14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/1

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6871. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/2

1.

člena 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2.

strategijo Evropa 2020, zlasti krovni cilj povečanja deleža oseb med 30. in 34. letom starosti z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo na najmanj 40 %;

3.

Sklepe Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (1), v katerih je spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva opredeljeno kot eden od štirih strateških ciljev tega okvira ter poudarjeno, da bi morala politika izobraževanja in usposabljanja vsem državljanom ne glede na njihove osebne, socialne ali gospodarske razmere omogočiti vseživljenjsko pridobivanje, izpopolnjevanje in izboljševanje znanj in spretnosti za posamezna delovna mesta, pa tudi ključnih znanj, spretnosti in kompetenc;

4.

Sklepe Sveta z dne 11. maja 2010 o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja (2), v katerih je poudarjeno, da je treba zagotoviti enake možnosti za dostop do kakovostnega izobraževanja in enako obravnavo ter da je treba poskrbeti za to, da rezultati ne bi bili odvisni od družbenogospodarskega položaja ali drugih dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na izobraževanje, poleg tega pa so v sklepih izpostavljeni gospodarski in socialni razlogi za dvig splošnih stopenj izobrazbe in za pridobitev visokih stopenj znanj in spretnosti, poleg tega pa naj bi bila zagotovitev ključnih kompetenc vsem državljanom ključna za izboljšanje njihove zaposljivosti, socialne vključenosti in osebne izpolnitve;

5.

Sklepe Sveta z dne 28. novembra 2011 o posodobitvi visokega šolstva (3), v katerih so države članice pozvane k spodbujanju sistematičnega razvoja učinkovitih strategij za zagotovitev dostopa slabo zastopanim skupinam ter k okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje stopenj zgodnje opustitve visokošolskega izobraževanja, in sicer z izboljšanjem kakovosti, ustreznosti in privlačnosti programov, zlasti z učenjem, osredotočenim na študente, in z zagotavljanjem ustrezne podpore po vpisu, usmerjanjem in svetovanjem;

6.

sporočilo iz Bukarešte z ministrske konference v okviru bolonjskega procesa z dne 26. in 27. aprila 2012, iz katerega je razviden dogovor ministrov, da sprejmejo nacionalne ukrepe za razširitev splošnega dostopa do kakovostnega visokošolskega izobraževanja, in v katerem je ponovljen cilj, da bi se morala v študentski populaciji, ki vstopi v visokošolsko izobraževanje in ga uspešno zaključi, odražati raznolikost evropskega prebivalstva, pa tudi posebna obravnava socialne razsežnosti v visokem šolstvu v poročilu o izvajanju bolonjskega procesa za leto 2012, v katerem so preučene razpoložljive statistične informacije o vplivu okolja, iz katerega študenti izhajajo, na njihovo udeležbo v visokošolskem izobraževanju, in različni pristopi politik k razširitvi dostopa;

7.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. novembra 2012 – Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate  (4), ki v priloženem delovnem dokumentu (5) opozarja na razvoj in krepitev partnerstev ter prožnih poti za vseživljenjski razvoj znanj in spretnosti;

8.

Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (6), v katerem so se države članice dogovorile, da bodo vzpostavile ureditev za potrjevanje takšnega učenja, ki bo posameznikom omogočalo, da lahko za svojo poklicno pot in nadaljnje učenje, vključno z visokošolskim izobraževanjem, uporabijo znanje, pridobljeno zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja;

9.

letni pregled rasti za leto 2013, v katerem je izobraževanje opredeljeno kot ključni spodbujevalec rasti in konkurenčnosti poleg inovacij ter raziskav in razvoja, vlaganje v človeški kapital pa izpostavljeno kot bistveno za odpravo brezposelnosti in ponovni zagon gospodarskega okrevanja;

10.

dejavnosti vzajemnega učenja o politikah in praksi za zmanjšanje stopenj zgodnje opustitve ter izboljšanje stopenj uspešnega zaključka visokošolskega izobraževanja v okviru Evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), ki so marca 2013 potekale v Pragi in katerih osrednja tema so bili nacionalni, institucionalni in evropski pristopi za zvišanje stopenj končanega šolanja in prilagajanje institucionalnih realnosti raznovrstni študentski populaciji, ob opiranju na dokaze in analize –

1.

Izzivov, s katerim se danes spopada Evropa, ni mogoče rešiti le z izobraževanjem in usposabljanjem, kljub temu pa je z gospodarskega in socialnega vidika nujno ljudi opremiti z znanjem in spretnostmi, ki jih Evropa potrebuje, kar vključuje tudi prizadevanje za pravičnejši dostop do visokošolskega izobraževanja, udeležbo v njem in njegov zaključek. Še vedno je preveč sposobnih posameznikov, ki zaradi družbenih, kulturnih in ekonomskih okoliščin ali zaradi pomanjkljivih sistemov podpore in svetovanja niso vključeni v visoko šolstvo.

2.

