je Turčija zavezala reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z Evropsko unijo in je zato treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost Turčije za modernizacijo, okrepitev in nadaljnje izboljšanje njenih demokratičnih institucij, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C.

ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, lojalnem sodelovanju in medsebojni solidarnosti med vsemi državami članicami;

D.

ker je Komisija v poročilu o napredku Turčije za leto 2011 ugotovila, da je to ključna država za varnost in blaginjo Evropske unije, da bo njen prispevek k Evropski uniji na številnih ključnih področjih postal polno učinkovit s pozitivnim programom in verodostojnim pristopom k pogajalskemu procesu, in da je še naprej bistvenega pomena, da Turčija nadaljuje s svojimi reformami političnih meril, pri čemer so potrebni znatni dodatni napori za jamčenje temeljnih pravic;

E.

ker je Komisija začela obnovljen pozitiven program za EU in Turčijo, da skupaj in proaktivno oblikujeta prihodnost; ker ta pozitivni program temelji na trdnih temeljih odnosov med EU in Turčijo ter pospešuje proces reform; ker nova pobuda ne nadomešča pristopnih pogajanj, temveč jih dopolnjuje, da bi podprla reforme ter povečala pravice in svoboščine turških državljanov;

F.

ker Turčija še vedno, in sicer že šesto leto zapored, ni izvedla določb iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu;

G.

ker mora Turčija v svoje dobro in zaradi okrepitve stabilnosti, spodbujanja dobrih sosedskih odnosov ter pozitivnega političnega in gospodarskega partnerstva okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov zaradi kopenskih in morskih meja in ter zračnega prostora z neposrednimi sosedami, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom;

H.

ker se je turško gospodarstvo v preteklem desetletju po obsegu potrojilo in je bila njegova lanska rast skoraj 10-odstotna, uvršča pa se med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu in med sedem največjih razvijajočih se gospodarstev na svetu; ker je vrednost trgovine med Evropsko unijo in Turčijo leta 2010 znašala 103 milijarde in je Turčija sedmi največji trgovinski partner Unije, Unija pa njen največji, saj 80 % neposrednih tujih naložb v Turčijo prihaja iz Evropske unije; ker so podjetja iz Evropske unije v Turčiji ustvarila več kot 13,000 poslov; ker turški BDP na prebivalca ostaja razmeroma nizek v primerjavi z večino držav članic, zlasti z najbolj konkurenčnimi; ker razmeroma nizek BDP na prebivalca v tako veliki državi kandidatki pomeni še posebej velik izziv, kar zadeva gospodarsko in socialno konvergenco s sedanjimi državami članicami EU; ker bi gospodarska rast morala spoštovati tudi načelo okoljske trajnosti; ker bosta imeli tako Turčija kot Evropska unija koristi od nadaljnjega gospodarskega povezovanja;

I.

ker sta dialog in sodelovanje s Turčijo pri spodbujanju stabilnosti, demokracije in varnosti na širšem bližnjevzhodnem področju strateške narave; ker bi lahko bila Turčija, ki je izgrajena na trdni laični državi, na področju učinkovitega procesa reform, vir navdiha za arabske države, ki se demokratizirajo, pri njihovem prizadevanju, da dokončajo demokratičen prehod in družbeno-gospodarskih reform; ker bi strukturiran dialog med Evropsko unijo in Turčijo o postopnem usklajevanju njunih zunanjih in sosedskih politik lahko prinesel edinstvene sinergije, zlasti pri podpori demokratizaciji in družbeno-gospodarskim reformam celotne sredozemske regije in Bližnjega vzhoda nasploh, vključno z izzivi, ki jih predstavlja Iran;

J.

ker preko Turčije poteka glavni energetski koridor Evropske unije do kavkaških in kaspijskih naftnih in plinskih virov in je Turčija v strateški bližini Iraka ter trgov s surovo nafto in zemeljskim plinom, ki se v njem razvijata; ker je načrtovani plinovod Nabucco še vedno ena od najpomembnejših prednostnih nalog za energetsko varnost Evropske unije; ker sta Turčija in Azerbajdžan 25. oktobra 2011 sklenila sporazum o tranzitu azerbajdžanskega plina preko turškega ozemlja, ki bo odprl južni koridor za plin, okrepil dobavo načrtovanemu plinovodu Nabucco in povezovalnemu plinovodu Turčija–Grčija–Italija, s tem pa okrepil energetsko varnost Unije; ker ima Turčija znatne možnosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz njenih znatnih virov sončne, vetrne in geotermalne energije;

K.

ker so trajni mir, stabilnost in blaginja na Balkanu strateškega pomena tako za EU kot za Turčijo;

1.

poudarja soodvisnost Evropske unije in njenih držav članic ter Turčije; priznava gospodarski potencial in potencial rasti Turčije in njeno pomembno vlogo za regionalno stabilnost in energetsko varnost; poudarja, da soodvisnost dopolnjuje vrednost potencialnih sinergij med zunanjo in varnostno ter sosedsko politiko Unije in Turčije, ki obema prinaša koristi in krepi njun vpliv; vendar meni, da lahko takšna soodvisnost prinese ugodne rezultate samo, če je vpeta v okvir medsebojne obveze, strateškega dialoga in učinkovitega sodelovanja, uspešnega poteka procesa reform in izvajanja reform ter dobrih odnosov Turčije s sosednjimi državami članicam Evropske unije;

2.

pozdravlja in podpira prizadevanja Komisije, da razvije nov, pozitiven program, ki bo zajemal širok razpon področij, ki so v skupnem interesu, njegov namen pa bo vnesti novo dinamiko v odnose med Evropsko unijo in Turčijo ter prinesti oprijemljive dosežke in koristi za obe strani, Evropski uniji omogočiti, da ostane merilo pri nadaljnjih reformah v Turčiji, tej pa omogočiti napredovanje pri izpolnjevanju meril za pristop Evropski uniji; podpira dialog s Turčijo o sporazumih o prosti trgovini, ki jih je podpisala Evropska unija in ki bi potencialno lahko vplivali na Turčijo znotraj carinske unije; meni, da so potrebna nova prizadevanja, da se ustvari pogoje za odpiranje poglavij na področju pravosodja in temeljnih pravic; vztraja, da so odnosi med Turčijo in njenimi sosednjimi državami ključni dejavnik pri prenovi pogajanj in dialoga;

3.

je seznanjen, da je Turčija edina država kandidatka, ki za katero vizumski režim ni liberaliziran; poudarja pomen omogočanja dostopa do Evropske unije za poslovne ljudi, akademike, študente in predstavnike civilne družbe; podpira prizadevanja Komisije in držav članic, da bi uvedle vizumski zakonik, uskladile in poenostavile vizumske zahteve in odprle nova središča za izdajanje vizumov v Turčiji; poziva Turčijo, naj nemudoma podpiše in izvaja sporazum med Evropsko unijo in Turčijo o ponovnem sprejemu in zagotovi, da se polno izvajajo obstoječi dvostranski sporazumi, dokler sporazum ne začne veljati; poudarja pomen krepitve sodelovanja med EU in Turčijo v zvezi z upravljanjem migracij, bojem proti trgovini z ljudmi in nadzorom na mejah, tudi glede na visok odstotek nezakonitih priseljencev, ki prek Turčije vstopajo na ozemlje EU; poziva k postopni konvergenci vizumskih politik Turčije in Evropske unije glede državljanov tretjih držav; meni, da mora potem, ko bo sporazum o ponovnem sprejemu podpisan, Svet Komisijo pooblastiti, da začne dialog o vizumih in pripravi načrt za liberalizacijo vizumskega režima;

4.

čestita Turčiji za volilni postopek na splošnih volitvah junija 2011, ki se jih je udeležilo veliko število volivcev in so ga mednarodni opazovalci pohvalili kot demokratičnega in ki ga je izoblikovala živahna civilna družba; ponovno poudarja, kako pomembna je prenova zakona o političnih strankah in volilne zakonodaje ter znižanje 10-odstotnega praga za zastopanost v parlamentu, ki je najvišji v vseh članicah Sveta Evrope in ne more ustrezno predstavljati pluralnosti turške družbe; poziva k odstranitvi vseh ovir za ustanovitev političnih skupin v Turčiji v Veliki narodni skupščini Turčije;

5.

pozdravlja sklep nove vlade Republike Turčije, da ustanovi ministrstvo za zadeve Evropske unije, kar odraža, da se zaveda bistvenega pomena novih prizadevanj, obvez in dialoga;

6.

ponovno poudarja temeljno vlogo Velike narodne skupščine Turčije kot središča turškega demokratičnega sistema in torej poudarja, da mora imeti pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju prostora vsem političnim strankam na podlagi sistema zavor in ravnovesij, za njihov prispevek k demokratičnemu dialogu in spodbujanju vključujočih reform;

7.

ponovno opozarja, da je treba nadaljevati z delom pri izvajanju svežnja ustavnih reform iz leta 2010 in poziva Komisijo, naj v poročilo o napredku za leto 2012 vključi podrobno analizo napredka v postopku izvajanja;

8.

izraža popolno podporo postopku priprave nove civilne ustave za Turčijo kot priložnosti za resnično ustavno reformo, ki bo spodbudila demokracijo, pravno državo, temeljne pravice in svoboščine (zlasti svobodo izražanja in svobodo medijev), pluralizem, vključevanje, dobro upravljanje, odgovornost in enotnost turške družbe, v popolni skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva vse politične stranke in zainteresirane akterje, naj podpirajo in izvajajo pozitiven in konstruktiven pristop k pogajanjem o novi ustavi, ki bodo temeljila na konsenzu in konstruktivnem kompromisu; poudarja, da je treba nadaljevati s pripravljalnim delom v postopku priprave in v tej zvezi pozdravlja odločitev, da se zagotovi enaka zastopanost vseh političnih sil v ustavnem spravnem odboru in obljubo, da bo postopek priprave temeljil na kar najširšem posvetovanju vseh segmentov družbe v postopku, ki bo vključeval tesno sodelovanje turške civilne družbe; poudarja, da mora nova ustava zagotavljati pravice vsem skupinam in posameznikom v Turčiji, ločitev vej oblasti, neodvisnost in nepristranskost pravosodja, zanesljiv in popoln civilni nadzor nad vojsko ter spodbujati vključujoče turško državljanstvo;

9.

spodbuja Turčijo, naj izkoristi postopek priprave ustave kot možnost za oblikovanje bolj realistične in demokratične osebnosti, ki bo dovoljevala celovito priznanje vseh njenih etničnih in verskih skupnosti, naj prizna, da bi moralo biti moderno državljanstvo neetnične narave in naj vključi zaščito pravice do uporabe maternega jezika v novo civilno ustavo;

10.

poudarja, da je treba vzpostaviti umirjene in konstruktivne odnose med vlado in opozicijo, saj je to pogoj za učinkovit proces reform; opominja, da se mora resnično demokratična in pluralistična družba vedno opirati na dva stebra, vlado in opozicijo, ter temeljiti na nenehnem dialogu in sodelovanju med njima; v tej zvezi je zaskrbljen zaradi potekajočih sodnih procesov in dolgih priporov pred sojenjem, katerih žrtve so poslanci Velike narodne skupščine Turčije in zaradi pravosodne preiskave o morebitnem odvzemu poslanske imunitete Kemalu Kiliçdaroğluju, voditelju glavne opozicijske stranke; poudarja, da v ozračju, ko morajo poslanci svoje naloge opravljati v strahu pred kazenskim pregonom, ni mogoče zagotoviti demokracije in svobode govora;

11.

pozdravlja nenehna prizadevanja za izboljšanje civilnega nadzora nad vojsko, zlasti sprejetje zakona o računskem sodišču decembra 2010, ki bo zagotovil civilni nadzor nad izdatki za vojsko; poziva k celovitem nadzoru sodišča nad izdatki za vojsko; poziva, naj orožnike in oborožene sile prenesejo pod civilno jurisdikcijo ter naj orožnike nadzoruje evropski varuh človekovih pravic; poudarja, da je treba zagotoviti operativno zmogljivost oboroženih sil in njihovo operativno zmogljivost, glede na to, da je Turčija pomembna članica zveze NATO;

12.

poudarja, da je reforma pravosodnega sistema nujen pogoj za uspeh prizadevanj Turčije za modernizacijo in da mora taka reforma voditi v moderen, učinkovit ter popolnoma neodvisen in nepristranski pravosodni sistem, ki zagotavlja pravico do sodnega postopka za vse državljane; v tej zvezi pozdravlja sprejetje zakonodaje o visokem svetu sodnikov in tožilcev ter o ustavnem sodišču, v tesnem sodelovanju z beneško komisijo; spodbuja turško vlado, da leta 2011 izpelje priporočila beneške komisije, zlasti glede načina volitev v vrhovni svet sodnikov in tožilcev, vloge pravosodnega ministrstva in načina imenovanja sodnikov in tožilcev; poziva k sprejemu ukrepov, ko bodo zagotovili, da bodo odločitve visokega sveta sodnikov in tožilcev pregledne in pod pravosodnim nadzorom; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev možnosti sodne presoje vseh prvostopenjskih odločitev visokega sveta o napredovanju, premestitvi na drugo mesto in disciplinskih sankcijah; pozdravlja odločitev pravosodnega ministrstva, da ustanovi generalni direktorat za človekove pravice, ki bo pristojen za celovito, učinkovito in pravočasno izvajanje Turčije sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; v tej zvezi obžaluje naraščajoče število novih vlog na Evropsko sodišče za človekove pravice; ceni novi predlog reforme pravosodnega sistema, zlasti glede meril za pridržanje, kot prvi ukrep v pravi smeri;

13.

meni, da je treba v novi zakonodaji o ustavnem sodišču zagotoviti, da bo imelo to sodišče pristojnosti za ocenjevanje in revizijo skladnosti turške zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je ratificirala Turčija, na primer z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

14.

izraža zaskrbljenost zaradi najnovejše sodbe v zadevi Hrant Dink; poudarja, da je treba temeljito preiskati umor Hranta Dinka ter privesti vse odgovorne pred sodišče, in pri tem poudarja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2010, v kateri je odločilo, da Turčija ni učinkovito opravila preiskave umora Hranta Dinka; meni, da je to sojenje preizkus za pravno državo in neodvisnost sodstva v Turčiji;

15.

ponavlja, da je zaskrbljen zaradi sodnih postopkov, ki še niso bili dovolj izboljšani glede učinkovitosti in pravil, da bi zagotavljali pravično in hitro sojenje, vključno s pravico do dostopa do obremenilnih dokazov v zgodnji fazi postopka ter zadostnimi jamstvi za vse osumljence; ponovno izraža veliko zaskrbljenost zaradi pretirano dolgega obdobja pripora pred začetkom sojenja, ki lahko trenutno traja tudi do deset let in ki dejansko predstavlja kazen brez sojenja; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj prenovi zakonodajo v skladu s standardi Evropskega sodišča za človekove pravice tako, da bo najdaljše možno obdobje takšnega pripora v Turčiji usklajeno s povprečno dolžino pripora pred sojenjem v Evropski uniji; naj nadaljuje reformo in revizijo protiterorističnega zakona in turškega kazenskega zakonika; opozarja, da bo ad hoc delegacija Parlamenta za opazovanje sodnih procesov proti novinarjem v Turčiji še naprej spremljala dogajanje; je zaskrbljen zaradi velikega števila mladoletnih zapornikov, starih od 12 do 18 let, ki jih je 2 500;

16.

poziva turško vlado, naj čim prej zagotovi odprtje regionalnih drugostopenjskih sodišč, ki naj bi po zakonu začela delovati že junija 2007, in se osredotoči na usposabljanje sodnikov, da bo lahko skrajšala velike sodne zaostanke;

17.

poudarja, da imajo vsi državljani pravico do ustrezne obrambe na sodišču, in opozarja na odgovornost vlade, da zagotovi dostop do pravnega zastopništva; opozarja, da bi morali imeti odvetniki civilno in kazensko imuniteto za izjave v dobri veri v pisni ali ustni obrambi oziroma poklicnih nastopih pred sodišči ali drugimi pravnimi in upravnimi organi; poziva Turčijo, naj zagotovi, da bodo lahko odvetniki opravljali vse poklicne naloge brez groženj, ustrahovanja, ovir, nadlegovanja in nedopustnega vmešavanja;

18.

