10.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 232/1

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 232/01

Datum sprejetja odločitve

16.4.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.34665 (12/N)

Država članica

Poljska

Regija

Podkarpackie

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Budowa regionalnej sieci szerokopasmowej aglomeracji rzeszowskiej ResMAN

Pravna podlaga

1)	Ustawa z dnia 6 grudnia 2006 r. o zasadach prowadzenia polityki rozwoju (Dz.U. nr 227, poz. 1658 z późn. zm.)

Uchwała nr 288/5681/10 Zarządu Województwa Podkarpackiego, z dnia 2 czerwca 2010 r. w sprawie dokonania oceny strategicznej i warunkowego wyboru projektów do dofinansowania z Europejskiego Funduszu Rozwoju Regionalnego w ramach osi priorytetowej III Społeczeństwo Informacyjne Regionalnego Programu Operacyjnego Województwa Podkarpackiego na lata 2007–2013

3)	Decyzja Komisji Europejskiej C(2007) 4560 z dnia 1 października 2007 r. w sprawie przyjęcia w ramach pomocy wspólnotowej programu operacyjnego Europejskiego Funduszu Rozwoju Regionalnego objętego celem „konwergencja” w regionie Podkarpackie w Polsce

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

—

Cilj

Socialna pomoč posameznim potrošnikom, Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 18,04 milijona PLN

Intenzivnost

Ukrep, ki ne pomeni pomoči

Trajanje

—

Gospodarski sektorji

Dejavnost državne uprave ter ekonomska in socialna politika skupnosti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Zarząd Województwa Podkarpackiego w Rzeszowie

Al. Ł. Cieplińskiego 4

35-959 Rzeszów

POLSKA/POLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve	2.7.2013
Referenčna številka državne pomoči	SA.35200 (12/N)
Država članica	Nemčija
Regija	—	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Rennwett- und Lotteriegesetz
Pravna podlaga	Rennwett- und Lotteriegesetz
Vrsta ukrepa	Shema pomoči	—
Cilj	Sektorski razvoj
Oblika pomoči	Drugo
Proračun	Letni proračun: 10 mio. EUR
Intenzivnost	Ukrep, ki ne pomeni pomoči
Trajanje	—
Gospodarski sektorji	Konjereja, Prirejanje iger na srečo
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Bewilligungsbehörden in den 16 Bundesländern
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

23.1.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.35596 (12/N)

Država članica

Slovenija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Shema podpore slovenski filmski proizvodnji

Pravna podlaga

Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS (Uradni list RS št. 77/10, 40/12); Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS (Uradni list RS, št. 60/11 in 62)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

—

Cilj

Kultura

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 11 400 000 EUR

Letni proračun: 3 800 000 EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

1.1.2013–31.12.2015

Gospodarski sektorji

Filmska in video dejavnost

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Slovenski filmski center, javna agencija

Miklošičeva 38

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIJA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

27.5.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.35979 (13/N)

Država članica

Romunija

Regija

Bihor

Člen 107(3)(a)

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Proiect pentru schema de ajutor la înființare pentru companii aeriene cu plecare de pe Aeroportul Oradea (2013-2017)

Pravna podlaga

Proiectul de hotărâre al CJ Bihor privind aprobarea ajutorului financiar la înființare pentru deschiderea de noi rute și/sau frecvențe de operare aeriene la Regia Autonomă, Aeroportul Oradea

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

—

Cilj

Sektorski razvoj, Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 10,89 milijona RON

Letni proračun: 2,18 milijona RON

Intenzivnost

50 %

Trajanje

27.5.2013–31.12.2017

Gospodarski sektorji

Potniški zračni promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consiliul Județean Bihor

Parcul Traian nr. 5

Oradea

ROMÂNIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

6.6.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36183 (13/N-647)

Država članica

Nemčija

Regija

Baden-Wuerttemberg

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Verlängerung der Filmförderregelung der MFG Baden-Württemberg

Pravna podlaga

Beschluss des Aufsichtsrates der MFG Medien- und Filmgesellschaft Baden-Württemberg in der Sitzung am 28. November 2003; Vergabeordnung Filmförderung MFG Baden-Württemberg in der Fassung vom 1. Januar 2011

http://www.mfg.de/film/

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

—

Cilj

Kultura

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 28,08 milijona EUR

Letni proračun: 14,04 milijona EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

Do 31.12.2014

Gospodarski sektorji

Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Filmförderung Baden-Württemberg

Breitscheiderstrasse 4

70174 Stuttgart

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

10.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 232/7

Menjalni tečaji eura (1)

9. avgusta 2013

2013/C 232/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3373
JPY	japonski jen	128,96
DKK	danska krona	7,4588
GBP	funt šterling	0,86135
SEK	švedska krona	8,6747
CHF	švicarski frank	1,2310
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8170
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,925
HUF	madžarski forint	298,43
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7030
PLN	poljski zlot	4,1877
RON	romunski leu	4,4382
TRY	turška lira	2,5657
AUD	avstralski dolar	1,4587
CAD	kanadski dolar	1,3762
HKD	hongkonški dolar	10,3714
NZD	novozelandski dolar	1,6682
SGD	singapurski dolar	1,6829
KRW	južnokorejski won	1 485,77
ZAR	južnoafriški rand	13,0667
CNY	kitajski juan	8,1870
HRK	hrvaška kuna	7,5165
IDR	indonezijska rupija	13 746,62
MYR	malezijski ringit	4,3522
PHP	filipinski peso	58,179
RUB	ruski rubelj	44,0000
THB	tajski bat	41,817
BRL	brazilski real	3,0466
MXN	mehiški peso	16,8567
INR	indijska rupija	81,3040

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

10.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 232/8

ZAVEZUJOČA TARIFNA INFORMACIJA

2013/C 232/04

Seznam carinskih organov, ki jih države članice imenujejo za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije ali za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij, sprejet v skladu s členom 6(5) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (1), nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 214/2007 (2).