Gospodarsko okrevanje Evrope in prizadevanje za trajnostno rast, tudi s krepitvijo raziskav in inovacij, sta vedno bolj odvisna od sposobnosti Evrope, da vse svoje državljane vključi v razvoj znanj in spretnosti, kar je dokaz za to, da so socialni in ekonomski cilji neločljivo povezani. Hkrati s prizadevanji za izboljšanje spretnosti s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ima tudi kakovostno visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje bistveno vlogo pri okrepitvi zaposljivosti in vse večji konkurenčnosti, hkrati pa spodbujanju osebnega in poklicnega razvoja študentov in diplomantov ter spodbujanju socialne solidarnosti in sodelovanja državljanov v javnem življenju.

3.

Bolonjski proces in kasnejši razvoj evropskega visokošolskega prostora (EHEA), agenda EU za posodobitev visokošolskega izobraževanja in strategija Evropa 2020 dokazujejo, da lahko evropsko sodelovanje in skupne politike dragoceno prispevajo k spopadanju s skupnimi izzivi, in sicer z izmenjavo dobrih praks, s primerjalnimi političnimi analizami, oprtimi na dokaze, in s finančno podporo, poleg tega pa tudi s podpiranjem vzpostavljanja trajnostnih mehanizmov za večjo mobilnost raznovrstnih študentskih skupin.

1.

sprejmejo nacionalne cilje za izboljšanje dostopa slabo zastopanih in zapostavljenih skupin do visokošolskega izobraževanja, za povečanje njihove udeležbe v njem in izboljšanje stopnje uspešnega zaključka šolanja, da bi se tako približale cilju bolonjskega procesa, da bi se v študentski populaciji, ki vstopi v visokošolsko izobraževanje, je v njem udeležena in ki pridobi visokošolsko izobrazbo, na vseh ravneh odražala raznovrstnost evropskega prebivalstva;

2.

spodbujajo sodelovanje med izvajalci izobraževanja na vseh ravneh, vključno s tistimi, ki izvajajo neformalno in priložnostno učenje, ter drugimi zadevnimi interesnimi skupinami, da bi opredelili posebne skupine, ki v visokem šolstvu niso dovolj zastopane, ter da bi spodbujali večjo udeležbo slabo zastopanih skupin v samem poklicu poučevanja po vseh sektorjih izobraževanja;

3.

omogočajo razvoj proaktivnih strategij in z njimi povezanih struktur na institucionalni ravni, vključno z dejavnostmi ozaveščanja in možnostmi za vseživljenjsko učenje, obveščanjem o možnostih za izobraževanje, priložnostih, povezanih s trgom dela, in tozadevnih rezultatih, usmerjanjem pri izbiri smeri, vzajemnim mentorstvom, svetovanjem ter storitvami podpore;

4.

spodbujajo prepustnost in razvoj prožnih in preglednih poti za napredovanje zlasti od poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter neformalnega in priložnostnega učenja do visokošolskega izobraževanja, ki jih omogočajo instrumenti za preglednost, kot so nacionalna ogrodja kvalifikacij, povezana z evropskim ogrodjem kvalifikacij;

5.

izboljšajo možnosti za fleksibilno učenje s povečanjem raznovrstnosti načinov izobraževanja, na primer z oblikovanjem pristopov k poučevanju in učenju, ki bi bili osredotočeni na študente, z izboljšanjem možnosti za izredni študij, razvoj pripravništva na podlagi kreditnih točk, modularizacijo programov ter učenjem na daljavo z IKT in visokokakovostnimi odprtimi viri izobraževanja;

6.

raziščejo, kako bi lahko z mehanizmi financiranja spodbudili ustanove k razvoju in zagotavljanju visokokakovostnih prožnejših možnosti učenja;

7.

preučijo, kako splošna struktura institucionalnega financiranja in finančnih pomoči študentom vpliva na udeležbo slabo zastopanih in zapostavljenih skupin v visokošolskem izobraževanju, in razmislijo, kako je mogoče finančne pomoči čimbolj ciljno uporabiti za izboljšanje dostopa do izobraževanja, udeležbe v njem in uspešnega zaključka izobraževanja;

8.

sodelujejo z visokošolskimi ustanovami in drugimi interesnimi skupinami pri povečanju stopenj uspešnega zaključka visokošolskega izobraževanja z izboljšanjem kakovosti procesa poučevanja in učenja, zlasti s prožnejšim podajanjem znanja in zagotavljanjem ustrezne podpore po vpisu ter izboljšanjem privlačnosti programov za trg dela;

9.

preučijo morebitna regionalna in geografska neskladja znotraj držav članic glede dostopa do visokošolskega izobraževanja, udeležbe v njem in njegovega uspešnega zaključka ter si prizadevajo za njihovo zmanjšanje;

10.

se s čim večjim izkoriščanjem obstoječih virov lotijo sistematičnega zbiranja pomembnih primerljivih podatkov ter z njimi okrepijo dokazno podlago za razvoj politik in omogočijo učinkovito spremljanje nacionalnih ciljev v zvezi z dostopom slabo zastopanih in zapostavljenih skupin do visokošolskega izobraževanja, njihovo udeležbo v njem in uspešnim zaključkom izobraževanja.