poudarja, da morajo preiskave domnevnih načrtov udara, kot sta zadevi Ergenekon in Sledgehammer, pokazati moč in pravilno, neodvisno, nepristransko ter pregledno delovanje turških demokratičnih institucij in pravosodja ter njihovo odločno in brezpogojno zavezanost spoštovanju človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi navedb o uporabi nedoslednih dokazov proti obtoženim v teh zadevah; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja omenjeni zadevi in svoje ugotovitve podrobneje objavi v dodatku k poročilu o napredku za leto 2012;

19.

izraža olajšanje nad izpustitvijo novinarjev, ki čakajo na sojenje, Ahmeta Șika, Nedima Șenera, Muhammeta Saita Çakirja in Coșkuna Musluka, saj je to pomemben korak k ponovni vzpostavitvi spoštovanja temeljnih svoboščin v Turčiji; hkrati poudarja, da se ob njihovi izpustitvi ne sme pozabiti dejstva, da je več deset novinarjev še vedno v zaporu;

20.

ponavlja zaskrbljenost zaradi prakse kazenskih tožb proti zagovornikom človekovih pravic, aktivistom in novinarjem, ki posredujejo dokaze o kršitvah človekovih pravic ali izpostavijo druga vprašanja, ki so v interesu javnosti, kot prispevek k razpravi v pluralistični družbi; poudarja, da takšen pregon vpliva na javno mnenje o neodvisnosti in nepristranskosti pravosodnega sistema; meni, da je kriminalizacija drugačnih mnenj bistvena ovira pri celoviti zaščiti človekovih pravic v Turčiji, in obžaluje nesorazmerno omejevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja;

21.

je zaskrbljen zaradi zelo nejasnega tolmačenja in uporabe, ki jo omogočata turški protiteroristični zakon in kazenski zakonik, zlasti v primerih, ko članstvo v terorističnih organizacijah ni dokazano in ko se samo ocenjuje, da je dejanje ali izjava v skladu s cilji teroristične organizacije; izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se poročil o mučenju in slabem ravnanju na policijskih postajah in v zaporih, o pretirani uporabi sile s strani policijskih uradnikov med demonstracijami in o nezadostnem napredku pri kaznovanju državnih uradnikov zaradi domnevnih zlorab človekovih pravic; poziva Turčijo, naj čim prej pregleda turški protiteroristični zakon in strogo spoštuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, in sicer s spremembo zadevne zakonodaje; pozdravlja odločitev, da se sodnikom in tožilcem zagotovi izobraževanje o svobodi izražanja in svobodi tiska ter o temeljni vlogi Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva turško vlado, naj svoji policiji zagotovi sistematično ustrezno usposabljanje o sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice; poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem pritožb; bi pozdravil nadaljnje ukrepe za boljši neposredni dostop posameznih državljanov, ki branijo svoje pravice, do turških sodišč, da bi se zmanjšalo število pritožb, vloženih pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu;

22.

vztraja, da bi moralo sojenje proti novinarjem potekati na pregleden način ob spoštovanju pravne države in zagotavljanju ustreznih pogojev, na primer krajev, primernih za vrsto potekajoče obravnave, razdeljevanju točnih zapisnikov pridržanim in zagotavljanju informacij novinarjem o obtožnici proti njim, tako da razmere, v katerih poteka sojenje, ne bi negativno vplivale na sodbo; je globoko zaskrbljen zaradi razmer, v katerih bivajo priprti novinarji; obžaluje, da natančni podatki o številu pridržanih novinarjev ter številu sodnih procesov proti njim niso na voljo; poziva turške oblasti, naj te informacije objavijo;

23.

opozarja, da sta svoboda izražanja in pluralnost medijev v osredju evropskih vrednot in da resnično demokratična, svobodna in pluralistična družba potrebuje resnično svobodo izražanja; opozarja, da svoboda izražanja ne velja samo za informacije in ideje, ki so dobro sprejete in ne veljajo za žaljive, temveč v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah tudi za izjave, ki "žalijo, pretresejo ali vznemirijo državo ali del prebivalstva"; obžaluje, da številni zakoni, na primer členi 301, 318, 220(6) v povezavi s členom 314(2), 285 in 288 kazenskega zakonika, člena 6 in 7(2) protiterorističnega zakona še naprej omejujejo svobodo izražanja; poudarja, da bi bilo treba nujno čim prej sprejeti ukrepe za odpravo zakonodaje, ki dovoljuje nesorazmerno visoke kazni za medije, kar je v nekaterih pomenilo, da so prenehali delovati ali pa samocenzuro novinarjev oziroma njihovih urednikov, ter spremembo zakona št. 5651/2007 o internetu, ki omejuje svobodo izražanja in pravico državljanov do dostopa do informacij, spletnim stranem pa dovoljuje uporabo nesorazmerno dolgotrajnih ali obsežnih prepovedi vsebin; zato ponovno izraža svoje predhodne pozive po takojšnjem dokončanju pregleda zakonodajnega okvira o svobodi izražanja in po uskladitvi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

24.

izraža podporo novemu pristopu Komisije k reševanju vprašanj, ki so povezana s sodnimi in temeljnimi pravicami ter pravosodnimi in notranjimi zadevami zgodaj v pogajalskem procesu, da se povezana poglavja odpira na podlagi jasnih in podrobnih akcijskih načrtov, zaključi pa se jih čisto zadnja, na podlagi popolnoma prepričljivih dobrih rezultatov; meni, da so zaradi izjemnega pomena nadaljnje reforme pravosodnega sistema v Turčiji in celovitega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in svobode tiska, potrebna nova prizadevanja za dokončanje poročila o pregledu poglavja 23 o sodnih in temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj v skladu s pozitivno agendo razmisli tudi o korakih, ki bi vodili k odprtju poglavja 24 o pravosodju in notranjih zadevah;

25.

poziva Turčijo, naj prizna pravico do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka v skladu s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Erçep proti Turčiji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ulke proti Turčiji iz leta 2006, v kateri je zahtevalo sprejetje zakonodaje, s katero bi preprečili večkraten pregon oporečnikov vesti, ki ne želijo služiti vojaškega roka, ne izvaja;

26.

pozdravlja izvajanje skoraj vseh priporočil, ki jih je Skupina držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO) podala v svojih ocenjevalnih poročilih iz leta 2005; poudarja potrebo po nadaljnjem napredku pri zakonodajnih in splošnih protikorupcijskih ukrepih in poziva k okrepitvi in večji neodvisnosti institucij, ki sodelujejo v boju proti korupciji; spodbuja vlado, naj izvaja preostala priporočila Skupine držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO);

27.

poziva k celovitemu izvajanju ustavnih določb, ki jamčijo pravico do demonstriranja, notranje ministrstvo pa poziva, naj konča revizijo zakona o srečanjih in demonstracijah;

28.

pozdravlja novo zakonodajo, sprejeto avgusta 2011, ki spreminja zakon o fundacijah iz februarja 2008 ter razširja obseg ponovne vzpostavitve premoženjskih pravic nemuslimanskih skupnosti, in poudarja, da je treba zagotoviti njihovo polno izvajanje; vendar opozarja, da je treba nujno nadaljevati odločilne in bistvene reforme na področju svobode misli, vesti in vere, zlasti s tem, da se verskim skupnostim omogoči pridobitev statusa pravne osebe, z odpravo vseh omejitev pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovščine, s priznanjem verskih objektov alevitov in z izvajanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter upoštevanjem mnenj Beneške komisije v pravnem okviru; opozarja tudi na potrebo po polnem priznavanju pravic vseh verskih skupnosti; poziva turško vlado, naj zagotovi, da se samostanu Svetega Gabriela, ustanovljenem leta 397, ne odvzame zemljišč in da se ga v celoti zaščiti;

29.

opozarja, da ima izobraževanje vodilno vlogo pri izgradnji vključujoče in raznotere družbe, ki temelji na spoštovanju verskih skupnosti in manjšin; poziva turško vlado, naj posebno pozornost nameni izobraževalnemu gradivu v šolah, ki bi moralo odražati etnično in versko pluralnost ter pluralnost prepričanj v turški družbi, odpraviti diskriminacijo in predsodke ter spodbujati popolno sprejemanje vseh verskih skupnosti in manjšin ter poudarja potrebo po nepristranskem učnem gradivu; pozdravlja ustanovitev odbora za enakost med spoloma v okviru ministrstva za šolstvo; z olajšanjem sprejema vest o izpustitvi študentov, ki so bili neupravičeno zaprti 18 mesecev, ker so zahtevali brezplačno izobraževanje;

30.

ponovno poudarja potrebo po okrepljeni koheziji med turškimi regijami ter med podeželjem in mestnimi območji; v zvezi s tem poudarja posebno vlogo izobraževanja ter potrebo po odpravi nenehnih in precejšnjih regionalnih razlik v kakovosti izobraževanja in stopnji vpisa v šole;

31.

poziva turško vlado, naj izpolni svojo zavezo visoki stopnji vpisa v šolanje in zagotovi, da bo nova izobraževalna reforma odražala potrebe otrok, zlasti deklic na podeželskih območjih, v šolskem sistemu, ki bo nudil otrokom več kot zgolj najosnovnejše šolanje ter možnost odločanja o njihovi izobraževalni poti pri starosti, ko lahko sprejmejo premišljene odločitve;

32.

spodbuja vlado, naj določi enakost spolov za prednostno nalogo pri reformnih prizadevanjih za odpravo revščine žensk, njihovo večjo socialno vključenost in udeležbo na trgu dela; ponovno predlaga, da se nadaljuje z oblikovanjem sistema zajamčenih kvot za zagotavljanje zadostne zastopanosti žensk na vseh ravneh v gospodarstvu, javnem sektorju ter politiki; pozdravlja prizadevanja vlade, da bi povečala delež deklic, ki se šolajo, zaradi česar je razlika med spoloma na ravni osnovnošolskega izobraževanja postala skoraj zanemarljiva, in poziva vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi razliko med spoloma zmanjšala tudi na ravni srednješolskega izobraževanja; pozdravlja povečano število poslank v turškem parlamentu po volitvah junija 2011 in poziva politične stranke, naj še okrepijo aktivno udeležbo žensk v politiki;

33.

pozdravlja, da je Turčija 24. novembra 2011 podpisala in ratificirala konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini; spodbuja vlado, naj sprejme politiko ničelne tolerance proti nasilju nad ženskami ter okrepi na vseh ravneh svoja preventivna prizadevanja v boju proti umorom iz časti, nasilju v družini ter pojavu prisilnih porok in porok otrok, zlasti s sodelovanjem in doseganjem širokega konsenza s skupinami za pravice žensk, in sicer s spremembo zakona št. 4320 o varstvu družine, da se zagotovi obsežno področje uporabe, ne glede na zakonski stan in naravo razmerja med žrtvijo in napadalcem, vključno z učinkovitimi pravnimi sredstvi in mehanizmi zaščite, doslednim spremljanjem izvajanja zakona št. 4320 s strani policije, učinkovitim spremljanjem spoštovanja zakona v celoti s strani lokalnih skupnosti, pri čemer imajo te obveznost zagotoviti zadostna zatočišča za ogrožene ženske in mladostnike, zagotavljanjem varnosti zatočišč in zaposlovanjem ustreznih kadrov ter z vzpostavitvijo sistema nadaljnje pomoči ženskam in mladostnikom po odhodu iz zatočišč, da se jim zagotovi ustrezno psihološko podporo, sodno pomoč, zdravstveno varstvo in pomoč pri ponovnem socialnem in ekonomskem vključevanju v družbo; pozdravlja prizadevanja ministrstva za družino in socialno politiko, da se poveča število in izboljša kakovost zatočišč in njegovo odločitev, da dovoli zasebnim subjektom, da prav tako odprejo zatočišča kot dodaten vir pomoči za ogrožene ženske in mladostnike; pozdravlja zadnjo okrožnico št. 18 visokega sveta sodnikov in tožilcev, v kateri je določeno, da se z izvajanjem zaščitnih ukrepov v primerih nasilja v družini ne čaka več do zaključka postopkov; zato pozdravlja prizadevanja turške vlade za okrepitev sodelovanja med državnimi organi na področju vključevanja načela enakosti spolov;

34.

je zaskrbljen zaradi nesorazmerno visoke stopnje revščine med otroki; poziva Turčijo, naj oblikuje celovito strategijo za boj proti revščini otrok in otroškemu delu; pozdravlja ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo; poziva Turčijo, naj si bolj prizadeva za boj proti družinskemu nasilju nad otroki;

35.

poziva vlado, naj z zakonom zagotovi enakopravnost ne glede na spol, spolno identiteto, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter ta zakon potem tudi učinkovito izvaja, vključno s policijo; poziva turško vlado, naj uskladi turško zakonodajo s pravno ureditvijo Evropske unije in sprejme zakonodajo, s katero bo ustanovila odbor za boj proti diskriminaciji in za enakopravnost; ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ukrepanje proti homofobiji in vsem oblikam diskriminacije, nadlegovanja ali nasilja na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, predvsem z vključitvijo teh razlogov v protidiskriminacijski zakon; izraža globoko zaskrbljenost nad rednim preganjanjem lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev na podlagi zakona o prekrških in določbah o nemoralnem obnašanju; ponovno poziva turško vlado, naj oboroženim silam države naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost kot psihoseksualno bolezen;

36.

poziva Turčijo, naj pokaže odpornost in okrepi prizadevanja za politično reševanje kurdskega vprašanja, in poziva vse politične sile, naj v zavezništvu delujejo za izpolnitev skupnega cilja okrepljenega političnega dialoga in procesa nadaljnjega političnega, kulturnega in družbenogospodarskega vključevanja in sodelovanja državljanov kurdskega izvora, da bi zagotovile pravico do svobode izražanja, združevanja in zbiranja; s tem v zvezi meni, da je pravica do izobraževanja v materinem jeziku bistvena; poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja za družbenogospodarski razvoj jugovzhoda države; meni, da ustavna reforma prinaša zelo uporaben okvir za spodbujanje demokratičnega odpiranja; opozarja, da se lahko politične rešitve gradijo samo na podlagi odprte in resnično demokratične razprave o kurdskem vprašanju in izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila kazenskih zadev proti pisateljem in novinarjem, ki pišejo o kurdskem vprašanju, in zaradi priprtja številnih kurdskih politikov, lokalno izvoljenih županov in članov občinskih svetov, odvetnikov, protestnikov ter zagovornikov človekovih pravic v zvezi s sojenjem Uniji skupnosti Kurdistana in drugimi operacijami policije; poziva turško vlado, naj političnim predstavnikom kurdskega rodu zagotovi mirno podlago za svobodno in pluralistično razpravo; poudarja, da je treba kurdsko vprašanje obravnavati v demokratičnih institucijah, zlasti v veliki narodni skupščini Turčije;

37.

odločno obsoja nedavne napade na evropske urade v turških časnikih in poziva k usklajeni preiskavi teh napadov;

38.

pozdravlja nedavno izjavo turške vlade o ponovnem odprtju grške manjšinske šole na otoku Gökçeada (Imbros) in pričakuje njeno hitro uresničitev, saj je to pozitiven korak k ohranjanju dvokulturnega značaja turških otokov Gökçeada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) v skladu z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1625; vseeno ugotavlja, da so potrebni nadaljnji koraki za reševanje problemov grške manjšine, zlasti kar zadeva njihove lastninske pravice;

39.

poudarja, da je treba nujno uskladiti zakonodajni okvir o pravicah zaposlenih in sindikalnih pravicah s standardi Evropske unije, instrumenti Sveta Evrope in konvencijami Mednarodne organizacije dela in ga v celoti izvajati v praksi, saj bo odstranitev vseh zaprek za polno izvajanje teh pravic zagotovila, da bo sedanji močni gospodarski napredek v turški družbi spremljala boljša razpršenost bogastva, ki ga ustvarja gospodarska rast, s tem pa se bo ustvaril še večji potencial za rast; spodbuja vse vse strani v gospodarskem in socialnem svetu, naj si bolj prizadevajo in združijo moči, da bo mogoče izpolniti merila za odprtje poglavja 19 o socialni politiki in zaposlovanju;

40.

izraža zaskrbljenost zaradi kazenskega pregona sindikalistov, zlasti v izobraževalnem sektorju, ki si dejavno prizadevajo za boljše delovne, izobrazbene in življenjske razmere in opozarjajo na kršitve človekovih pravic v interesu delavcev in javnosti ter kot prispevek k pluralistični družbi;

41.