Države članice

Carinski organi

AVSTRIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Zentralstelle für Verbindliche Zolltarifauskünfte

Vordere Zollamtsstraße 5

1030 Wien

BELGIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Centrale administratie der douane en accijnzen

Dienst Nomenclatuur (Tarief), Landbouw en Waarde

Cel BTI

North Galaxy — Gebouw A — 8ste verdieping

Koning Albert II laan 33

1030 Brussel

Administration centrale des douanes et accises

Service nomenclature (Tarif), agriculture et valeur

Cellule RTC

North Galaxy Bâtiment A — 8e étage

Avenue Albert II 33

1030 Bruxelles

BOLGARIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Агенция „Митници“

Централно митническо управление

ул. „Г. С. Раковски“ № 47

1202 София/Sofia

ČEŠKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Celní úřad pro Olomoucký kraj

Oddělení 04 – závazných informací

Blanická 19

772 71 Olomouc

CIPER

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Τμήμα Τελωνείων

Υπουργείο Οικονομικών

Γωνία Μ. Καραολή και Γρ. Αυξεντίου

1096 Λευκωσία/Nicosia

Ταχ. Διεύθυνση: Αρχιτελωνείο

1440 Λευκωσία/Nicosia

DANSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

SKAT Århus

(Told — Tariferingscentret)

Lyseng Allé 1

8270 Højbjerg

(ponudniki s poslovnim naslovom v regijah Nordjylland, Midtjylland in Syddanmark)

SKAT København

Told — Tariferingscentret

Sluseholmen 8 B

2450 København SV

(drugi ponudniki)

ESTONIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Maksu- ja Tolliamet

Narva mnt 9j

15176 Tallinn

FINSKA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Tulli – Tullausyksikkö

Erottajankatu 2

PL 512

FI-00101 Helsinki

Tullen – Förtullningsenheten

Skillnadsgatan 2

PB 512

FI-00101 Helsingfors

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Vsi carinski uradi

FRANCIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Direction générale des douanes et droits indirects, bureau E1

11 rue des deux Communes

93558 Montreuil Cédex

GRČIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Υπουργείο Οικονομίας & Οικονομικών

Γενική Γραμματεία Δημοσίων Εσόδων

Γενική Διεύθυνση Τελωνείων & Ειδικών Φόρων Κατανάλωσης

Διεύθυνση Δασμολογική (Δ. 17)

Τμήμα Α' (Δασμολογικό)

Ταχ. Δ/νση: Λεωφόρος Κηφισίας 124 & Ιατρίδου 2 Τ.Κ.

115 26 Αθήνα/Athens

HRVAŠKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Ministarstvo financija

Carinska uprava

Središnji ured

Alexandera von Humboldta 4a

HR-10000 Zagreb

IRSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Office of the Revenue Commissioners

Classification Unit

Customs Procedures Branch

Government Offices

Nenagh

Co. Tipperary

ITALIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Agenzia delle Dogane e dei Monopoli

Ufficio per la tariffa doganale, per i dazi e per i regimi dei prodotti agricoli

Via Mario Carucci 71

00143 Roma RM

LATVIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Valsts ieņēmumu dienests

Muitas pārvalde

11. novembra krastmala 17

Rīga, LV-1841

LITVA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos

A. Jakšto g. 1

LT-01105 Vilnius

LUXEMBOURG

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Direction des douanes et accises

B.P. 1605

1016 Luxembourg

MADŽARSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Szakértői Intézete

Budapest

Hősök fasora 20–24.

1163

MALTA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Binding Tariff Information Unit

Customs Department

Customs House

Lascaris Wharf

Valletta VLT 1920

NEMČIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Hauptzollamt Hannover

Waterloostraße 5

30169 Hannover

NIZOZEMSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Belastingdienst Douane

Regio Rotterdam Rijnmond

Team Bindende Tariefinlichtingen

Postbus 3070

6401 DN Heerlen

POLJSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Izba Celna w Warszawie

ul. Erazma Ciołka 14A

01-443 Warszawa

PORTUGALSKA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

AT-Autoridade Tributária e Aduaneira

Rua Prata 10.o

1149-027 Lisboa

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Vsi carinski uradi

ROMUNIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Autoritatea Națională a Vămilor

Strada Matei Millo nr. 13, sector 1

București

SLOVAŠKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Colný úrad Bratislava

Oddelenie colných tarif

Miletičova 42

824 59 Bratislava

SLOVENIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Ministrstvo za finance

Carinska uprava Republike Slovenije

Generalni carinski urad

Šmartinska 55

SI-1523 Ljubljana

ŠPANIJA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Departamento de Aduanas e Impuestos Especiales

Avda. Llano Castellano, 17

28071 Madrid

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujočih tarifnih informacij

Vsi uradi javne uprave

ŠVEDSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Tullverket

Box 12854

SE-112 98 Stockholm

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

HM Revenue and Customs

Customs Duty Liability Team

10th Floor, Alexander House

21 Victoria Avenue

Southend-on-Sea

Essex

SS99 1AA

(1) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(2) UL L 62, 1.3.2007, str. 6.

10.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 232/13

INFORMATIVNO OBVESTILO – JAVNO POSVETOVANJE

Geografske označbe iz Kraljevine Maroko

2013/C 232/05

V okviru pogajanj s Kraljevino Maroko o Sporazumu o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so organi Maroka za zaščito v okviru Sporazuma predložili priloženi seznam geografskih označb za kmetijske proizvode in vina. Te geografske označbe so kot take že priznane v uporabnem pravu Kraljevine Maroko v smislu člena 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, Evropska komisija pa trenutno preučuje možnost za zaščito teh geografskih označb v okviru Sporazuma.