(a)

se bo lotila analitične študije politik dostopa do visokošolskega izobraževanja in stopenj zgodnje opustitve ter uspešnega zaključka visokošolskega izobraževanja z namenom analize učinkovitosti različnih nacionalnih in institucionalnih pristopov ter vpliva strukturnih, institucionalnih, osebnih in sociokulturnih dejavnikov na zgodnjo opustitev in uspešni zaključek izobraževanja;

(b)

bo še naprej sodelovala z Eurostatom pri študiji izvedljivosti izboljšanja metodologije za zbiranje administrativnih podatkov o trajanju študija in stopnjah uspešnega zaključka visokošolskega izobraževanja;

(c)

bo pripravila študijo o vplivu različnih modelov financiranja ali delitve stroškov na učinkovitost, uspešnost in pravičnost visokošolskega izobraževanja v skladu z zavezami iz programa iz leta 2011 za posodobitev visokega šolstva; (7).

1.

nadaljujejo prizadevanja v zvezi s socialno razsežnostjo visokega šolstva, na primer z opravljanjem analize dejavnosti vzajemnega učenja in z dokazi podprtih politik na to temo z izvajanjem odprte metode koordinacije ter v okviru bolonjskega procesa ter z ustreznimi organi in obstoječimi pobudami;

2.

uporabijo rezultate in ugotovitve študij in drugega dela, ki ga izvaja Komisija in drugi zadevni viri, kot podlago za nadaljnje razprave in strateški razmislek pri obravnavanju vprašanj dostopa do izobraževanja, udeležbe v njem in uspešnega zaključka izobraževanja ter vpliva različnih modelov financiranja pri visokošolskem izobraževanju;

3.

okrepijo sinergije med EU in bolonjskim procesom pri uresničevanju socialne razsežnosti visokega šolstva z dajanjem prednosti finančni podpori pri uporabi programa za obdobje po letu 2013 na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa;

4.

izkoristijo finančno podporo v okviru pobude za zaposlovanje mladih za zagotavljanje ciljno naravnanih priložnosti v visokošolskem izobraževanju za prikrajšane ali brezposelne mlade do 25. leta starosti, da bi jim omogočili pridobitev znanj in spretnosti za posamezna delovna mesta.

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/5

1.

evropsko sodelovanje na področju mladine (1), v okviru katerega sta dobrobit in socialna vključenost opredeljeni kot dve od osmih področij ukrepanja, poudarjeno pa je tudi, da bi bilo treba podporo mladinskemu delu in njegov razvoj vključiti v več sektorjev, da bi lahko dosegli splošne cilje okvira; poleg tega se priporoča, naj se več pozornosti nameni socialni vključenosti, zdravju in dobrobiti mladih;

2.

sporočilo Komisije „Evropa 2020“, kot ga je potrdil Evropski svet in v katerem je priznana vloga mladinskega dela, saj vsem mladim zagotavlja priložnosti za neformalno učenje;

3.

priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (2);

4.

skupne sklepe konference EU o mladih, ki jo je organiziralo irsko predsedstvo in je potekala od 11. do 13. marca 2013 (3);

5.

resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 19. novembra 2010 o mladinskem delu, ki poziva k boljšemu razumevanju in večji vlogi mladinskega dela, zlasti kar zadeva spodbujanje, podporo in razvoj mladinskega dela na različnih ravneh;

6.

Mladi dejavno prispevajo k socialni infrastrukturi in dinamičnosti tako geografskih kot interesnih skupnosti. Predstavljajo raznoliko in dinamično skupino prebivalstva z različnimi realnostmi, potrebami, zahtevami in težnjami. Demografija, biografija, raznolikost, tranzicije in priložnosti so dejavniki, ki neposredno vplivajo na mlade in jih priložnostno tudi zaznamujejo. Mladinska politika bi morala zato odražati te dejavnike in se nanje odzivati, poleg tega pa bi morala vsem mladim zagotavljati razvoj, jim omogočati, da sami prevzamejo odgovornost, in spodbujati enake možnosti za vse mlade.

7.

„Mladinsko delo“ je širok izraz, ki zajema obsežen sklop družbenih, kulturnih, izobraževalnih ali političnih dejavnosti mladih, z mladimi in za mlade. Takšne dejavnosti vse pogosteje vključujejo tudi šport in storitve za mlade. Mladinsko delo sodi na področje izvenšolskega izobraževanja ter med posebne dejavnosti v prostem času, ki jih vodijo strokovno usposobljeni ali prostovoljni mladinski delavci in vodje mladinskih organizacij. Organizirano je na različne načine (prek organizacij, ki jih vodijo mladi, organizacij za mlade, neformalnih skupin ali prek zavodov za mlade in javnih organov). Odvija se na različne načine in v različnih okoljih (na primer v smislu odprtega dostopa, v skupini, na podlagi programa, prek dejavnosti za ozaveščanje in na lokalni ravni), oblikuje pa se na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

8.