poziva turško vlado, naj spodbuja dejavno in polno udeležbo organizacij potrošnikov v zakonodajnem in političnem posvetovalnem postopku o varstvu potrošnikov in naj sprejme vse potrebne ukrepe za podporo in okrepitev gibanja potrošnikov; spodbuja organizacije potrošnikov, naj združijo moči, da bodo tako povečale svojo reprezentativnost;

42.

pozdravlja diverzifikacijo turškega energetskega trga, vendar poziva turško vlado, naj ustrezno preuči tveganja in obveznosti v zvezi z obstoječimi jedrskimi projekti, kot je elektrarna v Akkuyu; s tem v zvezi poudarja, da je treba ohraniti naravno, kulturno in arheološko dediščino v popolni skladnosti z evropskimi standardi;

43.

odločno podpira potekajoča pogajanja o ponovni združitvi Cipra pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja Združenih narodov; poudarja, da je poštena in izvedljiva rešitev ciprskega vprašanja nujna in poziva Turčijo ter vse zainteresirane strani, naj intenzivno in v dobri volji delujejo za sprejem celovitega sporazuma; poziva turško vlado, naj prične umik svojih sil s Cipra in v skladu s resolucijo 550(1984) varnostnega sveta Združenih narodov prenese Famagusto pod nadzor Združenih narodov; vzporedno poziva Republiko Ciper, naj odpre pristanišče v Famagusti pod carinskim nadzorom Evropske unije, kar bo spodbudilo pozitivno ozračje za uspešno sklenitev potekajočih pogajanj o ponovni združitvi, turškim Ciprčanom pa dovolilo neposredno trgovanje na zakonit način, ki je sprejemljiv za vse;

44.

spodbuja Turčijo, naj okrepi podporo Odboru za pogrešane osebe na Cipru;

45.

poziva Turčijo, naj se vzdrži naseljevanja novih turških državljanov na Cipru, saj bo to še naprej spreminjalo demografsko ravnovesje in omajalo pripadnost otoških državljanov prihodnji skupni državi na podlagi skupne preteklosti;

46.

obžaluje izjavo Turčije, da bo zamrznila odnose s predsedstvom Evropske unije v drugi polovici leta 2012, če do takrat ne bo rešitve za ciprsko vprašanje; opozarja, da Evropska unija temelji na načelih lojalnega sodelovanja in medsebojne solidarnosti med njenimi državami članicami in da se mora Turčija kot država kandidatka zavezati k resnim odnosom z Evropsko unijo in vsemi njenimi državami članicami, opozarja tudi, da je predsedstvo Svetu Evropske unije določeno v Pogodbi o Evropski uniji;

47.

poziva Turčijo, naj omogoči politični dialog med Evropsko unijo in zvezo Nato s tem, da umakne svoj veto na sodelovanje med njima, tudi glede Cipra, in posledično poziva Republiko Ciper, naj umakne svoj veto na sodelovanje Turčije v Evropski obrambni agenciji;

48.

ugotavlja, da sta Turčija in Grčija še dodatno okrepili prizadevanja za izboljšanje dvostranskih odnosov; vendar obžaluje, da grožnja casus belli proti Grčiji, ki ga je razglasila Velika narodna skupščina Turčije, še ni bila umaknjena in meni, da bi moralo izboljšanje dvostranskih odnosov med državami voditi k odpravi te grožnje; poziva, naj turška vlada ustavi ponavljajoče se kršitve grškega zračnega prostora in prelete turških vojaških letal prek grških otokov;

49.

poudarja, da so Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu podpisale EU, 27 držav članic in vse druge države kandidatke ter da je ta konvencija del pravnega reda Evropske unije; zato poziva turško vlado, naj brez odlašanja podpiše in ratificira to konvencijo; opozarja na popolno legitimnost izključne ekonomske cone Republike Ciper v skladu s to konvencijo;

50.

poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta z normalizacijo odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov in odprtjem meje;

51.

meni, da je Turčija pomembna partnerica EU v črnomorski regiji, ki je strateškega pomena za EU; poziva Turčijo, naj podpre izvajanje politik in programov EU v tej regiji ter k temu dejavno prispeva;

52.

obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi popolnoma in nediskriminatorno izpolnjevala svojo zavezo k dodatnem protokolu k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo do vseh držav članic; opozarja, da njena nepripravljenost izpolnjevanja zaveze globoko vpliva na pogajalski proces in poziva turško vlado, naj nemudoma začne celovito izvajati protokol;

53.

poudarja, da je carinska unija med EU in Turčijo slednji omogočila doseči visoko raven uskladitve na področju prostega pretoka blaga in še vedno krepi dvostransko trgovino med EU in Turčijo, ki je leta 2010 znašala 103 milijarde EUR; kljub vsemu ugotavlja, da Turčija carinske unije ne izvaja v celoti in je ohranila zakonodajo, ki krši njene obveznosti glede odprave tehničnih ovir za trgovino, kot so uvozna dovoljenja, omejitve za uvoz blaga iz držav nečlanic, za katerega je dovoljen prost pretok v EU, državna pomoč, uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zahteve za registracijo novih farmacevtskih proizvodov in diskriminacijska davčna obravnava;

54.

ponovno odločno in globoko obsoja nenehno teroristično nasilje Kurdske delavske stranke, ki jo je Evropska unija uvrstila na seznam terorističnih organizacij, in izraža popolno solidarnost s Turčijo; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu in Europolom ter ob ustreznem spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in mednarodnega prava okrepijo sodelovanje s Turčijo v boju proti terorizmu in proti organiziranemu kriminalu kot viru financiranja terorizma; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo ustrezen informativen dialog in izmenjavo informacij s Turčijo o zahtevah Turčije za izročitev, ki jim ni mogoče ugoditi na pravni ali postopkovni podlagi;

55.

obžaluje zamudo pri predložitvi zakonodaje o varstvu pravic beguncev in iskalcev azila veliki narodni skupščini Turčije; izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se poročil, da so posamezniki vrnjeni v države, kjer jim grozi mučenje ali druge kršitve človekovih pravic, potem ko jim je bilo samovoljno preprečeno, da bi zaprosili za azil;

56.

pozdravlja napredek Turčije na področju obnovljivih virov energije in podpira nadaljnja prizadevanja za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih; opozarja na možnosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Turčiji, znatne vire sončne, vetrne in geotermalne energije ter možnosti za EU za uvoz električne energije iz obnovljivih virov iz Turčije prek visokonapetostnih daljnovodov z enosmernim tokom, kar ne bi prispevalo samo k zanesljivi oskrbi EU z energijo, temveč tudi k izpolnjevanju ciljev EU na področju obnovljivih virov energije;

57.

opozarja na osrednjo vlogo Turčije, preko katere poteka energetski koridor Evropske unije do kavkaških in kaspijskih naftnih in plinskih virov, in na njeno strateško bližino Iraku ter trgu s surovo nafto, ki se v njem razvija; poudarja strateško vlogo načrtovanega plinovoda Nabucco in drugih plinovodov, kot je povezovali plinovod Turčija–Grčija–Italija, za energetsko varnost Evropske unije; meni, da bi bilo treba zaradi strateške vloge in potenciala Turčije, pa tudi zaradi naložb Evropske unije in nadaljnjega sodelovanja z Evropsko unijo začeti razmišljati o tem, da je vredno odpreti pogajanja o poglavju 15 o energiji zaradi nadaljnjega razvoja strateškega dialoga o energiji med Evropsko unijo in Turčijo;

58.

poudarja strateško vlogo Turčije, tako s političnega kot geografskega vidika, za zunanjo in sosedsko politiko Evropske unije; opozarja na vlogo Turčije kot pomembnega dejavnika na Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu, v Afganistanu in Pakistanu, v državah Južnega Kavkaza, osrednje Azije in na Afriškem rogu ter na njeno vlogo v procesu prehoda arabskih držav v demokracijo na pomembnih političnih področij, ki zajemajo politične reforme, gospodarske reform in izgradnjo institucij; izraža podporo prizadevanjem Turčije, da bi prispevala k napredku v dialogu na visoki ravni in sodelovanja med Afganistanom in Pakistanom, ter pozdravlja istanbulski proces za izboljšanje regionalnega sodelovanja med Afganistanom in njegovimi sosedami; podpira odločno stališče Turčije in zavezo demokratičnim silam v Siriji ter opozarja na njeno pomembno vlogo pri varovanju sirskih beguncev; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj podprejo turška prizadevanja glede obvladovanja vse večje humanitarne razsežnosti sirijske krize; poziva Evropsko unijo in Turčijo, naj okrepita sedanji politični dialog o zunanjepolitičnih izbirah in ciljih v skupnem interesu; spodbuja Turčijo, naj razvije svojo zunanjo politiko v okviru dialoga in usklajevanja z Evropsko unijo in postopoma uskladi svojo zunanjo politiko s politiko Evropske unije, da se ustvari dragocene sinergije in okrepi možnost pozitivnega učinka;

59.

opominja na pomen tesnega usklajevanja in sodelovanja med Turčijo in EU glede širjenja jedrskega orožja v Iranu ter meni, da lahko Turčija odigra pomembno in konstruktivno vlogo pri omogočanju in spodbujanju dialoga z Iranom o čimprejšnji rešitvi in pri zagotavljanju polne podpore ukrepom proti Iranu;

60.

opozarja, da želi Turčija navdihovati države v južnem sosedstvu pri demokratičnem prehodu in družbenoekonomskih reformah ter jim pomagati na tej poti; ugotavlja, da bi s sodelovanjem turških institucij in nevladnih organizacij v instrumentih evropske sosedske politike dosegli edinstvene sinergije, zlasti na področjih, kot sta izgradnja institucij in družbeno-gospodarski razvoj ter razvoj civilne družbe; meni, da mora praktično sodelovanje dopolnjevati strukturiran dialog med EU in Turčijo, da bi lahko usklajevali svoje sosedske politike;

61.

pozdravlja, da je 27. septembra 2011 Turčija ratificirala Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju, in poziva Turčijo, naj hitro prenese njegove zahteve v nacionalno zakonodajo; poziva k čimprejšnjemu sprejetju domačega mehanizma za izvajanje; poziva Turčijo, naj mednarodnim opazovalcem dovoli obisk svojih zaporov;

62.

ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije h globalnemu multilateralnemu sistemu in okrepi sodelovanje v tem sistemu;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/49

—

ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma dne 29. marca 2010 med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani (1),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji,

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011 o napredku, ki ga je Črna gora dosegla v pristopnem procesu (2),

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. decembra 2010, da se Črni gori dodeli status države kandidatke za pristop k Evropski uniji (3),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o poročilu o napredku Črne gore za leto 2011 z dne 12. oktobra 2011 (SEC(2011)1204),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. oktobra 2011 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2011–2012 (COM(2011)0666),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 9. novembra 2010 o mnenju Komisije o prošnji Črne gore za članstvo v Evropski uniji (COM(2010)0670),

—

ob upoštevanju izjave in priporočil tretjega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora Evropska unija-Črna gora 3. in 4. oktobra 2011,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker si države članice EU prizadevajo za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro junija 2012 in ker je Evropski svet pozval Komisijo, naj predlaga okvir za pogajanja s Črno goro;

B.

ker je Evropski svet zadolžil Svet, naj preuči napredek Črne gore na podlagi poročila Komisije;

C.

ker je politično soglasje o zadevah, povezanih z EU, v Črni gori še vedno visoko in ker je temelj njene zunanje politike prizadevanje za napredovanje v smeri članstva v EU in NATO; ker prizadevanja za reformo zahtevajo močno politično voljo in prednostno zavezanost prihodnjim izzivom v pristopnem procesu;

D.

ker je Črna gora dosegla pomemben napredek pri izpolnjevanju sedmih ključnih prednostnih nalog, ki jih je opredelila Komisija v letu 2010, zlasti glede izboljšanja dela Parlamenta in volilnega okvira, strokovnosti javne uprave, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji, boja proti organiziranemu kriminalu, zagotavljanja svobode medijev in krepitve sodelovanja s civilno družbo;

E.

ker je gospodarstvo Črne gore nekoliko okrevalo sočasno z nizko inflacijo in pomembnim pritokom tujih neposrednih naložb ter rahlim znižanjem stopnje brezposelnosti; ker je Črna gora izvedla določbe stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU v zvezi s trgovino;

F.

ker mora Črna gora nadaljevati prizadevanja za reforme z učinkovitim izvajanjem vladnega akcijskega načrta na področju ključnih prednostnih nalog in pospeševanjem okrevanja po gospodarski krizi, obenem pa zagotavljati ustrezen nadzor javne porabe in zunanjega dolga, ki se je po podatkih za leto 2011 povečal glede na prejšnje leto; ker mora Črna gora ohranjati fiskalno stabilnost ter krepiti upravne in institucionalne zmogljivosti, potrebne za prevzem obveznosti članstva EU v prihodnosti;

1.

pozdravlja sklep Evropskega sveta, da si bo prizadeval za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro v juniju 2012; poziva države članice, naj začetka pogovorov ne odlagajo neupravičeno in nerazumno, saj je Črna gora dosegla pomemben napredek pri izpolnjevanju zahtevanih meril;

2.

poudarja, da je treba dati Črni gori in drugim državam, ki si trdo prizadevajo za izpolnjevanje meril za članstvo, pozitivno znamenje; trdno verjame, da je treba države kandidatke in potencialne države kandidatke presojati izključno na podlagi njihovih zaslug in napredka pri izpolnjevanju teh meril ter da njihov pristopni proces nikakor ne bi smel biti povezan z napredkom v drugih sosednjih državah ali državah kandidatkah, zato da bi ohranili verodostojnost širitvenega procesa;

3.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Instrument za predpristopno pomoč (IPA) v Črni gori dobro deluje; spodbuja črnogorsko vlado in Komisijo, naj poenostavita upravni postopek financiranja IPA, da bi to postalo dostopnejše manjšim in nevladnim organizacijam civilne družbe, sindikatom in drugim upravičencem;

4.

izraža pohvalo Črni gori, ker je dosegla visoko stopnjo izpolnjevanja meril za članstvo z doseganjem zadovoljivih splošnih rezultatov v ključnih prednostnih nalogah;

5.

poudarja pomen in nujnost nadaljevanja celovitih in kakovostnih prizadevanj za izvajanje reform s posebnim poudarkom na področju pravne države in temeljnih pravic; poudarja, da so najpomembnejši cilj teh prizadevanj ukrepi za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu – ti ukrepi bodo še naprej bistvenega pomena za celoten pristopni proces Črne gore; poziva črnogorske oblasti, da še naprej nemoteno izpolnjujejo svoje obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; meni, da bodo institucije EU v najboljšem položaju, da spremljajo in spodbujajo reformo pravosodnega sistema, ko bo odprto 23. poglavje pristopnih pogajanj;

6.

pozdravlja novo strategijo Komisije za pristopna pogajanja, v skladu s katero se 23. in 24. poglavje odpreta na začetku pogajanj, ter upa, da se bosta ti poglavji odprli čim prej, kar bi pospešilo reforme pravosodja v Črni gori;

7.

opominja, da EU temelji na vrednotah strpnosti in enakih pravic v družbi za vse; spodbuja Črno goro, naj še naprej vodi konstruktiven dialog med političnimi silami, da bi zaščitili celovitost večetnične narave te države in presegli preostala kulturna in narodnostna razhajanja ter preprečili diskriminacijo;

8.

pozdravlja zakonodajne ukrepe za izboljšanje delovanja državnega parlamenta; vendar priporoča nadaljevanje prizadevanj za povečanje preglednosti v postopku oblikovanja zakonodaje, okrepitev javne udeležbe v oblikovanju nove zakonodaje z vedno tesnejšim posvetovanjem z akterji civilne družbe, okrepitev upravnih zmogljivosti Parlamenta, usmerjenih v izboljšanje uspešnosti Parlamenta tako pri pripravi zakonodaje kakor pri političnem in demokratičnem nadzoru izvršilnih organov ter za pogostejšo in učinkovitejšo uporabo instrumenta posvetovalnih in nadzornih predstavitev ter sistematično spremljanje parlamentarnih vprašanj in zahtev, naslovljenih na vlado; še zlasti priporoča, da se povečajo funkcije in pristojnosti ustreznega odbora, tako da ima parlament primeren in učinkovit pregled evropskega procesa povezovanja;

9.

pozdravlja sprejete spremembe k zakonu o volitvah občinskih svetnikov in poslancev parlamenta kot enega od preostalih pogojev iz sedmih ključnih prednostnih nalog; vendar poziva črnogorske oblasti, naj dopolnijo te zakonodajne dosežke z novimi ukrepi za povečanje enakosti spolov, saj v praksi še ni zagotovljena;

10.

poudarja, da je zastopanost žensk v parlamentu še vedno zelo slaba, v pomembnih državniških funkcijah ter na vodilnih položajih v javnem in zasebnem sektorju; zato pozdravlja nove določbe o 30-odstotni zastopanosti žensk na listah kandidatov, a je kljub temu zaskrbljen, ker v praksi enakost spolov ni zagotovljena; zaskrbljen je tudi zaradi vsesplošnih kršitev delavskih pravic žensk, tudi pravice do enakega plačila; spodbuja črnogorske oblasti, naj pospešijo prizadevanja za vključitev načela enakosti spolov v politiko in uvedbo načela enakega plačila;

11.