Komisija poziva države članice ali tretje države ali katero koli fizično ali pravno osebo z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v državi članici ali tretji državi, da vloži ugovor z vložitvijo ustrezno utemeljene izjave.

Komisija mora ugovor prejeti v dveh mesecih po dnevu te objave. Ugovor se pošlje na e-naslov:

AGRI-B3-GI@ec.europa.eu

Ugovor bo sprejet le, če bo vložen v zgoraj navedenem roku in če bo v njem utemeljeno naslednje v zvezi z zaščito predlaganega imena:

(a)	predlagano ime je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(b)

predlagano ime bi bilo v celoti ali delno enakozvočno imenu, ki je v Uniji že zaščiteno v okviru Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (2) ali je navedeno v sporazumih, ki jih je Unija sklenila z naslednjimi državami:

—	Avstralijo (3),

—	Čilom (4),

—	Južno Afriko (5),

—	Švico (6),

—	Mehiko (7),

—	Korejo (8),

—	Srednjo Ameriko (9),

—	Kolumbijo in Perujem (10),

—	Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (11),

—	Hrvaško (12),

—	Kanado (13),

—	Združenimi državami (14),

—	Albanijo (15),

—	Črno goro (16),

—	Bosno in Hercegovino (17),

—	Srbijo (18),

—	Moldavijo (19),

—	Gruzijo (20);

(c)	predlagano ime bi zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke verjetno zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(d)	predlagano ime bi ogrozilo obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave tega obvestila že zakonito na trgu;

(e)	ali če se lahko zagotovijo podatki, na podlagi katerih se lahko sklepa, da je ime, katerega zaščita se proučuje, generično.

Zgoraj navedena merila se ocenijo glede na ozemlje Unije; v primeru pravic intelektualne lastnine to pomeni samo ozemlje ali ozemlja, kjer so navedene pravice zaščitene. Morebitna zaščita navedenih imen v Evropski uniji je odvisna od uspešnega zaključka zadevnih pogajanj in kasnejšega pravnega akta.

Proračunskih posledic ni.

Seznam geografskih označb za vina ter kmetijske proizvode in živila (21)

Vrsta proizvoda		Ime, kot je registrirano v Maroku
Olje	1	«Argane»	« »
Olje	2	«huile d'olive Tyout Chiadma»	« »
Začimbe	3	«Safran de Taliouine»	« »
Sadje	4	«Dattes Majhoul de Tafilalet»	« »
Sadje	5	«Clémentine de Berkane»	« »
Meso	6	«Viande Agneau Béni Guil»	« »
Sadje	7	«Grenades Sefri Ouled Abdellah»	« »
Sir	8	«Fromage de chèvre de Chefchaouen»	« »
Sadje	9	«Figue de Barbarie d’Ait Baâmrane»	« »
Cvetje	10	«Rose de Kelaât M'Gouna-Dadès»	« »
Sadje	11	«Dattes Aziza Bouzid de Figuig»	« »
Sadje	12	«Amande de Tafraout»	« »
Sadje	13	«Dattes Boufeggous»	« »
Med	14	«Miel d’Euphorbe Tadla Azilal»	« »

Seznam geografskih označb za vina ter kmetijske proizvode in živila (22)

Vrsta proizvoda	Ime, kot je registrirano v Maroku
	Označba
Vino	«Berkane»	« »
Vino	«Angad»	« »
Vino	«Sais»	« »
Vino	«Beni Sadden»	« »
Vino	«Zerhoun»	« »
Vino	«Guerrouane»	« »
Vino	«Beni M’Tir»	« »
Vino	«Rharb»	« »
Vino	«Chellah»	« »
Vino	«Zaër»	« »
Vino	«Zemmour»	« »
Vino	«Zenata»	« »
Vino	«Sahel»	« »
Vino	«Doukkala»	« »
Vino	«Les Côteaux de l’Atlas»	« »
Vino	«Crémant de l’Atlas»	« »

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(3) Sklep Sveta 2009/49/ES z dne 28. novembra 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (UL L 28, 30.1.2009, str. 1).

(4) Sklep Sveta 2002/979/ES z dne 18. novembra 2002 o podpisu in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi (UL L 352, 30.12.2002, str. 1).

(5) Sklep Sveta 2002/51/ES z dne 21. januarja 2002 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Južnoafriško republiko o trgovini z vinom (UL L 28, 30.1.2002, str. 3) in Sklep Sveta 2002/52/ES z dne 21. januarja 2002 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Južnoafriško republiko o trgovini z žganimi pijačami (UL L 28, 30.1.2002, str. 112).

(6) Sklep Sveta in Komisije 2002/309/ES, Euratom glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (UL L 114, 30.4.2002, str. 1), zlasti Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi – Priloga 7.

(7) Sklep Sveta 97/361/ES z dne 27. maja 1997 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi mehiškimi državami o vzajemnem priznavanju in zaščiti označb za žgane pijače (UL L 152, 11.6.1997, str. 15).

(8) Sklep Sveta 2011/265/EU z dne 16. septembra 2010 o podpisu Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi (UL L 127, 14.5.2011, str. 1).

(9) Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (UL L 346, 15.12.2012, str. 3).

(10) Trgovinski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (UL L 354, 21.12.2012, str. 3).

(11) Sklep Sveta 2001/916/ES z dne 3. decembra 2001 o sklenitvi Dodatnega protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja izida pogajanj med strankama o vzajemnih preferencialnih koncesijah za nekatera vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin ter vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru označb za žgane pijače in aromatizirane pijače (UL L 342, 27.12.2001, str. 6).