Mladinsko delo se osredotoča na osebni in socialni razvoj mladih ter dosega širok krog mladih, ki se vanj vključijo na podlagi svojih potreb in interesov, pri čemer se upošteva njihovo okolje. Tako širok krog in doseg dopolnjujeta druge odzive politike za mlade, zato lahko mladinsko delo mladim zagotovi točke za stike, povezovanje in razvoj.

9.

Socialna vključenost zahteva celovit in medsektorski pristop za preprečevanje marginalizacije in izključenosti iz družbe v vseh njunih pojavnih oblikah.

10.

Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri preprečevanju socialne izključenosti in krepitvi socialne vključenosti. Omogoča razvoj in zagotavlja priložnosti za vse mlade, pri čemer „temelji na procesih neformalnega in priložnostnega učenja (4) ter prostovoljnem sodelovanju“ (5).

11.

Z učinkovitim mladinskim delom in pobudami naj bi mladim omogočili, da sami prevzamejo odgovornost, ter spodbujali njihovo dejavno udeležbo v družbi. Zagotavlja jim znanja in spretnosti, kompetence ter izkušnje za življenje, s čimer kar najbolj krepi zaščitne dejavnike, ki lahko izboljšajo razvoj, dobrobit, neodvisnost in socialno vključenost vseh mladih, tudi tistih z manj priložnostmi.

12.

Kakovostno mladinsko delo je zaveza, da se stalno zagotavljata in izboljšujeta optimalna ponudba in praksa s področja mladinskega dela. Gre za to, da mladinske organizacije, storitve za mlade in mladinski delavci sodelujejo z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti in programov, ki so relevantni, izpolnjujejo interese, potrebe in izkušnje mladih ter so podprti z dejstvi in so usmerjeni v rezultate. Rezultat kakovostnega mladinskega dela bi moral biti, da mladim udejstvovanje pri tem delu čim bolj koristi;

13.

Socialna vključenost bi morala zajemati in vključevati vse mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi, nanašati pa bi se morala tudi na vsa vprašanja, s katerimi se soočajo.

Možnosti, da se prek mladinskega dela prispeva k doseganju ciljev politike, tudi socialne vključenosti, lahko še izboljšamo s pristopom, ki je usmerjen v kakovost in temelji na dejstvih, v središče zasnove in rezultatov zagotavljanja mladinskega dela pa postavlja mlade. Ta pristop podpira udejstvovanje, razvoj in napredek mladih na način, ki še krepi njihove prednosti, odpornost in kompetence ter upošteva njihov potencial, da prispevajo na ravni posameznika, skupnosti in družbe. Kakovostno mladinsko delo je splošna tema, ki koristi mladim, izboljšuje prakso mladinskega dela in prispeva k širšim ciljem politike.

14.

da bi bilo mladinsko delo ustrezno za mlade ter v skladu z njihovimi interesi in potrebami, pa tudi, da bi lahko čim bolj prispevalo k njihovemu razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti, so bile opredeljene naslednje prednostne naloge:

15.

z odprto metodo usklajevanja na področju politike in v praksi spodbujajo krepitev povezanosti med področji, povezanimi z mladimi, kot so zdravje, izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, kultura in šport;

16.

pri ponudbi in praksi s področja mladinskega dela spodbujajo poudarek na kakovosti in doseganju rezultatov v mladinskem delu, ki prispevajo k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih;

17.

podpirajo tesnejše sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi s področja mladinskega dela (zlasti raziskovalci, oblikovalci politik, organizacijami civilne družbe, izvajalci in mladimi), da se ugotovi učinek kakovostnega mladinskega dela za mlade, mladinski sektor in povezana področja politike, na primer prek pridobivanja dokazov o učinku kakovostnega mladinskega dela ter prek zagotavljanja in izboljšanja priznavanja in potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja na nacionalni ravni in ravni EU;

18.

mlade z izobraževalnimi pobudami, pobudami civilne družbe in pobudami za kakovostno mladinsko delo spodbujajo k udeležbi v demokratičnem življenju ter uporabi obstoječih in novih orodij ter jih pri tem podpirajo, da bi ti prispevali k razvoju politike, s čimer bi se okrepili njihov razvoj, dobrobit in socialna vključenost;

19.

s priložnostmi in programi za kakovostno mladinsko delo spodbujajo izkustveno učenje in razvoj znanj in spretnosti, tudi prenosljivih spretnosti za mlade, ter priznavanje in potrjevanje teh spretnosti in kompetenc;

20.

podpirajo mladinski sektor pri razvoju struktur, delovnih metod in komunikacijskih poti, da bi dosegli čim več mladih, zlasti tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

21.

spodbujajo in podpirajo prostovoljno udejstvovanje pri zagotavljanju storitev za mlade, da bi spodbudili raznolikost, socialno vključevanje in ustvarjanje socialnega kapitala;

22.