želi pohvaliti sprejetje sprememb k zakonu o izobraževanju, ki pomeni konec dolge politične polemike glede statusa srbskega jezika v izobraževalnem sistemu Črne gore; meni, da ta pozitivni kompromis poudarja široko soglasje vseh političnih sil o celoviti, a tudi večetnični in večverski naravi države;

12.

meni, da je nova strategija reforme javne uprave za obdobje 2011–2016 pozitiven korak, usmerjen v uvedbo evropskih standardov za zaposlovanje in spodbujanje ter ukrepanje za večjo učinkovitost državne uprave; poziva črnogorsko vlado, naj obravnava obstoječe ključne in manj uspešne vidike upravnega sistema pri postopku sprejemanja odločitev in organizaciji dela vlade, vključno s sistemom prenosa in dekoncentracije oblasti, da bi vzpostavili depolitizirano in strokovno državno upravo, ki bo delovala učinkovito in nepristransko; poziva oblasti, naj dajo prednost dobremu upravljanju, prispevajo k postopnemu razvoju pravno-upravne kulture in rešijo težavo preobremenjenih in preveč razširjenih upravnih struktur;

13.

je seznanjen z napredkom reforme sodstva, tudi glede zmanjševanja sodnih zaostankov, sprejemanja ukrepov za okrepitev neodvisnosti, odgovornosti, nepristranskosti in učinkovitosti sodnikov ter tožilcev, kar je ena od ključnih prednostnih nalog, in dejstvom, da sodni in tožilski svet bolj sistematično uporablja disciplinske postopke proti osumljenim sodnikom in tožilcem; poziva črnogorski parlament, naj sprejme ustavne določbe, ki bi okrepile pravno neodvisnost in odgovornost sodstva, sodno neodvisnost ter strokovno avtonomijo državnega sodnega in tožilskega sveta; poudarja, da je treba učinkoviteje spremljati predpise o korupciji in navzkrižju interesov; poziva k racionalizaciji sodnega sistema za izboljšanje sodne učinkovitosti, saj je Črna gora še vedno ena od držav z najvišjim številom temeljnih sodišč, sodnikov, tožilcev in upravnih uslužbencev na prebivalca v Evropi;

14.

poziva črnogorske oblasti, naj se osredotočijo na izbiro sodnikov in tožilcev, njihovo finančno neodvisnost in strogo izvajanje disciplinskih pravil tako za sodnike kakor tudi za tožilce v primeru kršitev; oblasti poziva tudi k povečanju preglednosti v sodstvu; ponovno poziva k zagotovitvi predvidljivega sodnega sistema in zaupanja javnosti; zahteva, da se za proračun za sodstvo dodelijo ustrezna sredstva za infrastrukturo, opremo in usposabljanje, da bi povečali učinkovitost sodstva; meni, da je pomembno določiti skupna merila za pravosodno usposabljanje, ki jih mora uporabljati Center za pravno usposabljanje;

15.

pozdravlja tudi uspešen napredek pri sprejemanju protikorupcijske zakonodaje, zlasti novi zakon o javnih naročilih, zakon o financiranju političnih strank in spremembe k zakonu o navzkrižju interesov; vendar ugotavlja, da bi novi zakon o javnih naročilih lahko bil bolj omejitven od predhodne zakonodaje, zato bi lahko odvračal od poročanja o korupciji; izraža zaskrbljenost nad pomembno vlogo predstavnikov političnih strank v komisiji za ugotavljanje navzkrižja interesov, ki je pristojna za izvajanje novih sprememb zakona o navzkrižju interesov; meni, da bi sedanji osnutek zakona o prostem dostopu do informacij lahko omejil dostop do informacij in s tem zmanjšal spodobnost organizacij civilne družbe in medijev, da odkrijejo primere korupcije; ugotavlja, da je korupcija še vedno razširjena na številnih področjih in ostaja posebej zaskrbljujoče vprašanje ter lahko tudi povzroči občutne stroške za javne finance;

16.

spodbuja vlado, naj dosledno izvaja protikorupcijsko zakonodajo ter tudi zakone o financiranju političnih strank in volilnih kampanj; poziva pristojne organe kazenskega pregona, da si celovito prizadevajo za boj proti korupciji ter izvedejo več primerov sojenja proti korupciji, vključno s primeri korupcije na visoki ravni; poziva črnogorske oblasti, da uvedejo natančnejše mehanizme za pravilno izvajanje in spremljanje pobud ter projektov proti korupciji, okrepijo sodelovanje med agencijami in izmenjavo informacij zlasti med policijo in tožilci; spodbuja črnogorski parlament, naj okrepi svoj nadzor organov za boj proti korupciji; poziva oblasti, naj razjasnijo domneve o korupciji, zlasti v zvezi s primeri privatizacije; poziva Komisijo, naj oceni učinke in rezultate, dosežene z sredstvi EU, dodeljenimi za reformo sodstva in boj proti korupciji;

17.

poudarja, da je treba okrepiti boj proti organiziranemu kriminalu, zlasti v zvezi s povečanjem upravnih in preiskovalnih zmogljivosti policije in tožilskih organov, ter tako izboljšati učinkovitost teh organov; meni, da je pomembno pospešiti prizadevanja za učinkovito obdelavo obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in dodatno razširiti mednarodno in regionalno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, predvsem pranju denarja in tihotapljenju;

18.

čeprav priznava zakonodajni napredek pri zagotavljanju svobode izražanja v medijih, kljub temu ugotavlja domnevne primere ustrahovanja in fizičnega nasilja nad novinarji ter omejevanje medijske svobode, o katerem se poroča; izraža zaskrbljenost zaradi sodnih zaostankov pri obravnavanju tožb proti novinarjem zaradi obrekovanja in razžalitve;

19.

poziva črnogorske oblasti, naj temeljito raziščejo primere fizičnega nasilja nad novinarji in ustrahovanja slednjih ter pokažejo svojo zavezanost medijem, ki bodo neodvisni od političnih vplivov; poziva oblasti, naj sprožijo temeljito preiskavo in sodni pregon v primerih umora novinarjev in napadov nanje ter požigov vozil časopisa Vijesti in sodijo odgovornim za napad na ekipo televizije TV Vijesti novembra 2011 v Humcih pri Nikšiću; poziva oblasti, naj zagotovijo neodvisnost regulativnih organov in vzpostavijo vse potrebne pogoje za začetek delovanja samoregulativnega organa za medije na podlagi najboljših evropskih standardov; poziva črnogorsko vlado, naj predlaga takšne spremembe obstoječe zakonodaje o svobodi obveščanja, da ne bo omejevala dostopa do informacij in preglednosti; poziva novinarje, naj spoštujejo poklicne etiko in standarde v zvezi s spoštovanjem zasebnosti in dostojanstva v medijih;

20.

pozdravlja vladna prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z nevladnimi organizacijami in poziva k nadaljnjim posvetovanjem s civilno družbo pri oblikovanju politik in zakonodaje; pozitivno ocenjuje dejstvo, da so državne institucije imenovale osebe za stike z nevladnimi organizacijami in da so številne od teh institucij določile merila in postopek za izbor predstavnikov civilne družbe v ustrezne delovne skupine, ki jih je ustanovila vlada; vendar poudarja, da je treba okrepiti tudi dialog s sindikati in organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo ali obravnavajo vprašanja najbolj ranljivih skupin in enakosti spolov;

21.

pozdravlja na splošno dobro stanje medetničnih odnosov, vključno z obravnavo občutljivih vprašanj, kot sta narodnost in jezik, v popisu prebivalstva; z zadovoljstvom ugotavlja, da je zakonodajni okvir v zvezi s protidiskriminacijskimi politikami in varstvom mladoletnih večinoma vzpostavljen, kakor tudi funkcija svetovalca predsednika vlade za človekove pravice in zaščito pred diskriminacijo; poudarja, da so še vedno potrebna nadaljnja prizadevanja za njegovo izvajanje; poziva črnogorske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev boljše zastopanosti manjšin v javnih institucijah na državni in lokalni ravni, saj so pripadniki manjšin v javnih institucijah premalo zastopani; poziva oblasti, naj se borijo proti diskriminaciji romske, aškalske in egipčanske skupnosti in izboljšajo njihove življenjske razmere, dostop do storitev na področju socialnega varstva, zdravja, izobraževanja, bivanja in zaposlovanja; vlado in lokalne organe nadalje poziva, naj izvajajo evropski okvir za nacionalne strategije za vključevanje Romov ter po preteku sedanje nacionalne strategije za vključevanje Romov 2008–2012 sprejmejo novo tovrstno strategijo za obdobje desetih let, da bi izboljšali status pripadnikov Romov, Aškalov in Egipčanov;

22.

pozdravlja nedavno sprejetje zakona proti diskriminaciji, ki izrecno navaja spolno usmerjenost in spolno identiteto, ter poziva k ustreznemu izvajanju obstoječega zakonodajnega okvira za boj proti diskriminaciji; poziva črnogorske oblasti, naj okrepijo ukrepe za izvajanje nacionalnega pravnega in institucionalnega okvira o pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev; poziva oblasti, naj sprejmejo ukrepe proti kakršnemu koli ustrahovanju organizacij in oseb LGBT ter naredijo, kar je v njihovi moči, da preprečijo napade na skupnost LGBT;

23.

poudarja, da je Črna gora ratificirala osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in revidirano Evropsko socialno listino; izpostavlja, da delovno pravo sicer določa temeljne delavske in sindikalne pravice, vendar še veljajo omejitve; Črno goro spodbuja, naj te pravice okrepi; poudarja velik pomen socialnega dialoga in črnogorsko vlado spodbuja, naj pospeši svoja prizadevanja v socialnem svetu in okrepi njegovo vlogo; poudarja, da je treba povečati preglednost in učinkovitost tega sveta;

24.

poudarja, da bi si morale vse politične skupine, ne glede na skupnost, ki jo predstavljajo, prizadevati za ohranjanje konstruktivnega in zrelega političnega vzdušja ter se vzdržati sprejemanja političnih navodil od tretjih držav;

25.

spodbuja Črno goro, naj izboljša pravni okvir, ki ureja pravice invalidov in izboljša njihov dostop do zaposlitve, tudi v javnih institucijah; poziva oblasti, naj prilagodijo javna mesta njihovim potrebam in nadaljujejo izvajanje kampanj ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov;

26.

ker ugotavlja, da je trenutno v Črni gori okoli 15 000 beguncev, notranje razseljenih in razseljenih oseb, ki prihajajo s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova, poziva črnogorsko vlado, naj poišče dolgoročno in trajnostno rešitev tega vprašanja s popolnim izvajanjem ustrezne strategije in nadaljevanjem dodatnih prizadevanj za zagotovitev pravnega statusa za razseljene osebe; meni, da je pomembno njihovo vračanje v države izvora ter da je treba odpraviti preostale ovire med državami te regije in ljudem olajšati vrnitev; zato pozdravlja proaktivno vlogo Črne gore v regionalnem programu “Beograjska pobuda” ter sprejetje akcijskega načrta za izvajanje strategije za trajno rešitev vprašanja razseljenih in notranje razseljenih oseb v Črni gori;

27.

izraža pohvalo Črni gori za ohranjanje njene makroekonomske stabilnosti, a tudi ugotavlja, da se gospodarska rast upočasnjuje, kot je bilo napovedano, in da se visoka brezposelnost nadaljuje; spodbuja vlado, naj pospeši okrevanje po hudi gospodarski recesiji leta 2009 in obenem ohrani fiskalno stabilnost z nadaljevanjem preudarnejših fiskalnih politik ter zmanjša javni dolg, da bi dosegli zdrav gospodarski napredek, usmerjen v izboljšanje življenjskega standarda;

28.

pozdravlja sprejetje pomembnih strukturnih reform, kot so reforme v zvezi z javnim pokojninskim sistemom, racionalizacijo zaposlovanja v javni upravi in novim finančnim sistemom za lokalno upravo; spodbuja Črno goro, naj nadaljuje strukturne reforme, zlasti krepitev pravne države, fizične infrastrukture in človeških virov, ter naj nadaljuje ukrepe za odpravo ovir za poslovanje in izboljšanje poslovnega okolja ter povečanje prilagodljivosti trgov dela in pospešitev izvozne konkurenčnosti; je še vedno zaskrbljen zaradi velikega obsega neformalnega zaposlovanja in razširjenosti neformalnega gospodarstva, kar pomeni pomemben izziv za črnogorsko gospodarstvo in družbo;

29.

pozdravlja sprejetje razvojne strategije za mala in srednja podjetja za obdobje 2011–2015 ter strategije za spodbujanje konkurenčnosti na mikro ravni za obdobje 2011–2015; spodbuja vlado, naj izboljša usklajevanje različnih institucij na tem področju, da bi zbirali boljše podatke o malih in srednjih podjetjih ter okrepili sistem enotne registracije podjetij in s tem zagotovili učinkovito izvajanje navedenih strategij;

30.

poziva črnogorsko vlado, naj močno okrepi institucionalne in upravne zmogljivosti ter sodelovanje in usklajevanje med ustreznimi državnimi institucijami, povezano s pristopom; v zvezi s tem oblasti poziva, naj okrepijo upravne zmogljivosti ministrstva za zunanje zadeve in evropsko povezovanje ter zmogljivosti ministrstev, ki delujejo na področju zakonodaje Skupnosti; poziva oblasti, naj se spopadejo z razdrobljenostjo upravnega sistema in prekrivanjem pristojnosti ter razvijejo zmogljivosti za oblikovanje politik v resornih ministrstvih, da bi izboljšali kakovost zakonodaje in okrepili pravno državo;

31.

pozdravlja sprejetje vladnega načrta, ki opisuje črnogorsko energetsko politiko do leta 2030, in ugotavlja, da je zlasti reforma energetskega sektorja ključni izziv, s katerim se sooča država; poziva oblasti, da pospešijo napredek na področju varnosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti ter nadaljujejo prizadevanja za vzpostavitev regulativnega okvira, ki bi spodbudil večjo uporabo obnovljivih energetskih virov v vseh sektorjih, kakor zahteva pravni red EU o obnovljivi energiji;

32.

poziva Črno goro, naj doseže napredek pri usklajevanju nacionalne zakonodaje s pravnim redom glede dostopa do podatkov o okolju, dostopa do pravnega varstva, okoljske odgovornosti in določb o strateškem ocenjevanju okolja v zvezi s čezmejnimi vidiki; poziva oblasti, naj bolj sistematično vključujejo vprašanja v zvezi z okoljem in vprašanja podnebnih sprememb v druge sektorske politike; meni, da je posebej pomembno obravnavati težave trdnih odpadkov, odpadnih voda in slabo urejenega ravnanja z odpadki ter uvesti strožje kazni za vse tiste, ki kršijo ustrezne predpise, in vzpostaviti učinkovit inšpekcijski nadzorni sistem; poleg tega na splošno ponovno opozarja, da je treba rešiti nejasno razdelitev odgovornosti med organi in pomanjkanje usklajenosti pri njihovem ukrepanju, saj to resno ovira napredek na področju varstva okolja;

33.

poudarja, da je več kot 25 % evropske biotske raznolikosti na območju Zahodnega Balkana in da so v številnih majhnih ter velikih rekah in jezerih (največja sta reka Morača in Skadarsko jezero) prisotne številne redke vrste; poziva črnogorske oblasti, naj ponovno preučijo načrte o gradnji velikih hidroelektrarn in o osredotočanju na porabo energije iz teh virov; opozarja, da je treba oblikovati nacionalno energetsko strategijo, ki bo upoštevala številne raznolike vire energije, tudi hidroenergijo majhnega obsega; ponovno poudarja potrebo po spoštovanju naravne dediščine v skladu z ustavo, ki določa, da je Črna gora ekološka država, in dejstvo, da sta dediščina ter turizem pomembna stebra črnogorskega gospodarstva; odločno poziva črnogorske oblasti, naj pred sprejetjem odločitev o gradnji novih elektrarn v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi, na primer Aarhuško konvencijo in Konvencijo iz Espooja, dosledno opravljajo presoje okoljskih in družbenih vplivov; nadalje jih poziva, naj pri načrtovanju prihodnjih projektov za izgradnjo hidroelektrarn izvedejo razširjena in pregledna javna posvetovanja z vključevanjem ustreznih organizacij civilne družbe ter objavijo ustrezne odločitve, strokovna mnenja in drugo dokumentacijo;