(12) Sklep Sveta 2001/918/ES z dne 3. decembra 2001 o sklenitvi Dodatnega protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Hrvaško na drugi strani na podlagi izida pogajanj med pogodbenicama o vzajemnih preferencialnih koncesijah za posamezna vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin in vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru označb za žganja in aromatizirane pijače (UL L 342, 27.12.2001, str. 42).

(13) Sklep Sveta 2004/91/ES z dne 30. julija 2003 o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o trgovini z vini in žganimi pijačami (UL L 35, 6.2.2004, str. 1).

(14) Sklep Sveta 2006/232/ES z dne 20. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o trgovini z vinom (UL L 87, 24.3.2006, str. 1).

(15) Sklep Sveta 2006/580/ES z dne 12. junija 2006 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Albanijo na drugi strani – Protokol 3 o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin (UL L 239, 1.9.2006, str. 1).

(16) Sklep Sveta 2007/855/ES z dne 15. oktobra 2007 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani (UL L 345, 28.12.2007, str. 1).

(17) Sklep Sveta 2008/474/ES z dne 16. junija 2008 o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (UL L 169, 30. 6.2008, str. 10 – Protokol 6).

(18) Sklep Sveta 2010/36/ES z dne 29. aprila 2008 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 28, 30.1.2010, str. 1).

(19) Sklep Sveta 2013/7/EU z dne 3. decembra 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila (UL L 10, 15.1.2013, str. 3).

(20) Sklep Sveta 2012/164/EU z dne 14. februarja 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, 30.3.2012, str. 1);

(21) Seznam imen, registriranih v Maroku, ki so ga predložili organi Maroka v okviru potekajočih pogajanj.

(22) Prim. opombo 21.

10.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 232/17

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 232/06

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„ANGLESEY SEA SALT“/„HALEN MÔN“

ES št.: UK-PDO-0005-01068-11.12.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“

2. Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.8

Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ime „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ se uporablja za kosmiče soli, pridobljene v morski ožini Menai Strait v Angleseyju v severnem Walesu. Kosmiči so kristalno beli, ploščati in mehki, ob razvrstitvi široki največ dva centimetra. Vsebujejo več kot 30 elementov v sledeh in so brez dodatkov. Zaradi vsebnosti teh mineralov se „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ dokazljivo razlikuje od drugih soli po videzu, teksturi, okusu in občutku v ustih. Je izrazito slanega okusa s hrustljavo teksturo, ki izhaja iz naravnega kalcija in magnezija. Ta elementa ostaneta po edinstvenem spiranju, zaradi katerega ima ta sol bel videz in čist okus brez vsakršne grenkobe, ki jo lahko povzroči prevelika količina kalcija.

Edinstvene značilnosti soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ izhajajo iz surovine – čiste morske vode – ter postopka kristalizacije in spiranja soli. Je morska sol brez dodatkov, sestavljena iz naslednjih naravnih elementov in mineralov v sledeh:

sestava

—	natrijev klorid	več kot 90 % mase
—	voda	manj kot 4 %
—	svinec	manj kot 2 mg/kg
—	kositer	manj kot 200 mg/kg
—	arzen	manj kot 0,5 mg/kg
—	živo srebro	manj kot 0,1 mg/kg
—	kadmij	manj kot 0,5 mg/kg
—	baker	manj kot 2 mg/kg
—	cink	v sledeh
—	magnezij	najmanj 0,2 %
—	jod	manj kot 0,1 mg/kg
—	kalcij	0,08–0,15 %

Kosmiči se proizvajajo v treh različnih stopnjah: grobi, fini in mleti.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Za zagotovitev enovitega končnega proizvoda se vsi postopki proizvodnje in priprave izvajajo v nadzorovanih pogojih na opredeljenem območju, vključno s:

—	črpanjem in filtriranjem morske vode,

—	koncentriranjem slanice,

—	kristalizacijo,

—	pobiranjem solnih kristalov,

—	spiranjem.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Otok Anglesey na severu Walesa, ki ga od celinskega Walesa loči ožina Menai Strait. Ta poteka od utrdbe Belan na jugozahodnem delu celinske strani katastrskega načrta SH 115 610440 in točke Abermenai na angleseyjski strani katastrskega načrta stran 115 SH615 443 do črte med pomolom, ki štrli v ožino na 580740 na angleseyjski strani, in koncem pomola Bangor na celinski strani 582 736. Območje je pod pristojnostjo sklada Caernarfon Harbour Trust.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Prvi zgodovinski zapisi o pridobivanju soli na otoku Angelsey so iz rimske dobe, vrhunec solinarstva pa pomeni začetek 18. stoletja. Severno od glavnega otoka je „Salt Island“ (ali „Ynys Halen“ v valižanščini), ki ga most povezuje z mestom Holyhead. Na njem so še danes ostanki solin, po katerih je otoček dobil ime in v katerih so iz morske vode pridobivali sol. Tovarno so v 18. stoletju zaprli zaradi uporabe kamene soli za „povečanje koncentracije solnice“, kar naj bi nižalo kakovost soli.

Ožino Menai Strait oskrbuje z vodo čisti Zalivski tok, na njenem obrežju pa ni velikih mest ali težke industrije. Poleg tega zelo izrazito plimovanje, zaradi katerega se voda v ožini s plimo dvakrat dnevno zamenja, zagotavlja ravnovesje elementov v sledeh, ki vsak dan osvežijo morsko vodo ter dajejo soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ značilen okus in videz.