spodbujajo prispevek kakovostnega mladinskega dela z zagotavljanjem čim več možnosti za financiranje, ki podpirajo učinkovito mladinsko delo;

23.

z ustreznimi programi, platformami in zbirkami virov spodbujajo evropsko in mednarodno izmenjavo najboljših praks, usposabljanje, pridobivanje znanj in spretnosti ter vzajemno učenje v zvezi s kakovostnim in usmerjenim mladinskim delom;

24.

ustanovijo tematsko skupino strokovnjakov, ki bo preučila sisteme kakovostnega mladinskega dela v državah članicah EU, da bi preučili možnosti oblikovanja skupnih kazalnikov ali okvirov. Delo te skupine bo temeljilo na prihodnji študiji Evropske komisije. Delovna skupina bo pripravila poročilo s priporočili, ki bo predloženo Delovni skupini za mladino. Osnutek opisa predlaganih nalog in pogojev za članstvo v tej tematski skupini strokovnjakov je v prilogi;

25.

si pri opredelitvi pobud, ki so potrebne za spodbujanje učinkovitega mladinskega dela, ki temelji na kakovosti, prizadeva za uporabo ugotovitev iz svoje prihodnje študije o vrednosti mladinskega dela;

26.

upošteva druge znanstvene študije in pobude na tem področju, razširja ugotovitve študij in razvija nove pristope za politično, raziskovalno in mladinsko skupnost, vključno z izvajalci mladinske politike, ter povezana področja politike;

27.

razmisli o primernem nadaljnjem ukrepanju na podlagi prihodnje študije o vrednosti mladinskega dela in ugotovitev tematske skupine strokovnjakov o kakovostnem mladinskem delu.

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/10

1.

V teh sklepih Sveta bi moral pojem „športnika“ pomeniti „nadarjenega športnika“ ali „vrhunskega športnika“, s čimer so mišljeni moški in ženske, v skladu s Konvencijo ZN o pravicah o pravicah invalidov pa ta pojem vključuje tudi športnike invalide;

2.

Pojem „dvojne poklicne poti“ naj bi pomenil, da lahko športnik prek visokokakovostnega treninga brez nesorazmernih naporov združi športno poklicno pot s prilagojenim izobraževanjem in/ali delom, in sicer tako, da pri tem obvaruje svoje etične, zdravstvene, izobraževalne in poklicne interese ter ne ogrozi katerega od obeh ciljev, pri čemer je poseben poudarek na nemotenem formalnem izobraževanju mladih športnikov.

3.

Vrhunski športni dosežki morajo biti dosegljivi, ne da bi bilo treba prekiniti izobraževanje ali poklicno pot, ob čemer lahko športniki svoj dar izkoristijo za še večji prispevek družbi. Športniki pridobivajo znanja, spretnosti in kompetence z udeležbo v športnih dejavnostih, ki naj bi jih države članice na podlagi Priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (2) priznavale in potrjevale.

4.

Spodbujanje dvojnih poklicnih poti pomaga pri uresničevanju več ciljev strategije Evropa 2020 (3) (preprečevanje opuščanja izobraževanja, povečanje števila visokošolskih diplomantov, večja zaposljivost), športna politika pa lahko bolj učinkovito zadrži večje število športnikov v športnem sistemu.

5.

Športniki čedalje pogosteje redno trenirajo in/ali tekmujejo v tujini, kar še otežuje združevanje športne poklicne poti s šolanjem, študijem ali poklicno potjo zunaj športa. Ti športniki so del najbolj mednarodno mobilnega prebivalstva Evrope.

6.

Športniki pomembno prispevajo k podobi športa in fizičnih dejavnosti ter v družbi širijo pozitivne vrednote, npr. pravičnost in prizadevnost, poleg tega pa so vzor, ki v šport pritegne mlade. Poleg tega so pomembni zastopniki svoje države. Zato so vse športne organizacije in vlade odgovorne za uspešno dvojno poklicno pot športnikov, da ti po koncu športne poklicne poti ne bi bili v slabšem položaju (4).

7.

Športne dejavnosti za otroke morajo biti vedno v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah. Zlasti je treba biti pozoren na to, da udeležba otrok v vrhunskem športu in njihova priprava nanj ne bi motila njihovega telesnega, socialnega ali čustvenega dobrega počutja ali mu škodila (4).

8.

Glavni izzivi pri prizadevanjih za kakovost izobraževanja in pri storitvah za podporo športnikom, ki sodelujejo pri vrhunskih športnih dogodkih v Evropi, so naslednji:

9.

Za udeležbo na vrhunskih tekmovanjih si mora velik del športnikov sam priskrbeti del finančnih sredstev, pogosto s pomočjo družine, s študentskimi posojili ali z zaposlitvijo s krajšim ali polnim delovnim časom. Nekateri športniki prekinejo svojo športno poklicno pot, ker jo je težko uskladiti z izobraževanjem in/ali delom.

10.