34.

izraža pohvalo Črni gori, ker je postala svetovna turistična destinacija z velikimi možnostmi za nadaljnji razvoj; vendar ugotavlja možno nevarnost za okolje, ki izhaja iz turizma, in poziva vlado, naj sprejme nadaljnje ukrepe za varstvo okolja, tudi ob obali Jadranskega morja;

35.

poziva črnogorsko vlado, naj pospeši napredek pri vzpostavljanju struktur, potrebnih za upravljanje skupne kmetijske politike, kot sta agencija za plačila in povezana upravni ter kontrolni sistem; poziva k napredku za razvoj kmetijske politike in politike razvoja podeželja, tudi z nadaljevanjem prizadevanj za razvoj politik in za uporabo finančne pomoči, ki je na voljo;

36.

izraža pohvalo Črni gori, ker se je pridružila Svetovni trgovinski organizaciji na ministrski konferenci WTO 17. decembra 2011; meni, da bo članstvo v tej organizaciji zagotovilo preglednejše, bolj predvidljivo in privlačnejše okolje za trgovino in tuje naložbe;

37.

poziva črnogorske oblasti, naj izvedejo ustrezno zakonodajo o neodvisnosti centralnih bank, denarnem financiranju, privilegiranem dostopu do finančnih institucij javnega sektorja ter zaščiti eura; ugotavlja, da bo treba posledice za denarni sistem Črne gore natančno opredeliti in obravnavati v prihodnjih pristopnih pogajanjih;

38.

izraža pohvalo Črni gori za nemoteno izvajanje režima brez vizumov s schengenskim območjem, ki je začel veljati 19. decembra 2009,; vendar poziva oblasti, naj izpopolnijo upravne zmogljivosti ministrstva za zunanje zadeve in evropsko povezovanje ter njegovo diplomatsko in konzularno mrežo, na primer z vzpostavitvijo spletne povezave med nacionalnim sistemom ministrstva za vizume in diplomatskimi ter konzularnimi misijami in z uvedbo vizumske nalepke z varnostno zaščito;

39.

izraža pohvalo Črni gori za njeno zavezanost in konstruktivno vlogo v prispevanju k regionalni stabilnosti in krepitvi dobrih sosedskih odnosov z drugimi državami Zahodnega Balkana; z zadovoljstvom ugotavlja proaktivno udeležbo Črne gore v različnih regionalnih pobudah v Jugovzhodni Evropi; poudarja zlasti namero Črne gore, da podpiše sporazume o izročitvi s Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Srbijo, s sklenitvijo sporazumov o sodelovanju s finančnimi obveščevalnimi službami drugih držav ter s pridružitvijo 7. novembra 2011 izjavi zunanjih ministrov Srbije, Črne gore, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, katere cilj je najti rešitev za vprašanje beguncev v regiji;

40.

pozdravlja zavezo tako Črne gore kot Srbije, da bosta postavili dvostranske odnose na trdnejše temelje; spodbuja politične in verske voditelje v obeh državah, naj še naprej izboljšujejo stanje medetničnega in medverskega dialoga, da bi dosegli sporazum o ureditvi položaja srbske pravoslavne cerkve v Črni gori; poziva Komisijo, naj poleg pristopnih pogajanj spremlja odnose med črnogorsko in srbsko pravoslavno cerkvijo, saj bi izboljšanje odnosov med tema cerkvama in skupnostma, ki delujeta v državi, pozitivno vplivalo na politično vzdušje v Črni gori;

41.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so sosedski odnosi med Črno goro in Hrvaško dobri; pozdravlja sporazum o sodelovanju med črnogorskimi in hrvaškimi organi kazenskega pregona, ki zagotavlja okvir za skupne dejavnosti na različnih področjih policijskega dela, preprečevanja kriminala, nadzora mej ter za boj proti zapletenim oblikam regionalnega in mednarodnega organiziranega kriminala; pozdravlja oblikovanje skupne komisije med Črno goro in Hrvaško ter izraža zadovoljstvo glede dejstva, da sta se obe strani dogovorili, da bosta spoštovali sklep Mednarodnega sodišča o še nerešenem vprašanju lastništva ozemlja polotoka Prevlaka;

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Črne gore.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/56

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za upravljanje podjetij (COM(2011)0164),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o deontoloških vprašanjih glede upravljanja družb (1),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0051/2012),

1.

pozdravlja pregled okvira EU za upravljanje podjetij, ki ga je uvedla Komisija z zeleno knjigo;

2.

obžaluje pa, da pomembna vprašanja v zvezi z upravljanjem podjetij, kot so odločanje upravnega odbora, odgovornost direktorjev, njihova neodvisnost, navzkrižje interesov ali vključitev zainteresiranih strani, niso bila vključena v zeleno knjigo;

3.

obžaluje, da se zelena knjiga osredotoča na enotirni sistem in zanemarja dvotirni sistem, ki je enako razširjen v Evropi; poudarja, da mora Komisija pri pregledu okvira za upravljanje podjetij na ravni EU upoštevati pravice in dolžnosti, ki jih različnim organom podjetja nalaga nacionalna zakonodaja, ter zlasti razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom; v nadaljevanju uporablja izraz "upravni odbor" za nadzorno vlogo direktorjev, ki jo ima v dvotirnem sistemu običajno nadzorni svet;

4.

poudarja, kako pomembno je ustvariti preglednejši, stabilnejši, zanesljivejši in odgovornejši podjetniški sektor v Evropski uniji ter izboljšati upravljanje podjetij; meni, da bi moral biti podjetniški sektor pri svojem delu zmožen upoštevati socialne, etične in okoljske pomisleke in poleg večje gospodarske uspešnosti in ustvarjanja dostojnih delovnih mest pokazati odgovornost do zaposlenih, delničarjev in širše družbe;

5.

meni, da dobro upravljanje samo ne more preprečiti prevzemanja prekomernih tveganj; zato poziva k uvedbi neodvisnih revizij in pravil, ki bodo upoštevala različne podjetniške kulture v EU;

6.

meni, da mora biti dobro upravljano podjetje odgovorno do zaposlenih, delničarjev in po potrebi tudi drugih zainteresiranih strani ter pregledno zanje;

7.

meni, da je treba še bolj podpreti opredelitev upravljanja podjetij Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2004, po kateri upravljanje zajema celoten preplet odnosov med upravo podjetja, nadzornim organom, delničarji in drugimi zainteresiranimi stranmi;

8.

meni, da se je mogoče iz največjih stečajev v poslovnem svetu v času po finančni krizi nekaj naučiti;

9.

v zvezi s tem poudarja, da se je treba posvetiti vlogi, ki jo imajo različni odbori (odbori za revizijo. in če obstajajo v zadevnih državah članicah, odbori za imenovanja) pri dobrem upravljanju podjetja, ter poziva Komisijo, naj okrepi njihovo vlogo;

10.

meni, da bi moral za vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, veljati temeljni sklop ukrepov EU za upravljanje podjetij; ugotavlja, da bi morali biti ti ukrepi sorazmerni velikosti, zapletenosti in vrsti podjetja;

11.

meni, da bi morali pobude za upravljanje podjetij sprejeti skupaj s pobudami za njihovo družbeno odgovornost, ki jih predlaga Komisija; meni, da bi lahko družbena odgovornost podjetij skupaj z upravljanjem podjetij, zlasti v sedanjih gospodarskih in socialnih razmerah, pomagala ustvariti tesnejše vezi med podjetji in družbenim okoljem, v katerem delujejo in rastejo;

12.

poudarja, da je pobuda za pošteno igro na področju financ (Fiancial Fair Play) primer dobre prakse upravljanja podjetij v športu; poziva druge sektorje in javne organe, naj podrobneje preučijo te ukrepe, da bi tudi sami uvedli nekatera njihova osnovna načela;

13.

poziva Komisijo, naj za vsak zakonodajni predlog v zvezi z upravljanjem podjetij, ki ga namerava pripraviti, opravi oceno učinka, ki naj se osredotoči na zastavljene cilje in potrebo po ohranjanju konkurenčnosti podjetij;

14.

poudarja, da bi pri enotirnem sistemu morala biti jasna razmejitev med dolžnostmi predsednika upravnega odbora in izvršnega direktorja; vendar opozarja, da bi moralo biti to pravilo sorazmerno velikosti in posebnostim podjetja;

15.

poudarja, da morajo biti člani odbora neodvisni posamezniki z raznolikimi spretnostmi, znanji in izkušnjami, da bi bilo treba ta vidik sestave odbora prilagoditi kompleksnosti dejavnosti podjetja in da je naloga delničarjev, da zagotovijo pravo ravnotežje znanj v odboru;

16.

meni, da bi morala biti politika izbiranja kadra, kjer se uporablja, specifična in da bi zanjo moralo veljati načelo "izpolnjuj ali utemelji"; poudarja, da so za pripravo in sprejemanje tovrstnih dokumentov o politikah pristojni izključno delničarji;

17.

poziva podjetja, naj na področju človeških virov uporabljajo pregledne metode na podlagi zaslug ter naj učinkovito razvijajo in spodbujajo talente in znanja moških in žensk; poudarja, da morajo podjetja zagotavljati enako obravnavo moških in žensk, jim nuditi enake možnosti in prispevati k primernemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja moških in žensk;

18.

poudarja, da morajo biti v upravnih odborih podjetij zastopane široke in raznolike sposobnosti, znanja in spretnosti;

19.

poziva Komisijo, naj čim prej predstavi celovite najnovejše podatke o zastopanosti žensk v vseh vrstah podjetij v Evropski uniji ter o zavezujočih in nezavezujočih ukrepih, ki jih je sprejel poslovni sektor, pa tudi o ukrepih, ki so jih za večjo zastopanost žensk nedavno sprejele države članice, ter naj, če se ugotovi, da ukrepi, ki jih izvajajo podjetja in države članice, niso zadovoljivi, med letom 2012 predlaga zakonodajo, vključno s kvotami, za zvišanje zastopanosti žensk v organih upravljanja podjetij na 30 % do leta 2015 in 40 % do leta 2020, pri čemer naj upošteva odgovornosti držav članic in njihove gospodarske, strukturne (glede na velikost podjetij), pravne in regionalne posebnosti;

20.

poudarja, da morajo člani upravnih odborov posvetiti dovolj časa izpolnjevanju svojih obveznosti; vseeno meni, da uporaba enotnih določb za vse ni priporočljiva; meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, da omejijo število upravnih odborov, v katerih lahko sodeluje posameznik; poudarja, da bi tako omogočili pogostejše sestanke odborov in izboljšali delovanje notranjih nadzornih organov; poudarja, da morajo člani upravnih odborov zagotoviti popolno preglednost in odprtost v zvezi s svojimi ostalimi dejavnostmi;

21.

soglaša, da so redne zunanje ocene koristne za oceno uspešnosti praks upravljanja podjetij; meni pa, da ne bi smele biti obvezne;

22.

meni, da so člani upravnih in nadzornih odborov sami odgovorni za izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za opravljanje njihovih nalog, pri tem pa naj uživajo primerno podporo podjetij;

23.

spodbuja razkritje plačne politike in letnih plačnih poročil podjetij, ki bi jih bilo treba dati skupščini delničarjev v odobritev; poudarja pa, da bi morale imeti države članice možnost storiti več, in sicer z določitvijo zahtev glede razkritja osebnih prejemkov izvršnih in neizvršnih direktorjev podjetij, kar lahko prispeva k večji preglednosti;

24.

meni, da je treba uvesti strog nadzor in nova pravila, da bi prepovedali vse škodljive prakse v zvezi s plačami, dodatki in nagradami vodilnih v podjetjih v finančnem ali nefinančnem gospodarskem sektorju, ki so prejela finančno injekcijo od vlade države članice; meni, da bi bilo treba po potrebi s pravnimi ukrepi preprečiti zlorabo javnih finančnih sredstev za refinanciranje podjetij;

25.

poziva k trajnostnim dolgoročnim politikam prejemkov, ki naj temeljijo na dolgoročnem delu posameznika in njegovega podjetja;

26.

meni, da bi morali biti dvigi plač vodstvenih kadrov skladni z dolgoročno uspešnostjo njihovih podjetij;

27.

podpira vključitev elementov dolgoročne vzdržnosti v spremenljive prejemke direktorjev, na primer tako, da bo delež njihovih spremenljivih prejemkov odvisen od doseganja ciljev družbene odgovornosti podjetij, na primer glede zdravja in varnosti pri delu in zadovoljstva zaposlenih;

28.

ugotavlja, da je upravni odbor organ, pristojen za pregled in odobritev strategije podjetja, kar vključuje pristop podjetja do tveganja, in da bi o tem moral poročati delničarjem na razumljiv način, če je to mogoče, ne da bi razkril informacije, ki bi lahko škodovale podjetju, na primer v zvezi s tekmeci; meni, da bi bilo treba pri tem vključiti okoljska in družbena tveganja, kolikor imajo materialni vpliv na podjetje, kakor že zahteva zakonodaja EU;

29.

meni, da bi bilo treba spodbujati vključevanje delničarjev v delovanje podjetja, tako da se okrepi njihova vloga, vendar bi morala biti taka udeležba stvar prostovoljne izbire in nikoli obveznost;

30.

kljub temu meni, da je treba razmisliti o ukrepih za spodbujanje dolgoročnih naložb in tudi o zahtevi glede popolne preglednosti glasovanja za vse izposojene delnice, razen za prinosniške delnice; meni, da bi bilo treba znova razmisliti o ravnanju institucionalnih vlagateljev, katerega namen je ustvariti likvidnost in ohraniti dobre bonitetne ocene, saj se s tem spodbuja zgolj kratkoročno lastništvo delnic;

31.

ugotavlja, da direktiva o pravicah delničarjev (2) podpira načelo enakega obravnavanja delničarjev in da imajo zato vsi delničarji (institucionalni ali ne) pravico do enakih informacij od podjetja, ne glede na svoj delež;

32.

poziva Komisijo, naj pripravi sorazmerne predloge za evropske smernice o tem, katere vrste podatkov se objavijo za delničarje v letnih poročilih podjetij; meni, da morajo biti ti podatki visokokakovostni in informativni;

33.

ugotavlja, da je na trgu zelo malo dolgoročnih naložb, in Komisijo poziva, naj pregleda vso ustrezno zakonodajo in oceni, ali so določeni predpisi prispevali k pretiranemu številu kratkoročnih; še posebej pozdravlja predlog Komisije, da se iz direktive o preglednosti črta zahteva po trimesečnem poročanju, ki le malo prispeva k obveščenosti delničarjev in preprosto ustvarja priložnosti za kratkoročno trgovanje;

34.

pozdravlja razvoj upraviteljskega kodeksa za institucionalne vlagatelje iz celotne Evropske unije; meni, da bi bilo mogoče evropski upraviteljski kodeks razviti z opiranjem na že obstoječe modele in v sodelovanju z nacionalnimi organi;

35.

poudarja, da imajo institucionalni vlagatelji temeljno dolžnost, da zaščitijo svoj vložek, ter da je njihova naloga, da nadzorujejo upravitelja premoženja, ki so ga imenovali, in sicer kar zadeva strategijo, stroške, trgovanje in stopnjo, do katere se upravitelj premoženja vključuje v dejavnosti podjetja, v katero se vlaga, ter morajo zato zahtevati ustrezno preglednost pri opravljanju fiduciarnih obveznosti;

36.

v zvezi s tem meni, da bi morali biti institucionalni vlagatelji svobodni pri določanju ustreznih spodbud v profesionalnem razmerju do upraviteljev njihovega premoženja;

37.

ugotavlja, da bi bilo treba razkriti vsa navzkrižja interesov, tudi morebitna, in da so v zvezi s tem potrebni ukrepi na ravni EU;

38.

poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah delničarjev ter v ta namen preuči, kako bi lahko še okrepili udeležbo delničarjev; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija z oceno učinka analizirati vlogo elektronskega glasovanja na generalnih skupščinah podjetij, ki kotirajo na borzi, da se spodbudi sodelovanje delničarjev, zlasti čezmejnih;