Zalivski tok prihaja iz Atlantika in teče ob zahodni obali Britanije. Voda v njem je toplejša kot na vzhodni obali, saj je povprečna poletna temperatura 15 stopinj na površini in 12 stopinj na dnu. Povprečna slanost morske vode na tem območju znaša od 34,25 do 35 delov soli na 1 000 delov vode, lahko pa doseže 36 promilov. Edinstvenost proizvoda je deloma rezultat izrazitega plimovanja, ki znaša več kot 9,5 metra, kar pomeni, da se voda v ožini s plimo dvakrat na dan zamenja. Neobičajna dvojna plima, ki se pojavlja, ko Zalivski tok teče okrog otoka, pomaga zagotavljati ravnovesje elementov v sledeh in vsak dan novo količino morske vode, iz katere se črpa sol.

Poleg tega peščeno in školjčno obrežje omogočata predhodno filtriranje vode, školjke pa med rastjo tudi črpajo kalcij iz morske vode. Kakovost surovine neposredno vpliva na kakovost morske soli, kar dokazujejo sezonske razlike, ki vplivajo na okus in teksturo soli.

5.2 Posebnosti proizvoda

Edinstvene lastnosti soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ izhajajo iz surovine, čiste morske vode, ter postopka kristalizacije in spiranja soli.

„Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ je morska sol brez dodatkov, sestavljena iz naravnih elementov in mineralov v sledeh. Zaradi vsebnosti teh mineralov se dokazljivo razlikuje po videzu, teksturi, okusu in občutku v ustih. Njeni kosmiči so veliki, hrustljavi, ploščati in niso zrnati. Je izrazito slanega okusa s hrustljavo teksturo. Edinstveni postopek spiranja daje soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ svetlo bel videz in čist okus brez grenkobe, ki jo lahko povzroči prevelika količina kalcija. Spira se s koncentrirano slanico, pridobljeno iz iste lokalne morske vode, da se prepreči topljenje kristalov in zagotovi ustrezna raven mineralov ter tako ohranita okus in videz soli.

Vsak solinar dobi med uvajanjem „učni potni list“. Ta vsebuje vrsto nalog, ki jih je treba opraviti za pridobitev veščin, potrebnih za posamezne dele postopka pridobivanja soli.

Vsak del postopka se izvede v skladu s standardnimi delovnimi postopki, v katerih so podrobno opisani ukrepi in določeni standardi za kakovost soli.

Solinarji spirajo sol, dokler se ne dosežejo ustrezni velikost kristala, okus in videz. To znanje pridobijo z usposabljanjem na delovnem mestu in primerjavo končnega proizvoda s fotografijami soli, razstavljenimi na območju pobiranja, pri čemer opazujejo velikost in obliko želenega kosmiča, kristali, ki ne izpolnjujejo tega strogega standarda, pa se znova obdelajo.

Okus se določi z umeritvijo glede na nesprano sol, ki je trpka in grenka v primerjavi z blagim ravnovesjem mineralov v končnem proizvodu.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Značilnosti soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ temeljijo na podnebnih razmerah, višini plimovanja in neobstoju težke industrije ali ladijskega prometa.

Zaradi izrazitega plimovanja z amplitudo več kot 9,5 metra se voda v ožini Menai Strait zamenja dvakrat dnevno. Ta neobičajna dvojna plima, ki se pojavlja, ko Zalivski tok teče okrog otoka, pomaga vsak dan zagotoviti ravnovesje elementov v sledeh in novo količino morske vode za črpanje soli. Te značilnosti se ohranjajo vse do končnega proizvoda in se izražajo v močnem vonju soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“, ki je je zato potrebne manj, da se doseže potrebna začinjenost. Edinstveno ravnovesje mineralov v morski vodi vpliva tudi na teksturo in okus. Glavni kuhar nekdanje restavracije Fifth Floor Harvey Nichols je zatrdil, da „ima okus po najčistejših oceanih“.

Sol „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“ uživa velik ugled in priznanje pri živilski industriji v Združenem kraljestvu in drugod po svetu. Ker slovi po izjemni kakovosti, jo uporabljajo številni največji kuharski mojstri in gastronomi, ki jo pogosto poimensko navajajo na svojih jedilnih listih. Ta sol je prva izbira številnih znanih restavracij in agroživilskih podjetij.

Navedenih je nekaj mnenj, v katerih se izrekata priznanje okusu in območju soli „Anglesey Sea Salt“/„Halen Môn“.

„Sol ‚Anglesey Sea Salt‘/‚Halen Môn‘ je neprimerljiva: je čistega okusa in popolne ostrine, njena tekstura pa je slastno hrustljava.“

Chris Chown,

lastnik in glavni kuhar restavracije Plas Bodegroes iz Pwllhelija v Walesu

„Sol ‚Anglesey Sea Salt‘/‚Halen Môn‘ uporabljam, ker se sklada z mojo prehranjevalno filozofijo; dobre sestavine se z malo dela spremenijo v odlične jedi. Sol ‚Anglesey Sea Salt‘/‚Halen Môn‘ izboljša vsako jed, ki ji jo dodam.“

Jane Milton,

strokovnjakinja za živilsko industrijo, blogerka in glavna kuharica

„Sol ‚Anglesey Sea Salt‘/‚Halen Môn‘ se zelo skrbno pridobiva z inovativnim sistemom, s katerim se iz sveže razpenjene morske vode ožine Menai Strait ohranjajo vsi elementi in minerali v sledeh. Zaradi zapletene mineralne strukture soli postanejo vsi predeli za zaznavanje okusa v ustih izjemno občutljivi in dejavni, okus hrane pa resnično močan.“

Colin Pressdee,

pisec o hrani

„Nežni kosmiči soli ‚Anglesey Sea Salt‘/‚Halen Môn‘ pustijo na ustnicah slasten trajen okus po čisti morski vodi Angleseyja, iz katere so pridobljeni, ter dodajo vsaki jedi, v kateri se uporabijo, dražljivo globino … To je sol, ki spremeni življenje.“

Simon Majumdar,

avtor, pisec o hrani in televizijski novinar

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/anglesey-sea-salt-pdo-spec-20120905.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

10.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 232/21

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 232/07

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„DITHMARSCHER KOHL“

ES št.: DE-PGI-0005-01015-18.07.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Dithmarscher Kohl“

2. Država članica ali tretja država

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Dithmarscher Kohl“ je belo (Brassica oleracea convar capitata L.) in rdeče zelje (Brassica oleracea convar capitata var. rubra L.) ter spada v botanično družino križnic (bot.: Cruciferae ali Brassicaceae).