Športniki, ki športno poklicno pot uspešno povežejo z izobraževanjem in/ali delom, imajo od tega velike koristi, med katerimi so: koristi, povezane z zdravjem (npr. uravnotežen način življenja in zmanjšanje stresa), razvojem (npr. razvoj spretnosti, ki jih je mogoče uporabiti v športu, izobraževanju in drugje v življenju) ter socialne koristi (velik družabni krog in sistemi socialne podpore) in večje možnosti za zaposlitev –

1.

na podlagi načel iz smernic EU o dvojni poklicni poti športnikov in z vključitvijo ključnih zainteresiranih strani (npr. ministrstev za šport, zdravje, šolstvo, zaposlovanje, obrambo, mladino, notranje zadeve, finance in drugih ter športnih organizacij, organov odločanja, izobraževalnih ustanov, podjetij, trgovinskih in delavskih zbornic ter predstavniških organov športnikov) oblikujejo politični okvir in/ali nacionalne smernice za dvojno poklicno pot;

2.

spodbujajo sodelovanje in sklepanje dogovorov med vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri razvoju in uresničevanju dvojne poklicne poti;

3.

spodbujajo medsektorsko sodelovanje ter podpirajo inovativne ukrepe in raziskave za ugotavljanje in razreševanje ovir, ki obremenjujejo športnike pri izobraževanju in na delovnem mestu;

4.

spodbujajo izmenjavo dobrih praks in izkušenj med državami članicami v zvezi z dvojno poklicno potjo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

5.

zagotovijo, da se bodo ukrepi v podporo dvojnim poklicnim potem, če obstajajo, enako uporabljali za športnike in športnice ter da bodo upoštevane posebne potrebe športnikov invalidov;

6.

spodbujajo športne organizacije in izobraževalne ustanove, naj zagotovijo, da je v podporo športnikom z dvojno poklicno potjo vključeno samo osebje (tudi, kadar gre za prostovoljce), ki je ustrezno kvalificirano ali usposobljeno;

7.

spodbujajo uporabo standardov kakovosti na športnih fakultetah in centrih za vrhunsko usposabljanje, npr. v zvezi z osebjem za dvojno poklicno pot, ureditvami za varnost in varovanje ter glede preglednosti pravic športnikov.

8.

V zvezi z izobraževanjem športnikov:

9.

V zvezi z zaposlovanjem športnikov:

10.

V zvezi z zdravjem športnikov:

11.

V zvezis finančnim stanjem športnikov:

1.

na vseh notranjih ravneh podpirajo športnike, da bi bila njihova dvojna poklicna pot uspešna (npr. z izbiro kvalificiranih svetovalcev, ki športnike spremljajo od začetka do konca športnih poklicnih poti, z odgovornimi trenerji in pomožnim osebjem, ki upoštevajo zahteve izobraževanja in/ali dela, s časovnim načrtovanjem nacionalnih in mednarodnih športnih dogodkov, ki bo upoštevalo zahteve izobraževanja in/ali dela športnikov ter športnike obvarovalo pred prekomerno obremenitvijo) (5);

2.

razvijajo ali vodijo omrežja in mehanizme, oblikovana v državah članicah in/ali javnih športnih organih za razvoj in izvajanje storitev v zvezi z dvojnimi poklicnimi potmi za športnike, ali se vanje polno vključijo;

3.

preverijo možnost imenovanja posebnih ambasadorjev športnikov z dvojno poklicno potjo, s čimer bi pokazale, da je mogoče hkrati biti uspešen v športu na najvišji ravni in v izobraževanju ter/ali pri delu;

4.

sodelujejo s trgovinskimi in delavskimi zbornicami in podjetji, da bi povečale zavest o pozitivnih lastnostih in prednostnih športnikov za delodajalce in se zavzele za prilagodljiv delovni čas športnikov;

5.

spodbudijo pogajanja o sponzoriranju s podjetji, ki športnikom omogočajo nabiranje delovnih izkušenj, jim dajejo prednost pri zaposlovanju in omogočajo prilagojen delovni čas v sponzorskem podjetju ali partnerskih podjetjih;

6.

predstavniške organe športnikov po potrebi vključijo v oblikovanje politike in ukrepov na področju dvojnih poklicnih poti.

1.

na podlagi smernic EU o dvojni poklicni poti športnikov preuči ustrezne načine za nadaljnje ukrepanje v okviru drugega delovnega načrta Sveta na področju športa, vključno z iskanjem načinov za merjenje izvajanja ukrepov politike na področju dvojnih poklicnih poti v EU, ki bi jih lahko uporabljale države članice, če bi želele;

2.

podpira omrežja za dvojno poklicno pot, ki povezujejo športna združenja, podjetja ter trgovinske in delavske zbornice, športne organizacije, izobraževalne ustanove, nacionalne in lokalne organe ter trenerje in tako omogočajo izmenjavo informacij in najboljših praks na ravni EU;

3.

spodbuja in podpira izmenjavo najboljših praks v EU v zvezi z dvojno poklicno potjo športnikov, med drugim s podpiranjem projektov in objavo njihovih rezultatov v okviru ustreznih shem in programov financiranja;