39.

ponovno opozarja Komisijo, da je treba jasno opredeliti "sodelovanje", saj pomanjkanje enotnih pravil predstavlja glavno oviro za sodelovanje delničarjev;

40.

meni, da imajo svetovalci zastopniških podjetij zelo pomembno vlogo, vendar so lahko njihove dejavnosti pogosto predmet navzkrižja interesov; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno regulacijo delovanja svetovalcev zastopniških podjetij, posebno pozornost pa naj posveti vprašanjem preglednosti in navzkrižja interesov; meni, da bi bilo treba svetovalcem zastopniških podjetij prepovedati, da nudijo svetovalne storitve za podjetja, v katera se vlaga;

41.

meni, da bi bilo treba podjetjem omogočiti izbiro med režimom imenskih delnic in režimom prinosniških delnic; meni, da bi podjetja, ki se odločijo za imenske delnice, morala imeti pravico, da se seznanijo z istovetnostjo njihovih lastnikov, in da bi bilo treba na ravni EU določiti minimalne uskladitvene zahteve za razkritje materialnih deležev; meni, da to ne bi smelo vplivati na pravico lastnikov prinosniških delnic, da njihova istovetnost ostane skrita;

42.

ugotavlja, da je zaščita manjšinskih delničarjev vprašanje, s katerim se sicer ukvarjajo določbe nacionalnega prava, vendar se lahko z dejavnostjo Unije spodbudi glasovanje po pooblaščencih;

43.

podpira smernice iz izjave evropskega foruma za upravljanje podjetij z dne 10. marca 2011 o poslih s povezanimi strankami za subjekte, ki kotirajo na borzi; spodbuja Komisijo, naj s pomočjo mehanizma mehkega prava, kot je priporočilo, ukrepa na ravni EU;

44.

meni, da bi bilo treba vprašanje shem lastništva delnic za zaposlene reševati na ravni držav članic in s pogajanji med delavci in delodajalci ter da bi moralo biti sodelovanje v taki shemi bi vedno prostovoljno;

45.

meni, da je sistem "izpolnjuj ali utemelji" koristno orodje za upravljanje podjetij; je naklonjen obveznemu spoštovanju kodeksa ravnanja, ki ga izbere podjetje; meni, da je treba vsako odstopanje od kodeksa ravnanja obrazložiti na razumljiv način ter da je treba poleg tega opisati in obrazložiti tudi alternativni ukrep upravljanja podjetja, ki je bil sprejet;

46.

poudarja, da je treba namesto zavezujočih evropskih pravil o upravljanju podjetij doseči boljše delovanje obstoječih pravil in priporočil o upravljanju ter njihovo doslednejše izvajanje;

47.

meni, da lahko kodeksi ravnanja spodbudijo spremembe v vedenju in da prožnost, ki jo kodeksi zagotavljajo, omogoča inovacije, ki lahko črpajo iz najboljših praks po vsej EU; meni, da bi se lahko upravljanje podjetij v EU izboljšalo z izmenjavo najboljših praks;

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/61

—

ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2010,

—

ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208-209, 271, 308-309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokola št. 5 o statutu EIB,

—

ob upoštevanju člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije o vlogi Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES,

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. maja 2011 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2009 (2),

—

ob upoštevanju delovnega načrta EIB za obdobje 2011-2013, kot ga je 14. decembra 2010 odobril svet direktorjev,

—

ob upoštevanju letnega poročila revizijskega odbora EIB za leto 2010 svetu guvernerjev z dne 6. aprila 2011,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o EU 2020 (5),

—

ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0058/2012),

A.

ker je bila EIB ustanovljena z Rimsko pogodbo in ker je njen glavni cilj prispevati k razvoju enotnega trga in zmanjšanju razvojnih razlik med regijami;

B.

ker so finančne operacije EIB znotraj Evropske unije osredotočene na šest prednostnih nalog politik: zagotavljanje ekonomske in socialne kohezije in konvergence; uresničevanje gospodarstva, temelječega na znanju; razvoj vseevropskih prometnih omrežij in omrežij za dostop; pomoč malim in srednjim podjetjem; zaščito in izboljšanje okolja in spodbujanje trajnostnih skupnosti; ter podpiranje trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo;

C.

ker je EIB še vedno "evropska banka" in orodje doseganje ciljev EU;

D.

ker so izplačila posojil v EU preko skupine EIB v letu 2010 dosegla 52 milijard EUR;

E.

ker EIB svoje dejavnosti zunaj Evropske unije izvaja predvsem v podporo politikam Evropske unije na področju zunanjega delovanja;

F.

ker so izplačila posojil zunaj EU preko skupine EIB v letu 2010 dosegla 6 milijard EUR;

G.

ker sme EIB v skladu s svojim statutom po ratifikaciji Lizbonske pogodbe zagotoviti posojila in garancije največ v višini dvainpolkratnika svojega vpisanega kapitala in rezerv, nerazporejenih rezerv in presežkov iz bilance uspeha;

H.

ker sta nadaljevanje finančne in gospodarske krize ter krize javnega dolga tudi po letu 2010 ter s tem povezani kreditni krč povečala potrebe po financiranju;

I.

ker je naloga EIB, da pomaga evropskemu gospodarstvu, tako s pomočjo kapitalskih trgov kot tudi z lastnimi sredstvi;

J.

ker je bonitetna ocena AAA za delovanje EIB bistvenega pomena;

K.

ker je bil revizijski odbor v skladu s statutom Evropske investicijske banke ustanovljen kot samostojni odbor, pristojen za revizijo računov banke ter preverjanje, ali so dejavnosti banke skladne z najboljšo bančno prakso; ker je revizijski odbor v svojem poročilu z dne 6. aprila 2011 izjavil da "je leta 2010 revizijski odbor prejel pričakovano podporo služb banke in je tako lahko ustrezno opravil svoje obveznosti";

L.

ker ciljev strategije EU 2020, kot so naložbe v infrastrukturo, zelene tehnologije, inovacije ter mala in srednja podjetja, ni mogoče doseči brez ustreznega financiranja;

M.

ker je trajnostno rast v Uniji treba zagotoviti tudi s prerazporejanjem neporabljenih odobritev plačil za skupne programe iz proračuna EU, usmerjene v rast, konkurenčnost in zaposlovanje, ter izkoriščanjem posojil EIB in vzpostavitvijo učinkovitega trga obveznic za projekte;

1.

pozdravlja letno poročilo za leto 2010 in spodbuja EIB k nadaljevanju dela v korist razvoja evropskega gospodarstva in spodbujanja rasti, zaposlovanja ter socialne in teritorialne kohezije s posebnim poudarkom na projektih za manj razvite regije; podpira namero banke, da svojo pozornost usmeri na področja, kjer bo njeno financiranje verjetno najbolj vplivalo na gospodarsko rast; poudarja, da bi EIB morala kar najbolje izkoristiti svoje vire in instrumente za boj proti sedanji finančni in gospodarski krizi;

2.

meni, da bi morala skupina EIB (6) Parlamentu še naprej vsako leto poročati o svojih dejavnostih posojanja v okviru EU, v povezavi z izpolnjevanjem ciljev Unije in strategije Evropa 2020, in zunaj EU, v povezavi s svojim mandatom in splošno usklajenostjo politike zunanjih ukrepov EU; meni, da bi se morali EIB in EBRD osredotočiti tudi na krepitev medsebojnega usklajevanja in sodelovanja v tretjih državah, da bi izboljšali svoje primerjalne prednosti in preprečili podvajanje dela (7) ter tako zagotavljali učinkovitejšo rabo sredstev; opozarja tudi, da sta se Svet in Parlament dogovorila, da je prišel čas, ko je treba preučiti racionalizacijo sistema evropskih javnih finančnih institucij, pri čemer ne bi smela biti izključena nobena možnost;

3.

poudarja, da bi skupina EIB morala še naprej vsako leto poročati Evropskemu parlamentu o svojih dejavnostih financiranja, zlasti glede financiranja EU in zunanjega financiranja; poziva banko, naj bo njeno letno poročilo lahko dostopno in razumljivo za širšo javnost;

4.

pozdravlja potrjeni poslovni načrt EIB za obdobje 2011–2013, ki za prihodnja leta določa tri glavne razsežnosti dejavnosti banke: izvajanje strategije "Evropa 2020", boj proti podnebnim spremembam in podporo zunanji politiki EU;

5.

podpira banko pri njeni zavezi, da se osredotoči na "trikotnik znanja", ki povezuje izobraževanje, raziskave in razvoj ter inovacije;

6.

priporoča, naj EIB na svoji spletni strani objavlja resolucije Evropskega parlamenta o letnih poročilih EIB ter pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta in odgovore EIB nanje skupaj s svojimi poročili;

7.

opaža povečan obseg posojil za strukturne programe v luči gospodarske in finančne krize; poudarja pomembno vlogo teh posojil za obnovo in rast, saj podpirajo naložbe javnega sektorja v nekaterih državah članicah; spodbuja EIB, naj še naprej zagotavlja podobne instrumente ne le za države, ki so se znašle v finančnih težavah, temveč tudi za spodbujanje držav z dobro finančno disciplino in konvergenčnih regij;

8.

poudarja, da so po obsegu posojanja javno-zasebna partnerstva v letu 2010 pomenila 32 % posojil EIB vseevropskim prometnim omrežjem; pozdravlja ustanovitev Evropskega strokovnega centra za javno-zasebna partnerstva z mrežo članov, ki poleg EIB in Evropske komisije zdaj vključuje še 30 držav članic EU in pridruženih držav ter mnoge regije;

9.

poziva EIB, naj spodbuja javno razkritje vseh javnih plačilnih obveznosti v zvezi s financiranimi javno-zasebnimi partnerstvi skupaj s podatki o viru prihodnjih plačil;

10.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj objavi letni seznam vseh končnih prejemnikov posojil in drugih finančnih instrumentov, enako kot je Komisija dolžna objaviti seznam upravičencev do sredstev EU;

11.

poziva EIB, naj okrepi podporo za infrastrukturna omrežja v novih državah članicah, ki je v primerjavi z državami članicami EU-15 še vedno sorazmerno nizka; poziva, naj bo ta delež financiranja infrastrukturnih omrežij večji za medsebojne povezave na mejah držav članic;

12.

v glavnem podpira sodelovanje med EIB in Evropsko komisijo pri razvoju inovativnih finančnih instrumentov za spodbujanje ciljev strategije "Evropa 2020", ukrepov za zagon gospodarstva, ki ga je prizadela kriza, in potrebnih ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami; priznava prejšnje pozitivne izkušnje pri uporabi teh orodij – vključno z mehanizmi za usklajevanje subvencij in posojil ter mehanizmi za delitev tveganj;

13.

zlasti podpira Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki je skupna pobuda Evropske komisije in EIB, ki zagotavlja posojila za bolj tvegane projekte z večjo donosnostjo; v kontekstu izvajanja sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj je presenečen, da je višina posojil, ki jih je Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja podpisal leta 2010, dosegla le 1,8 milijarde EUR, kar je 1 milijardo manj kot leta 2009; meni, da je razlog za to znižanje, ki ga je Evropska investicijska banka navedla v poročilu za leto 2010, namreč, da se zmanjšuje pritisk na posojila od podjetij, ki so se na banko obrnila na višku krize, nezadosten, in zahteva dodatna pojasnila Evropske investicijske banke in Evropske komisije;

14.

je zaskrbljen zaradi notranjih kontrol in sistemov notranje revizije Evropske investicijske banke ter spodbuja Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, da do novembra 2012 dokončno oblikujeta celovit okvirni finančni in upravni sporazum glede na pričakovano širjenje inovativnih finančnih instrumentov, ki jih upravlja skupina EIB; pričakuje, da bo EIB poročala Parlamentu o doseženemu napredku do decembra 2012;

15.

pozdravlja dejstvo, da je bil cilj 30 milijard EUR posojil malim in srednjim podjetjem, ki ga je decembra 2008 določil Ekonomsko-finančni svet (ECOFIN), dosežen celo leto pred začrtanim rokom; podpira novo obliko posojil za srednje velika podjetja ter poudarja njen pomen za pospeševanje okrevanja evropskega gospodarstva; poziva Evropsko investicijsko banko, naj malim in srednjim podjetjem ter drugim upravičencem po potrebi svetuje ter tako zagotovi kakovost in učinkovitost projektov;

16.

poudarja, da je Evropski parlament že večkrat priporočil povečanje preglednosti pri izbiri finančnih posrednikov in načina dodeljevanja "globalnih posojil" s strani EIB, in vztraja, da je treba za uresničitev tega ukrepati; poudarja, da so potrebni jasnejši pogoji in strožja merila uspešnosti posojil; poziva EIB, naj nemudoma – še pred koncem 2012 – razvije nove, skladne in učinkovite instrumente za boljši nadzor finančnih posrednikov, ki sodelujejo z EIB pri pomoči malim in srednjim podjetjem v Evropi;

17.

ponovno poziva EIB, naj redno poroča o doseženih rezultatih, vključno z izčrpnimi podatki o končnih upravičencih, zbirnimi poročili o spremljanju in izvajanju internih postopkov ter doseganjem ciljev glede na napovedi; poziva, naj se navedejo in pojasnijo odstopanja od ciljev ter naj se posredujejo podrobnosti o odgovornosti za ta odstopanja; je zaskrbljen zaradi odsotnosti jasnih primerjalnih meril uspešnosti in stopenj razširjenosti, zaradi česar uspešnost posojil še vedno ni jasna;

18.

priznava dejstvo, da je leta 2010 115 000 malih in srednjih podjetij prejelo pomoč skupine EIB in prispevek EIB v višini 10,0 milijard EUR preko kreditnih linij za posojila malim in srednjim podjetjem, medtem ko je Evropski investicijski sklad malim in srednjim podjetjem zagotovil 2,8 milijarde EUR v obliki garancij in tveganega kapitala; spodbuja prizadevanja EIB za zagotavljanje večje pomoči malim in srednjim podjetjem;

19.

pozdravlja odločitev Evropske investicijske banke, da se pridruži Evropski banki za obnovo in razvoj in skupini Svetovne banke pri skupnem akcijskem načrtu mednarodnih institucij za krepitev podpore za mala in srednja podjetja v srednji in vzhodni Evropi v obdobju 2009–2010; ugotavlja, da je z izpolnjevanjem obveznosti iz tega načrta (podvojitev sredstev, ki se običajno dajo na voljo malim in srednjim podjetjem v regiji), Evropska investicijska banka veliko pred rokom izpolnila svoj cilj in je bilo ob koncu leta 2010 zabeleženo 25-odstotno povečanje – za 14 milijard EUR – posojilne dejavnosti banke; poziva Evropsko investicijsko banko, naj nadaljuje tesno sodelovanje z bankami v tej regiji v podporo malim in srednjim podjetjem;

20.

pozdravlja evropski mikrofinančnih instrument PROGRESS, ki sta ga marca 2010 ustanovili Evropska komisija in EIB; poziva k čimprejšnjemu oblikovanju in objavi jasnih meril za izbiro posrednikov, ki sodelujejo v tej pobudi;

21.

pozdravlja posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 4/2011 z naslovom "Revizija garancijske sheme za MSP" ter priznava pomembno vlogo te garancijske sheme; je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, glede tega da ta shema ne zagotavlja zadostnih evidenc, ki bi utemeljevale parametre v sporazumih med Evropskim investicijskim skladom in finančnimi posredniki; daje nejasne kazalnike uspešnosti in ne izpolnjuje ciljnih vrednosti kazalnikov; poziva Evropsko investicijsko banko, naj v skladu s priporočili Sodišča odpravi te pomanjkljivosti;

22.

poziva EIB, naj Evropskemu parlamentu poroča o napredku pri izvajanju priporočil Evropskega računskega sodišča;

23.

poudarja pomembno vlogo Evropskega investicijskega sklada pri pomoči malim in srednjim podjetjem; poudarja, da bi Evropski investicijski sklad moral nadaljevati dejavnosti, povezane s financiranjem poslov malih in srednjih podjetij ter garancijami zanje; spodbuja Evropski investicijski sklad, naj nadaljuje prizadevanja za podporo obnove trga listinjenja malih in srednjih podjetij, ki je še vedno šibek;

24.

pozdravlja dejstvo, da garancija EU, zagotovljena EIB za obdobje 2007–2013, za izgube pri posojilih in posojilnih garancijah za projekte zunaj EU, nedvomno spada pod nadzor Evropskega računskega sodišča (8);