Sorte zelja, ki se pridelujejo v Dithmarschnu, se odlikujejo po gosti razporejenosti listov, hrustljavi teksturi, majhnem kocenu ter močnem in polnem okusu. Za sorte belega zelja je poleg tega značilna izrazito zelena barva vse do globljih plasti listov, za sorte rdečega zelja pa izrazita rdečevijoličasta barva z redkimi belimi deli. Vse sorte so primerne za skladiščenje.

Gemüsebauberatungsring Dithmarschen e.V. (registrirano svetovalno združenje za pridelavo zelenjave Dithmarschen) vsako leto testira sorte in priporoči tiste, ki združujejo zgoraj navedene lastnosti.

Zelje je rastlina, ki raste v obliki rozete ter po cvetenju in oblikovanju plodov odmre. Ima kratka stebla, listi na njih pa zaradi kratkih internodijev rastejo zelo gosto skupaj in se kljub zelo razvitim listnim ploskvam ne odprejo. Glave belega in rdečega zelja so zelo čvrste, ker se zaradi počasne in enakomerne rasti med plastmi listov zadrži malo zraka. Listi oblikujejo glave, ki so lahko sploščeno zaobljene, ravno zaobljene, okrogle, skoraj povsem okrogle, balonaste ali jajčaste.

Belo in rdeče zelje vsebujeta številne vlaknine in minerale, kot sta kalij in železo, zato imata visoko prehransko vrednost.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje, od pridelave zelja do priprave in skladiščenja, potekajo na opredeljenem geografskem območju. Zelje se ob spravilu reže ročno in previdno nalaga v velike zaboje. Za to so potrebne izkušnje in spretnosti, saj bi bilo zelje z vsako mehansko poškodbo manj primerno za skladiščenje. Veliki zaboji se do februarja skladiščijo v običajnih skladiščih brez dodatnega ohlajanja, do julija pa v hladilnici pri 0,5 °C. Zelje se pripravlja po spravilu oziroma skladiščenju. Pri tem se kocen svež izreže, zunanji listi pa odstranijo.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Okraj Dithmarschen v Schleswig-Holsteinu je eden od dveh okrajev na zahodni obali v najsevernejši nemški zvezni deželi. V celoti ga obdaja voda – na severu meji na reko Eider, na vzhodu na kanal med Severnim in Baltiškim morjem (Kielski kanal), na jugu na reko Labo, na zahodu pa na Severno morje.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnost geografskega območja

Območje Dithmarschen je posebno primerno za pridelavo zelja. Podnebje na njem zaznamuje lega tik ob Severnem morju, tako da prevladuje atlantsko podnebje z blagimi zimami in poletji. Največ dežja pade julija in avgusta (približno 80 mm/mesec), ki sta odločilna meseca za rast. Na pridelovalnem območju se prva zmrzal večinoma ne pojavi pred koncem oktobra. Tako je mogoče zeljne glave skladiščiti pri optimalno hladnih razmerah (med 5 in 12 °C) brez nevarnosti zmrzali. Tudi aprila in maja, ko se zelje sadi, so podnebne razmere optimalne in blage. V Dithmarschnu piha veter 270 dni na leto z močjo več kot 4. stopnje beauforta. Vreme se zaradi vetra pogosto hitro spreminja, pri čemer prevladujejo vremenski pojavi z zahoda, ki se širijo neposredno s Severnega morja.

Pridelovalno območje se odlikuje po izjemno dobri sestavi tal. Na njem prevladujejo močvirno-karbonatna tla, ki so nastala zaradi rednega poplavljanja in ki jim je „odbor za tla leta“ leta 2009 podelil nagrado „tla leta“. Zaradi rednega poplavljanja so se nalagale slane apnenčaste mineralne plasti z visokim deležem organskih snovi. Zajezitve in izsuševanja so omogočili prezračenost talnih plasti in izpiranje soli. Tako so iz meljastih in apnenčastih morskih naplavin vzdolž obale nastala tako imenovana močvirno-karbonatna tla (do 9-odstotna vsebnost karbonata). Taka tla so plodna delno zaradi deževnikov (do 500 na m2), ki imajo radi kalcij, in delno zaradi visoke vsebnosti hranil. Na splošno spadajo med najplodnejša obdelovalna območja na svetu. Tovrstna tla so eden glavnih pogojev za uspešno in obsežno pridelavo zelja na navedenem območju, kar omogočata visoka vsebnost hranil v organskih snoveh usedlin in le rahlo razpadlih mineralov ter zelo dobra zmožnost zadrževanja vode, ob tem pa še ravnotežje podzemnih voda, ki jih regulirajo ljudje. Dobra sestava tal močno prispeva k zdravju pridelkov. Golšavost zelja je na navedenem območju redek pojav zaradi visoke vrednosti pH, med 7,2 in 7,5. Okužba s povzročiteljem Plasmodiophora brassicae se pojavlja večinoma na vlažnih in bazičnih tleh, v katerih pogosto zastaja voda. S povečevanjem vrednosti pH nekoliko nad 7,2 večinoma skoraj ni ponovnih okužb. To je pomemben pogoj za zelo široko pridelavo zelja v Dithmarschnu.