4.

podpira sistem spremljanja in/ali raziskave, ki temeljijo na mednarodni razsežnosti programov za dvojno poklicno pot, zlasti glede posledic prehodov v življenju športnikov, ohranjanja razvoja športnikov v disciplinah, v katerih je potrebna zgodnja specializacija, učinkovitosti ukrepov in storitev podpore v državah članicah ter ponovne vključitve vrhunskih športnikov na trg dela;

5.

podpira oblikovanje niza minimalnih zahtev za kakovost na evropski ravni v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi na tem področju, ki bi lahko deloval kot točka reference za nacionalne storitve in ustanove v zvezi z dvojnimi poklicnimi potmi ter tako zagotavljal preglednost in jamstvo kakovosti, varnosti in varovanja za športnike, tudi tiste v tujini.

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/13

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/14

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/22

1.

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep, ki zahteva odpravo kršitve, in se zadevne stranke zavežejo, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1) Komisija odloči, da postanejo navedene zaveze za podjetja zavezujoče. Tak sklep se lahko sprejme za omejeno obdobje z ugotovitvijo, da Komisija nima več razlogov za ukrepanje. Komisija v skladu s členom 27(4) navedene uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane strani lahko svoje pripombe predložijo v roku, ki ga določi Komisija.

2.

Komisija je 3. aprila 2009 sprejela obvestilo o nasprotovanju zoper družbe Visa Europe Limited („Visa Europe“), Visa Inc. in Visa International Services Association.

3.

V obvestilu o nasprotovanju je pojasnjeno predhodno stališče Komisije, da so družbe Visa Europe, Visa Inc. in Visa International Services Association z določanjem večstranskih medbančnih provizij za čezmejne transakcije in nekatere transakcije na domačih prodajnih mestih, opravljene s potrošniškimi plačilnimi karticami VISA, VISA Electron in V PAY znotraj EGP, kršile člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP.

4.

Medbančne provizije dejansko plača banka trgovca (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj) banki imetnika kartice (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) za vsako transakcijo s plačilno kartico na prodajnem mestu. Kadar imetnik kartice pri nakupu blaga ali storitev od trgovca uporabi plačilno kartico, trgovec dejansko plača provizijo pridobitelju. Pridobitelj obdrži del te provizije (marža pridobitelja), ostalo pa pripada izdajatelju (večstranska medbančna provizija) in upravljavcu sheme (v tem primeru družbama Visa in Visa Inc.). V praksi je velik del provizije, ki se zaračunava trgovcu, določen z večstransko medbančno provizijo.

5.

V obvestilu o nasprotovanju je izraženo predhodno stališče, da sta cilj in učinek večstranskih medbančnih provizij znatno omejevanje konkurence na trgih pridobiteljev v škodo trgovcev in posredno njihovih strank. Zdi se, da so večstranske medbančne provizije z uvedbo pomembnega stroškovnega dejavnika, ki je skupen vsem pridobiteljem, umetno zvišale osnovo, na kateri pridobitelji določajo provizije, ki se zaračunavajo trgovcem. Po predhodnem mnenju Komisije večstranske medbančne provizije niso objektivno potrebne. Omejevalni učinek na trgih pridobiteljev je še dodatno okrepljen z učinkom večstranskih medbančnih provizij na trgih omrežij in izdajateljev kot tudi z drugimi omrežnimi pravili in praksami (pravilo spoštovanja vseh kartic, pravilo o nediskriminaciji in praksa poenotenja provizij). Nadalje obvestilo o nasprotovanju navaja predhodno mnenje Komisije, da večstranske medbančne provizije ne izpolnjujejo zahtev za odobritev izjeme v skladu s členom 101(3) PDEU, pri kateri gre za ustvarjanje učinkovitosti, pri čemer se potrošnikom zagotavlja pravičen delež doseženih koristi.

6.

Komisija je 8. decembra 2010 v skladu s členom 9 Uredbe št. 1/2003 sprejela sklep (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavezah). Ta za obdobje štirih let pravno zavezuje družbo Visa Europe, da izpolni zaveze in (i) zniža povprečne ponderirane medbančne provizije za transakcije s potrošniškimi debetnimi karticami, ki so predmet postopka, na 0,20 % in (ii) vzdržuje in/ali uvede številne spremembe pravil svojega omrežja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za povečanje preglednosti).

7.

Zaveze pa niso zajemale večstranskih medbančnih provizij za potrošniške kreditne kartice, zato je Komisija 31. julija 2012 v zvezi s tem izdala dodatno obvestilo o nasprotovanju. Dodatno obvestilo o nasprotovanju, ki je predhodna ocena v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, razširja obvestilo o nasprotovanju in odraža spremembe glede področja uporabe postopka, saj velja le za večstranske medbančne provizije za potrošniške kreditne kartice. Prav tako razširja področje uporabe postopka na neposredno uporabo medregionalnih (ali mednarodnih) večstranskih medbančnih provizij za trgovce iz EGP in opredeljuje možno kršitev pravil družbe Visa Europe glede čezmejnega pridobivanja.