25.

poziva Evropsko računsko sodišče, naj za Evropski parlament pripravi posebno poročilo o dejavnostih financiranja na podlagi tega sklepa, skupaj z oceno učinka na ravni projekta in sektorja ter na državni in regionalni ravni, ki bo pokazalo učinkovitost prispevka EIB k zunanjepolitičnim ciljem EU;

26.

meni, da ima instrument garancije Evropske unije, ki ga zagotavlja zunanji mandat, visoko dodano vrednost in vzvodni učinek; vseeno spodbuja EIB, naj si, kadar je to mogoče, prizadeva za mehanizme na podlagi lastnega tveganja, hkrati pa ohranja svojo oceno AAA in zagotavlja učinkovito usklajevanje dejavnosti Evropske komisije, EIB ter drugih mednarodnih in lokalnih partnerjev v zvezi s pomočjo, da bi tako povečala doslednost in združljivost ukrepov;

27.

meni, da bi se morali EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj osredotočiti na krepitev medsebojnega sodelovanja in usklajevanja v tretjih državah, da bi izboljšali svoje primerjalne prednosti in preprečili podvajanje aktivnosti (9);

28.

poziva EIB, naj Evropski parlament obvešča o dejavnostih financiranja v sredozemski regiji, ki ga podpira mandat za zunanja posojila, in tako izkaže učinek svojih posojil na razvoj ter Evropskemu parlamentu poročilo pošlje pred koncem leta 2012;

29.

opozarja na vlogo financiranja EIB za javno-zasebna partnerstva zlasti v EU ter je seznanjen z namero EIB, da razišče potencial za javno-zasebna partnerstva tudi v sredozemskih državah;

30.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj skupaj s Komisijo in v tesnem dialogu z državami prejemnicami nujno pripravi predlog bančnega instrumenta, ki bo učinkovitejši od Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, ter tako podpre učinkovitost vloge EIB v sredozemskih državah kar zadeva mala in srednja podjetja, mikrokredite itd.;

31.

je zaskrbljen zaradi nevarnosti, ki jih prinašajo javno-zasebna partnerstva, na primer stroškovne neučinkovitosti in delno zunajbilančnega javnega dolga; spodbuja EIB, naj upošteva priporočila iz internega poročila "Review of Lessons from Completed PPP Projects Financed by the EIB" (Pregled spoznanj iz dokončanih projektov javno-zasebnih partnerstev, ki jih je financirala EIB), in sicer zlasti s:

32.

spodbuja EIB, naj omeji kakršno koli podporo za finančne posrednike zunaj EU zgolj na lokalne institucije, ki ne delujejo v offshore finančnih središčih, katerih znaten del je v lokalnih rokah in ki so zmožne uresničevati razvojno usmerjen pristop, ki podpira posebnosti lokalnih malih in srednjih podjetij v vsaki državi; poziva EIB, naj poroča o izvajanju tega priporočila v letu 2012;

33.

pozdravlja vmesni pregled zunanjega mandata EIB za obdobje 2007–2013 z naslovom "Poročilo in priporočila upravljalnega odbora modrih" iz februarja 2010;

34.

pozdravlja izvajanje Sklepa št. 1080/2011/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj EU; poudarja, da mora biti poslanstvo EIB v skladu s členom 208 PDEU, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije;

35.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja zadostnih informacij o rezultatih zunanjepolitičnih ukrepov; opozarja na odsotnost zahtev, da finančni posredniki naknadno pošiljajo poročila o rezultatih posameznih operacij; zato banko poziva, naj tako naknadno poročanje določi kot obvezno; vendar pozdravlja nove določbe o poročanju v skladu s Sklepom št. 1080/2011/EU;

36.

ker se dejavnost EIB zunaj EU razvija predvsem v državah s srednjimi dohodki in z omejenimi kadrovskimi viri, še posebej za pripravljalna dela in spremljanje projektov, pa tudi z omejeno lokalno navzočnostjo v primerjavi z ravnjo in kompleksnostjo finančnih dejavnosti zunaj EU;

37.

priporoča krepitev spremljanja projektov med izvajanjem, pa tudi ob zaključku;

38.

ugotavlja, da je EIB v letu 2010 od skupnega zneska posojil v višini 72 milijard EUR državam v razvoju namenila 8,511 milijarde EUR (1,2 milijarde EUR Aziji in Latinski Ameriki, 1 milijardo EUR državam AKP (973 milijonov) in Južni Afriki (50 milijonov), 2,55 milijarde EUR sredozemskim državam ter 328 milijonov EUR državam osrednje Azije), od tega 657 milijonov EUR za projekte na področju vode in sanitarne ureditve ter zdravstva in izobraževanja;

39.

ugotavlja, da so glede na neodvisno oceno delovanja EIB zunaj EU prizadevanja te banke za spremljanje izvajanja projektov, zagotavljanje navzočnosti na terenu ter spremljanje okoljskih in socialnih vidikov še vedno nezadostna, njena zmožnost, da uresniči zahteve v zvezi z razvojnimi vidiki, ki ji jih postavlja njen mandat, pa je samo posredna;

40.

opozarja, da ozka osredotočenost na rast, ki temelji na BDP, samodejno ne zagotavlja vključujočega in trajnostnega razvoja ter ne zmanjšuje neenakosti; zato meni, da je potrebno zadostno financiranje pod ugodnimi pogoji in dovolj kadrovskih virov, da bi EIB omogočili učinkovitejše podpiranje ciljev EU na področju razvojnega sodelovanja;

41.

poziva EIB, naj aktivno podpira projekte za finančno vključevanje, ki omogočajo enak dostop do finančnih storitev, kot so posojila ter varčevalne in zavarovalne sheme, na primer s podpiranjem mikrofinančnih ustanov;

42.

poziva k opredelitvi kazalnikov uspešnosti, ki bodo omogočili boljše sledenje dodani vrednosti in učinkom operacij EIB ter poglabljanje strokovnega znanja zaposlenih o trajnostnem razvoju, človekovih pravicah, socialnih vprašanjih in vprašanjih enakopravnosti spolov;

43.

pozdravlja zaveze EIB in politiko, ki jo je razvila glede nesodelujočih jurisdikcij; vendar izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti glede načina, kako se "globalna posojila" dodeljujejo in spremljajo z vidika davčnega upravljanja; opozarja, da mora EIB zagotoviti, da prejemniki posojil ne bodo uporabljali davčnih oaz ali drugih škodljivih davčnih praks, kot je nepošteno oblikovanje transfernih cen, kar bi utegnilo privesti do davčne utaje ali izogibanja plačilu davkov; v zvezi s tem poziva EIB, naj od finančnih posrednikov zahteva, da objavijo porabo prejetih globalnih posojil, vključno s poročilom o dejavnostih v posameznih državah, v katerih delujejo;

44.

obžaluje, da EIB ne daje prednosti naložbam v lokalna podjetja v državah AKP; meni, da bi bilo treba izboljšati spremljanje globalnih posojil ali posojil malim in srednjim podjetjem, da bi zagotovili, da bodo finančni posredniki ustrezno izpolnjevali zahteve EIB, in tako poskrbeli za odgovornost, preglednost in okoljsko trajnostno uporabe sredstev, ki so na voljo lokalnim malim in srednjim podjetjem; meni, da bi bilo treba pojasniti opredelitev malih in srednjih podjetij, ki se uporablja v vsaki zunanji regiji, pri tem pa bi bilo treba upoštevati strukturo lokalnih gospodarstev;

45.

zahteva, da mora biti skladnost s standardi EU in dogovorjenimi mednarodnimi standardi za okoljske in socialne politike sistemski pogoj za dodelitev finančnih sredstev EIB, podjetja in organizacije, ki ta načela kršijo, ali so registrirana v davčnih oazah, pa bi morala biti učinkovito izključena;

46.

pozdravlja pobudo za sklenitev memoranduma o soglasju glede sodelovanja med Evropskim parlamentom in EIB; v tem okviru poudarja potrebo po tesni vključitvi Parlamenta v razpravo o vzpostavitvi platforme EU za zunanje sodelovanje in razvoj ter po zagotavljanju preglednosti v tej razpravi;

47.

poudarja pomen izboljšanja in optimizacije financiranja EU in držav članic v podporo zunanjemu sodelovanju; podpira predlog modrih za združitev vseh zunanjih dejavnosti v ločenem subjektu, da bi bilo upravljanje bolj osredotočeno; ponovno poudarja predlog Evropskega parlamenta, naj se preučijo možnosti za vzpostavitev "platforme EU za razvojno sodelovanje";

48.

priporoča racionalizacijo dejavnosti EIB z ohranitvijo osnovnega poudarka na EIB kot "evropski banki";

49.

poziva banko, naj posojila zunaj EU daje šele potem, ko se prepriča, da trgovinska pravila med državo prejemnico posojila in Unijo vključujejo načelo vzajemnosti pri uporabi socialnih, okoljskih in zdravstvenih standardov;

50.

opozarja, da je nujen evropski sistem bonitetnega nadzora, v katerem bi za EIB veljala enaka pravila varnosti in skrbnosti kot za kreditne ustanove; tak bonitetni nadzor bi moral spremljati kakovost finančnega položaja EIB ter zagotavljati, da se njeni rezultati natančno merijo in da se upošteva kodeks ravnanja; ponovno poudarja poziv Evropskega parlamenta, naj za EIB velja bonitetni nadzor;

51.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj Parlamentu zagotovi pravno analizo možnosti za bonitetni nadzor Evropske investicijske banke; se zaveda institucionalnih težav v zvezi z morebitno vlogo Evropske centralne banke pri bonitetnem nadzoru Evropske investicijske banke; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami evroobmočja razišče vse možnosti za bonitetni nadzor Evropske investicijske banke;

52.

predlaga, da ta regulativni nadzor izvaja:

53.

kljub temu poziva skupino EIB, naj še naprej avtonomno izvaja najboljše bonitetne bančne prakse, da bo ohranila trden kapitalski položaj in prispevala k rasti realnega gospodarstva; zato poziva EIB, naj opravi test izjemnih situacij, da bi preverila trdnost svojega portfelja;

54.

pozdravlja dejstvo, da EIB prostovoljno spoštuje trenutne kapitalske zahteve iz sporazuma Basel II, in jo poziva, naj izpolni tudi obveznosti iz prihodnjega sporazuma Basel III;

55.

je zelo zaskrbljen zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z bonitetno oceno EIB; poziva EIB, naj pripravi in izvaja strategijo, s katero bo ohranila bonitetno oceno AAA, ki je za dejavnost banke temeljnega pomena in je bistvena za njeno delovanje; ugotavlja, da bi bila banka pri določenih skupinah vlagateljev izključena, če ne bi ohranila bonitetne ocene AAA;

56.

glede na naložbene potrebe EU in njenih držav članic ter glede na nezadostni kapital, ki ga zagotavljajo trgi, poziva guvernerje EIB, naj se dogovorijo o občutnem povečanju kapitala EIB;

57.

poudarja, da se je splošna raven kreditnega tveganja v kreditnem portfelju banke zvišala, delno zaradi vse večjih pritiskov na kreditno sposobnost obstoječih partnerjev, ki jih predstavljajo trajajoče posledice gospodarske krize, delno pa zaradi večjega kreditnega tveganja, ki izhaja iz novih operacij; priporoča, naj EIB sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo preprečila poslabševanje svojega kreditnega portfelja;

58.

poudarja, da EU potrebuje gospodarsko rast, ki jo je mogoče učinkovito krepiti z naložbami v raziskave in razvoj ter s spodbujanjem izgradnje vseevropskih omrežij, ter da v tem okviru dejavnost EIB lahko pripomore k izboljšanju trenutnih gospodarskih obetov;

59.

meni, da bi EIB morala pri vseh svojih finančnih operacijah izvajati mehanizme za zagotavljanje spoštovanja vrednot EU na področju okolja, sociale in človekovih pravic ter standardov EU na področju preglednosti in javnih naročil; poziva EIB, naj še poveča preglednost svojih posojil preko finančnih posrednikov ter ukrepa, da bi preprečila uporabo davčnih oaz, transfernih cen in izogibanja davkom;

60.

poziva EIB, naj Parlamentu na formalni in pregledni podlagi posreduje letno poročilo z ustreznimi podatki o svoji kapitalski ustreznosti, pogojnih obveznostih, operacijah preko finančnih posrednikov, prevzemanju tveganja, dejavniku vzvoda pri financiranju v zasebnem sektorju ter sodelovanju med EIB in EIF;

61.

poziva skupino EIB, naj še naprej izvaja najboljše bonitetne bančne prakse, da bo ohranila svoj zelo trden kapitalski položaj in prispevala k rasti realnega gospodarstva; zato poziva k izvajanju strogega bonitetnega regulativnega nadzora v EIB, da bi ocenili njeno kreditno sposobnost, spremljali kakovost njenega finančnega položaja ter zagotovili natančno meritev njenih rezultatov in upoštevanje pravil dobrega poslovnega ravnanja; meni, da bi tudi EIB lahko opravila test izjemnih situacij, da se oceni njena kreditna sposobnost;

62.

poziva skupino EIB, naj na svoji spletni strani, če je to primerno in pred odobritvijo projekta, objavi ustrezne informacije o prejemnikih dolgoročnih posojil in jamstev, svojih finančnih posrednikih, merilih za upravičenost za projekte in posojilih tveganega kapitala malim in srednjim podjetjem, zlasti izplačane zneske, število odobrenih posojil in zadevno regijo ter industrijski sektor; priporoča, naj bo vloga EIB bolj osredotočena, selektivna, učinkovita in ciljno naravnana; poziva tudi k ocenam okoljskega, socialnega in makroekonomskega vpliva podprtih projektov;

63.

meni, da bi morala EIB, če želi doseči mala in srednja podjetja, zlasti sklepati partnerstva na višji ravni s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki so povezani z lokalnim gospodarstvom;

64.

poziva EIB, naj nadaljuje svoja prizadevanja za zagotavljanje učinkovitega prenosa posojil malim in srednjim podjetjem s strani finančnih posrednikov;

65.

poziva EIB, naj pojasni svoje stališče o tako imenovanih projektnih obveznicah EU ali drugih inovativnih finančnih instrumentih, ki temeljijo na sofinanciranju iz proračunov EU in EIB; meni, da bi Komisija morala uvesti projektne obveznice EU, ki bi morale čim prej postati operativne, najbolje še pred proračunskim obdobjem 2014–2020; poziva EIB, naj ima dejavno vlogo pri uresničevanju teh pobud; meni, da bi izvajanje predloga Komisije o projektnih obveznicah EU 2020 lahko prispevalo k razvoju trajnostnih panog in infrastrukture tako v državah članicah kakor tudi na ravni EU; poudarja, da je treba postopke, ki so vzpostavljeni v ta namen, izrecno opredeliti v okviru za upravičenost projektov, ki bo predmet rednega zakonodajnega postopka; meni, da bi morali zahteve glede standardov na področju okolja, sociale, državljanskih pravic in preglednosti spoštovati pri vseh inovativnih finančnih instrumentih;

66.

meni, da bi EIB morala pri odločanju o tem, v katerih infrastrukturah naj bi se izvajala pilotna faza projektnih obveznic, upoštevati finančni položaj držav članic; ta pilotna faza bi morala dati prednost projektom v državah članicah, ki jih pesti majhna rast in imajo likvidnostne težave na finančnih trgih;

67.

poziva EIB, naj oceni in po potrebi pregleda ali spodbudi svoje dejavnosti v državah južnega Sredozemlja, da bi spodbudila naložbe v sektorjih, bistvenih za gospodarski razvoj, delovanje trga, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, ter naj upošteva demokratični proces in načela pravne države v teh državah; pozdravlja nedavno okrepitev mandata EIB za posojila državam južnega Sredozemlja v višini 1 milijarde EUR in meni, da bi morala EIB objaviti podatke o razvojnem vplivu svojih trenutnih operacij v regiji;

68.

pozdravlja okrepljeno vlogo posojil EIB za strukturne programe pri pomoči državam članicam za financiranje prispevkov za programe, ki jih podpirajo strukturni skladi EU; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB zagotovi, da se naložbe v infrastrukturne projekte ne bodo odlagale zaradi gospodarskih težav, s katerimi se spopadajo države članice;

69.

meni, da bi EIB morala izvesti lastno neodvisno oceno jurisdikcij, v katerih deluje, da bi preprečila nezakonite kapitalske tokove in zagotovila, da ne sodeluje v offshore finančnih središčih;