Ta razvoj so že od samega začetka spremljale raziskave in vzgoja sort. Sorte zelja v Dithmarschnu, kot so Kalorama, Storema ali Reguma – končnica „ma“ pomeni obdelovalno območje v občini Marne v Dithmarschnu – se odlikujejo po tem, da so zdrave in zelo primerne za skladiščenje. Združenje Gemüsebauberatungsring Dithmarschen e.V v publikaciji Dithmarscher Gemüse-Info vsako leto objavi izsledke predstavitve sort glavnatega zelja. Vsako leto se testira več kot 100 sort, pri čemer se ugotavljajo poenotenost, donosnost in zdravje pa tudi notranja kakovost in kmetijska vrednost.

To obširno znanje in veščine na kraju samem kmetijskim podjetjem omogočajo dostop do optimalnega svetovanja, med drugim zlasti v zvezi s posebnostmi območja. To znanje in veščine koristijo pri naravni zaščiti pridelka pred boleznimi, kot je črna gniloba zelja.

5.2 Posebnost proizvoda

Plodna tla in uravnoteženo podnebje v Dithmarschnu omogočajo rast zelja s posebno uravnoteženo hranilno sestavo. Okus je močan, vendar harmoničen, tekstura pa hrustljava in sveža.

Zelje „Dithmarscher Kohl“ je zaradi zdravih polj, ki jih redko napadejo bolezni in škodljivci, posebno primerno za dolgo skladiščenje. Najbolj razširjenih bolezni na svetu, kot so golšavost zelja (Plasmodiophora brassicola), fuzarijska uvelost (Fusarium oxysporum) in črna gniloba (Xanthomonas campestris), v Dithmarschnu skoraj ni, in sicer zaradi posebne sestave tal (vrednost pH > 7) in podnebja (prenizka povprečna temperatura). Bolezni listov, kot sta črna listna pegavost (Alternaria brassicae) in prstenasta pegavost (Mycosphaerella brassicola), se pojavljajo tako redko, da zelja, ki ni predvideno za dolgo skladiščenje, ni treba škropiti s fungicidi. Podobno velja za škodljivce. Kapusov ščitkar (Aleyrodes proletella) in tobakov resar (Thrips tabaci) sta zaradi hladnega podnebja tukaj redka. Sorta Lennox se zato goji skoraj izključno v Dithmarschnu, ker na drugih območjih ni dovolj odporna. Je pa posebno primerna za skladiščenje in je zato še vedno glavna sorta na zadevnem območju.

Zelje z njega ni sezonsko, temveč je zelo zdrava zelenjava z nespremenljivo kakovostjo, ki je potrošnikom na voljo vse leto.

Glave „Dithmarscher Kohls“ imajo v nasprotju z drugimi sortami s toplejših območij gosto raščene liste, ker se zaradi njihove počasne in enakomerne rasti med njimi zadrži malo zraka. Ta lastnost odločilno vpliva na primernost za skladiščenje.

Zelje „Dithmarscher Kohl“ ima poleg znanega antioksidacijskega potenciala nadpovprečno veliko mineralov. To so pokazale tudi analize, ki jih je naročilo združenje Gemüseanbauerverband Dithmarschen e.V. Vsebnost kalcija, zlasti pa železa naj bi bila glede na analize višja, kot je na splošno navedeno v opisih glavnatega zelja v literaturi. Belo zelje tako glede na navedbe iz literature (na primer informacijskega lista „Weiß- und Rotkohl“ (belo in rdeče zelje), Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft (bavarski kmetijski zavod)) povprečno vsebuje 45 mg kalcija na 100 g sveže snovi. Belo zelje iz Dithmarschna pa vsebuje med 50 in 70 mg kalcija na 100 g sveže snovi. Vsebnost železa v belem zelju je glede na navedbe iz literature običajno 0,5 mg na 100 g sveže snovi. Belo zelje iz Dithmarschna pa ima med 0,6 in 1,6 mg železa na 100 g sveže snovi. Razlog za to je visoka vsebnost obeh navedenih mineralov v tleh območja, zlasti v tam prevladujočih močvirno-karbonatnih tleh.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Glavnato zelje iz Dichtmarschna zaradi dolge tradicije pridelave zelja in z njo povezane posebne zeljne kulture na tem območju, ki sta ju omogočila optimalno podnebje in optimalna sestava tal, med potrošniki uživa poseben sloves kot regionalna posebnost.

Veter in podnebne razmere prinašajo dve odločilni prednosti za pridelavo zelja. Pogoste vremenske spremembe omogočajo potrebno količino padavin, zato je rastlina v obdobju rasti zadostno preskrbljena z vodo. Prevladujoča močvirno-karbonatna tla imajo poleg tega dobro zmožnost zadrževanja vode in je lahko zadržijo zadostno količino. Druga vremensko pogojena odločilna prednost je smer vetra. Pritisk škodljivcev zaradi prevladujočih zahodnih vetrov ostaja naravno majhen. Zelje zaradi „zdravega“ zraka s Severnega morja v primerjavi z drugimi območji bistveno manj napadajo škodljivci, kot je kapusov belin. Še odločilnejša je majhna možnost za razvoj glivičnih spor, tako da ni treba uporabljati veliko fitofarmacevtskih sredstev, saj je zelje kljub temu še vedno zelo primerno za skladiščenje. Zeljne glave so zaradi podnebno pogojene počasne rasti težke in čvrste ter zaradi gosto raščenih listov, ki deloma ovirajo zadrževanje zraka, zelo primerne za skladiščenje, odlikujejo pa se tudi po hrustljavi teksturi.

Pridelava zelja v Dithmarschnu ima več kot 100-letno tradicijo. Tako se je vrtnarju Eduardu Laßu z oglasom v časopisu „Glückstädter Gemüsefabrik“ leta 1888 ponudila priložnost za začetek pridelave zelja v Wesselburnu. Od tedaj se na navedenem območju prideluje zelje „Dithmarscher Kohl“, pri čemer se njegov pomen za gospodarstvo nenehno povečuje. Pridelovalci z navedenega geografskega območja več kot 120 let iz roda v rod prenašajo znanje in izkušnje v zvezi s pridelavo zelja. To znanje in izkušnje omogočajo najboljšo kakovost, ki je temelj za uspešno trženje. Dithmarschen je z 2 500 ha pridelovalne površine eno največjih strnjenih območij za pridelavo zelja v Evropi. Zelje „Dithmarscher Kohl“ je pomemben gospodarski dejavnik navedenega območja. Posebno mesto ima tudi v njegovem turizmu in kulinariki. Te okoliščine in zgodovina pridelave zelja v Dithmarschnu so bile podrobno opisane v literaturi (glej „Kohlgeschichte(n) — Aus dem Anbaugebiet hinter Dithmarschens Deich“, Klaus Gille, založba Boyens & Co).

Vsako leto potekajo številne prireditve, povezane z zeljem „Dithmarscher Kohl“, spravilo pa vsako leto pritegne številne turiste, ki pripotujejo iz zelo oddaljenih krajev. „Dithmarscher Kohltage“ (dnevi zelja v Dithmarschnu) je prireditev nadregionalnega pomena, ki letno privabi več kot 300 000 obiskovalcev (vir: „Dithmarschen feiert den Kohl“, Hamburger Abendblatt, 20. september 2006). Predstavniki gospodarstva, politike, javne uprave, številna društva in združenja ter prebivalci spravilo zelja vsako leto znova spremenijo v vesel šestdnevni jesenski dogodek. Tradicionalnega rezanja zelja se že leta redno udeležujeta ministrski predsednik zvezne dežele Schleswig-Holstein in predsednik okraja Dithmarschen. Številna gastronomska podjetja tudi zunaj navedenega območja ponujajo posebne jedi iz zelja, ko poteka „Dithmarscher Kohltage“. Ta je tradicionalen že vrsto let, prvič pa je bil organiziran leta 1987.

Skozi območje Dithmarschen poteka tudi nemška zeljna pot (Deutsche Kohlstraße), ki zlasti zunaj aktivne sezone zelja prispeva k temu, da se turisti in radovedneži seznanijo s pridelkom in proizvodi iz njega. Pot se vije med številnimi znamenitostmi in postojankami, na katerih lahko obiskovalci neposredno stopijo v stik s kmeti ter pridobijo informacije o zelju v različnih oblikah. Med te postojanke spadajo tudi obiski skladišča in obrata za pripravo zelja ali „Kohlosseum Wesselburen“. Tam je tudi muzej zelja iz Dithmarschna, ki vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev ter se ponaša s poučno delavnico, v kateri je prikazana proizvodnja zelja, in vaško tržnico.

Kmetice z navedenega območja med prireditvijo „Dithmarscher Kohltage“ vsakokrat imenujejo dve mladi dami iz okraja Dithmarschen, ki sta nato kot „kraljici zelja iz Dithmarschna“ eno leto uradni predstavnici prireditve. Njune naloge niso omejene na njuno zvezno deželo, ampak ju vodijo tudi daleč prek njenih meja. Tako redno predstavljata zelje „Dithmarscher Kohl“ na primer na prireditvah, kot je „Internationale Grüne Woche“ (mednarodni zeleni teden) v Berlinu, in se udeležujeta dogodkov s predstavniki tiskanih, radijskih in televizijskih medijev. Tudi tako se prepoznavnost zelja „Dithmarscher Kohl“ širi daleč prek meja navedenega območja.

Reprezentativna anketa med potrošniki iz leta 2009 dokazuje ne le, da zelje „Dithmarscher Kohl“ v Schleswig-Holsteinu pozna kar približno 80 % potrošnikov, temveč da je to po njihovem mnenju tudi kakovosten proizvod, ki uživa velik sloves. Zadnje je razvidno tudi iz tega, da bi bilo 37 % vprašanih pripravljenih plačati več za zelje „Dithmarscher Kohl“ kot za primerljivo zelje drugega porekla.

Zgoraj navedene naravne razmere v Dithmarschnu, zlasti atlantsko podnebje z zadostnimi padavinami, redko zmrzaljo in veliko vetra ter dobra sestava tal (močvirno-karbonatna tla), so omogočile pridelavo zelja na opredeljenem geografskem območju in pripomogle k temu, da ima to že več kot 100-letno tradicijo in da je Dithmarschen postal eno največjih strnjenih območij za pridelavo zelja v Evropi. Med tem razvojem so bili na kraju samem pridobljeni tudi obširno znanje in veščine v zvezi z vzgojo sort in pridelavo zelja, ki prav tako prispevajo k proizvodnji zelo kakovostnega zelja v Dithmarschnu. Območje je zaradi navedenih okoliščin zunaj svojih meja postalo znano po pridelavi zelja, ki kot tradicionalni regionalni proizvod zaradi geografskega porekla med potrošniki uživa poseben sloves. Številne turistične, kulinarične in informativne prireditve, povezane z zeljem „Dithmarscher Kohl“, prispevajo h krepitvi prepoznavnosti proizvoda in njegovega ugleda.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/30500

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.232.slv
Uradni list Evropske unije		C 232

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 10. avgust 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 232/01	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

2013/C 232/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6847 – Triton/Suomen Lähikauppa) ( 1 )	6

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 232/03	Menjalni tečaji eura	7

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2013/C 232/04	Zavezujoča tarifna informacija	8

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 232/05	Informativno obvestilo – Javno posvetovanje – Geografske označbe iz Kraljevine Maroko	13

2013/C 232/06	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	17

2013/C 232/07	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	21


	(1) Besedilo velja za EGP