70.

poziva EIB, naj okrepi svoje dejavnosti v tistih državah članicah EU, ki imajo velike in trajne primanjkljaje na tekočih računih, da bi spodbudili socialno in gospodarsko zbliževanje ter povečano finančno vzdržnost in politično trajnost monetarne unije;

71.

poziva EIB, naj pojasni in utemelji svoje stališče glede preoblikovanja Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo v evro-sredozemsko banko;

72.

poziva k reviziji dokumenta EIB iz leta 2007 o energetski politiki, da bi ga uskladili s cilji in časovnimi načrti EU 2050;

73.

ugotavlja, da je v letu 2010 EIB zagotovila 25,9 milijarde EUR tistim regijam EU, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela;

74.

meni, da bi, glede na težave, s katerimi se mala in srednja podjetja srečujejo pri pridobivanju posojil, EIB morala sklepati partnerstva s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki so povezani z lokalnim gospodarstvom, ter redno objavljati podatke o višini izplačil, njihovih prejemnikih ter regijah in sektorjih industrije, v katere so bila izplačila nakazana;

75.

poudarja, kako pomembni so programi JASPERS, JESSICA, JEREMIE in JASMINE za regionalno zbliževanje in kohezijo v Evropi ter za podporo za mala in srednja podjetja, in poudarja, da bo ustrezno financiranje potrebno tudi v novem programskem obdobju (2014–2020); pozdravlja sodelovanje EIB v evropskem mikrofinančnem instrumentu Progress; poudarja pomen posojil EIB za regionalno zbliževanje v obliki financiranja strukturnih projektov;

76.

ugotavlja, da se bodo v skladu z novim operativnim programom za obdobje 2012–2014 v letu 2012 posojila EIB znižala na 60 milijard EUR v primerjavi s 75 milijardami EUR v letu 2011, kot je navedeno v letnem programu sveta direktorjev;

77.

pozdravlja pomoč, ki jo EIB v sodelovanju s strukturnimi skladi EU zagotavlja državam, ki imajo finančne težave, vključno s posojili za pokritje dela nacionalnega prispevka za projekte, ki jih podpirajo ti skladi; pozdravlja oblikovanje jamstvenega sklada v Grčiji, ki ga financira nacionalni strateški referenčni okvir s podporo in pomočjo EIB in naj bi pripomogel k lažji izvedbi javnih naložb;

78.

pozdravlja novi mehanizem EIB za pritožbe; vendar ugotavlja, da ta mehanizem v letu 2010 ni popolnoma operativen; je seznanjen z velikim porastom števila pritožb zlasti na področju javnih naročil ter okoljskih, socialnih in razvojnih vidikov financiranih projektov; poziva EIB, naj do konca septembra 2012 Evropskemu parlamentu zagotovi ustrezne podatke o nadaljnjih postopkih v zvezi s pritožbami; pozdravlja sprejetje operativnih postopkov mehanizma za pritožbe, ki jih je upravni odbor banke odobril novembra 2011;

79.

poziva EIB, naj poveča potrebno skrbnost glede socialnih vidikov (vključno s spoštovanjem človekovih pravic) v projektnih ciklih, tako s predhodno analizo kot tudi zlasti s spremljanjem med izvajanjem in zaključevanjem projektov;

80.

zahteva, da mora biti skladnost s standardi EU za okoljske in socialne politike sistemski pogoj za dodelitev finančnih sredstev EIB, podjetja ali organizacije, ki ta načela kršijo in so registrirana v jurisdikcijah, ki ne izpolnjujejo standardov, pa bi morala biti učinkovito izključena;

81.

poziva EIB k opredelitvi jasnih "kazalnikov uspešnosti", ki bodo omogočili boljše sledenje dodane vrednosti financiranja ter poglabljanje strokovnega znanja zaposlenih o trajnostnem razvoju, človekovih pravicah ter socialnih vprašanjih in vprašanjih enakosti spolov;

82.

zahteva, da se finančna jamstva EU za Evropsko investicijsko banko poplačajo po povprečni stopnji za poplačilo primerljivih jamstev na finančnem trgu. Tako izračunano poplačilo je lahko predmet odločbe o subvenciji EU za Evropsko investicijsko banko v skladu z običajnimi postopki, če odsotnost poplačila tega jamstva predstavlja del gospodarskega modela v skladu s cilji Unije, zlasti za dejavnosti zunaj EU, in s pravili o delovanju notranjega trga za preprečevanje izkrivljanja konkurence z zasebnim sektorjem;

83.

poziva Evropsko investicijsko banko in Komisijo – z namenom izboljšati učinkovitost in uspešnost sistemov kontrole, spremljanja in nadzora ter izvajanje in delovanje instrumentov in mehanizmov –, naj pripravita vodnik po najboljših praksah, ki bo opredeljeval in vključeval tudi primere slabih praks, kadar so se te pojavile, z namenom pridobiti spoznanja iz preteklih napak;

84.

z vidika preglednosti obžaluje, da v poročilu banke za leto 2010 v poglavju z naslovom "Kapital EIB in zbiranje sredstev v letu 2010" ni predstavljeno in ocenjeno tveganje, povezano z mehanizmom banke same, ki temelji na zelo velikem vpisanem kapitalu, ki pa ga države članice, ki so edine delničarke in katerih bonitetne ocene so se vse od začetka krize leta 2008 postopno zniževale, niso sprostile;

85.

predlaga, da države članice, ki so vključene v Evropsko investicijsko banko, sprejmejo načrt, na primer za obdobje strategije EU 2020, za sprostitev deleža nevplačanega vpisanega kapitala, ki je 31. decembra 2010 znašal približno 190 milijard EUR;

86.

opozarja na skrb vzbujajoče razlike med evropskimi gospodarstvi z vidika konkurenčnosti in inovativnosti;

87.

pozdravlja to, da je EIB znesek naložb, predvidenih za financiranje projektov, povezanih s podnebnimi spremembami na področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, promet, gozdarstvo, inovacije in prilagajanje na podnebne spremembe, povečala s 16 milijard EUR v preteklem letu na 19 milijard EUR v letu 2010, kar je 30 % vseh posojil, ki jih dodeljuje Evropska unija;

88.

pozdravlja dejstvo, da EIB veliko pozornosti namenja podnebnim spremembam, zlasti obnovljivim virom energije; poziva EIB, naj se pri delovanju v energetskem sektorju osredotoči na dostopnost energije za vse, tako da podpre decentralizirane manjše projekte in projekte, ločene od omrežja, zlasti na podeželskih območjih; poziva EIB, naj postopoma opusti projekte, ki bodo najverjetneje imeli hude posledice za okolje, kot so veliki jezovi, tehnologije za zajemanje in skladiščenje ogljika ter tehnologije za fosilna goriva, da ne bi države v razvoju postale preveč odvisne od teh oblik energije;

89.

meni, da bi EIB morala financirati projekte, ki izpolnjujejo stroga okoljska merila, in tako spodbujati trajnostno rast in postopno ukinjanje okolju škodljivega financiranja;

90.

poziva EIB, naj več prispeva za dekarbonizacijo prometnega sektorja; v zvezi s tem meni, da bi morala EIB dati prednost projektom, ki zmanjšujejo povpraševanje po prevozu ter razvijajo javni in kombinirani prevoz;

91.

poziva EIB, naj v namene študij sestavi siv seznam projektov, pri katerih se uporabljajo tehnologije, ki morda sicer ustrezajo evropskim minimalnim standardom, ne pa tudi povprečnim evropskim okoljskim standardom;

92.

ceni podporo, ki jo EIB namenja sektorju za obnovljivo energijo (s strateškim pomenom za uresničitev ciljev glede okoljskih ukrepov EU), ki se je v zadnjih letih znatno povečala (6 milijard EUR v letu 2010 v primerjavi s 500 milijoni EUR leta 2006);

93.

pozdravlja dejstvo, da je EIB izboljšala tudi interno tehnično znanje, tako da je število strokovnjakov, ki se ukvarjajo predvsem s projekti energetske učinkovitosti/obnovljivih virov energije, povečala s 40 % v letu 2007 na 64 % v letu 2011;

94.

poziva EIB, naj še naprej uporablja strožje pogoje za projekte, pri katerih se uporabljajo fosilna goriva, ki žal še vedno predstavljajo 10 % financiranja banke; poudarja, da je zelo pomembno uporabiti te pogoje, da bi čim prej odpravili podporo EIB za energijo, ki se proizvaja z visokimi emisijami ogljika;

95.

poziva EIB, naj zagotovi, da bodo imele tudi lokalne skupnosti koristi od projektov, ki jih banka financira v državah v razvoju, po potrebi pa naj se z njimi tudi posvetuje o naložbenih projektih, ki utegnejo vplivati na njihovo območje; meni, da je treba preveriti okoljsko integriteto projektov, ti pa morajo biti tudi v skladu s cilji EU za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida;

96.

v zvezi z biotsko raznovrstnostjo poziva EIB, naj svoje ukrepe zasnuje na načelu "brez neto izgube"; glede na to opozarja na standarde programa za uravnavanje poslovanja in biotske raznovrstnosti (BBOP);

97.

poziva EIB, naj poveča financiranje projektov, povezanih z upravljanjem vodnih virov, ter se zlasti osredotoči na evropske države v južnem Sredozemlju, pri tem pa nameni posebno pozornost trajnosti oskrbe;

98.

EIB opozarja na vse večje pomanjkanje surovin; poziva EIB, naj razišče, kako bi lahko prispevala k zagotavljanju učinkovitejše rabe surovin v EU;

99.

poziva Komisijo in skupino EIB, naj oblikujeta inovativne finančne instrumente na podlagi skupnega proračuna za naložbe v podporo biotski raznovrstnosti ter skupino EIB, naj zagotovi ustrezne storitve tehničnega in finančnega svetovanja, v skladu s standardi okoljske učinkovitosti banke;

100.

poziva EIB, naj podpre projekte za spodbujanje biotske raznovrstnosti in upravljanje z vodnimi viri ter se zaveže, da ne bo financirala projektov, ki povzročajo znatne spremembe v pomembnih naravnih življenjskih prostorih ali proizvodnjo prepovedanih snovi, projektov gradnje velikih jezov, ki ne upoštevajo priporočil Svetovne komisije za jezove, ali projektov ekstraktivnih dejavnosti (nafta, plin in minerali), ki rušilno vplivajo na okolje in družbo ter niso v skladu s priporočili iz poročila Svetovne banke o ekstraktivnih industrijah;

101.

EIB poziva, naj še naprej uporablja stroga merila za projekte proizvodnje energije iz črnega premoga in lignita, ki jih lahko ta banka zaradi varnosti preskrbe z energijo v EU še vedno podpira, in meni, da je uporaba teh meril izredno pomembna za hitro odpravo podpore banke za energijo, ki se proizvaja z visokimi emisijami ogljika;

102.

ponovno poziva EIB, naj svoje operacije v celoti uskladi s ciljem hitrega prehoda EU na nizkoogljično gospodarstvo in sprejme načrt za postopno opustitev posojil, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z elektrarnami na premog, ter za pomnožitev prizadevanj za večji prenos tehnologij obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

103.

poziva EIB, naj izboljša sistem za ocenjevanje in izbiro projektov ter naj ne podpira projektov, ki imajo negativne posledice za podnebje, obenem pa naj okrepi spremljanje izvajanja projektov; o rezultatih, ki jih banka s svojimi naložbami doseže na področju boja proti podnebnim spremembam, pa je treba poročati vsako leto;

104.

predlaga, naj se Komisija v povezavi z EIB (glede na kakovost njenih človeških virov in njene izkušnje pri financiranju pomembne infrastrukture), vključi v proces strateške analize financiranja naložb, ne da bi izločila kateri koli možni scenarij, vključno s subvencijami, sprostitvijo zneskov, ki so jih v kapital EIB vpisale države članice, vpisi EU v kapital EIB, posojili, inovacijskimi instrumenti, finančnim inženiringom, prilagojenim dolgoročnim projektom, ki niso takoj donosni, razvojem jamstvenih sistemov, oblikovanjem naložbenega oddelka v proračunu EU, finančnimi konzorciji evropskih, nacionalnih in lokalnih organov, javno-zasebnimi partnerstvi itd.;

105.

nadalje opozarja, da bo strategija Evropa 2020 verodostojna le, če bo podprta z ustreznimi finančnimi sredstvi, zato podpira pomembnejšo vlogo EIB pri krepitvi spodbujevalne vloge in učinka vzvoda strukturnih skladov ter nadaljnji razvoj in optimalno uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki vključujejo zlasti EIB in Evropski investicijski sklad ter preostale mednarodne finančne ustanove na osnovi vzajemnosti (npr. kombiniranje subvencij in posojil, instrumenti tveganega kapitala, nove oblike delitve tveganj in garancij);

106.

poziva upravljavske organe EIB, naj razmislijo o možnosti, da Evropska unija postane delničarka banke poleg držav članic, kar bi po njegovem mnenju okrepilo sodelovanje med EIB in Komisijo;

107.

poziva EIB, naj podpre prizadevanja za krepitev zaupanja v državah članicah, ki imajo resne težave – ali pa jim te grozijo –, kar zadeva njihovo finančno stabilnost v evroobmočju, in sicer s sodelovanjem v naložbenih projektih v teh državah in z zagotavljanjem garancij, ki blažijo povečano tveganje v državah;

108.

meni, da bi po spremembah Lizbonske pogodbe in okrepljeni vlogi EIB pri uravnoteženem in stalnem razvoju notranjega trga EIB morala postati bolj odgovorna državljanom EU, in sicer da bi se zanjo moral začeti uporabljati postopek razrešnice v Evropskem parlamentu glede dodeljevanja javnih sredstev, ki se črpajo iz proračuna EU ali iz Evropskega razvojnega sklada, ki ga upravlja EIB;

109.

pozdravlja zavezanost EIB razvoju novega okvira za merjenje učinkov na razvoj (okvir REM) tako za predhodno kot tudi za naknadno ocenjevanje projektov od januarja 2012 dalje, ter spodbuja EIB, naj izboljša preglednost pri uporabi tega okvira z razkritjem celotnega seznama kazalnikov in objavo poročil o spremljanju in sprejetih ukrepih; zahteva, da se ga obvešča o izboljšavah spremljanja rezultatov, ki bodo dosežene z novim okvirom REM;

110.

pozdravlja dejstvo, da je bilo finančno in pogodbeno spremljanje projektov okrepljeno z oblikovanjem nove delovne skupine za spremljanje; zahteva, da se ga obvešča o rezultatih in izboljšavah, ki jih bo dosegla nova delovna skupina za spremljanje;

111.

poziva EIB k sodelovanju pri financiranju naložbenih projektov, katerih namen je podpora raziskav, razvoja in inovacij v tistih državah in regijah, ki so v primeru zunanjih asimetričnih gospodarskih pretresov nesorazmerno prizadete;

112.

poziva EIB, naj svoje projekte financiranja poveže s prizadevanji za zmanjševanje revščine in dosego razvojnih ciljev tisočletja, človekovimi pravicami, družbeno odgovornostjo podjetij, dostojnim delom, okoljskimi načeli in dobrim vodenjem, in sicer z izvajanjem Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

113.

pozdravlja pobudo o projektnih obveznicah strategije Evropa 2020 kot mehanizmu za delitev tveganj med Evropsko komisijo in EIB, ki zagotavlja navzgor omejeno podporo iz proračuna EU, ki bi naj omogočil doseganje učinka vzvoda s sredstvi EU in pritegnil sredstva zasebnih vlagateljev za posamezne infrastrukturne projekte v skladu s cilji strategije Evropa 2020; spodbuja EIB, naj pilotno fazo pobude izvede pred koncem programskega obdobja 2007–2013, da bi ocenila učinkovitost sistema;

114.

priznava napredek, ki ga je EIB dosegla pri določitvi jasnih postopkov glede jurisdikcij, ki ne izpolnjujejo standardov; podpira banko pri njeni politiki nesodelovanja pri operacijah, ki se izvajajo prek nekooperativnih jurisdikcij. poziva Evropsko investicijsko banko, naj oceni izvajanje in delovanje svoje politike do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (tako imenovane politike NCJ) ter Evropskemu parlamentu poroča pred koncem leta 2012; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj redno pregleduje in posodablja svojo politiko NCJ ter tako zagotovi, da operacije financiranja Evropske investicijske banke ne bodo prispevale h kakršni koli obliki davčnih utaj, pranja denarja ali financiranja terorizma;