8.

V skladu s tem postopek zdaj zajema (opisano samo v skrajšani obliki):

9.

Postopek obravnava pravila omrežja družbe Visa Europe v zvezi z večstranskimi medbančnimi provizijami, ki so že vključene v obvestilo o nasprotovanju, in sicer pravilo o spoštovanju vseh kartic, pravilo o nediskriminaciji in splošno razširjena praksa poenotenja provizij, ki se zaračunavajo trgovcem. Ta pravila se ne ocenjujejo kot morebitne kršitve samih pravil o konkurenci, temveč glede na njihovo zmožnost krepitve omejevalnega učinka večstranskih medbančnih provizij.

10.

Dodatno obvestilo o nasprotovanju je bilo 24. aprila 2013 poslano tudi družbam Visa Inc. in Visa International Service Association.

11.

Družba Visa Europe se kot ena izmed strank v postopku ne strinja s predhodno oceno Komisije. Kljub temu se je v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 zavezala, da bo odpravila pomisleke Komisije glede konkurence. Zaveze so na kratko povzete v nadaljevanju, v celoti pa so v angleškem jeziku objavljene na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/competition/index_en.html

12.

Družba Visa Europe se zavezuje, da bo v dveh mesecih po uradnem obvestilu družbi Visa Europe o sklepu o zavezah znižala povprečne letne ponderirane večstranske medbančne provizije znotraj EGP, ki se uporabljajo za transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami, na 0,3 %.

13.

Znižanje bo ločeno veljalo tudi v vseh državah EGP, v katerih družba Visa Europe neposredno določa posebne večstranske medbančne provizije za domače transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami, in v tistih državah EGP, kjer se za domače transakcije s kreditnimi karticami uporabljajo večstranske medbančne provizije za transakcije znotraj EGP, ker drugih večstranskih medbančnih provizij ni.

14.

Družba Visa Europe se tudi zavezuje, da bo od 1. januarja 2015:

15.

Družba Visa Europe se zavezuje, da bodo od 1. januarja 2015 veljala nova pravila glede čezmejnega pridobivanja, ki bodo čezmejnim pridobiteljem omogočala, da ponudijo domačo debetno večstransko medbančno provizijo ali domačo kreditno medbančno provizijo, ki se bosta uporabljali glede na lokacijo trgovca, ali 0,2-odstotno večstransko medbančno provizijo za transakcije s potrošniškimi debetnimi karticami in 0,3-odstotno večstransko medbančno provizijo za transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami, v skladu z nekaterimi pogoji.

16.

Družba Visa Europe se zavezuje, da bo še naprej izvajala ukrepe za povečanje preglednosti, še zlasti:

17.

Družba Visa Europe imenuje pooblaščenca za spremljanje izpolnjevanja zavez družbe Visa Europe. Komisija lahko pred imenovanjem potrdi ali zavrne imenovanje predlaganega pooblaščenca.

18.

Zaveze bodo veljale štiri leta od datuma uradnega obvestila družbi Visa Europe o sklepu o zavezah.

19.

Te zaveze veljajo le za družbo Visa Europe. Trenutna protimonopolna preiskava (točka 7 zgoraj) glede družb Visa Inc. in Visa International Services Association ostaja odprta do nove ocene Komisije, ki bo po možnosti vključevala pripombe k temu obvestilu.

20.

Komisija namerava na podlagi preverjanja trga sprejeti sklep v skladu s členom 9(1) Uredbe št. 1/2003, na podlagi katerega bodo zgoraj navedene zaveze, objavljene na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco, postale zavezujoče.

21.

Komisija v skladu s členom 27(4) Uredbe št. 1/2003 poziva zainteresirane tretje osebe, naj k predlaganim zavezam predložijo svoje pripombe. Komisija mora te pripombe prejeti najpozneje v enem mesecu od objave tega obvestila. Poleg tega Komisija poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo nezaupno različico svojih pripomb, v kateri naj izbrišejo vse informacije, ki so po njihovem mnenju poslovne skrivnosti, in druge zaupne informacije ter jih po potrebi nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „poslovne skrivnosti“ oziroma „zaupno“.

22.

Če je mogoče, je treba odgovore in pripombe ustrezno utemeljiti ter navesti ustrezna dejstva. Če se vam kateri koli del predlaganih zavez zdi sporen, ste vabljeni, da predlagate morebitno rešitev.

23.

Pripombe z navedbo sklicne številke AT.39398 VISA MIF lahko pošljete Komisiji po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu (št. telefaksa: +32 22950128) ali po pošti na naslednji naslov:

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/26

—



ime proizvoda

—

☒

opis proizvoda

—

☒

geografsko območje

—



dokazilo o poreklu

—



metoda pridobivanja

—



povezanost

—



označevanje

—



nacionalne zahteve

—



drugo (navedite)

—

☒

sprememba enotnega dokumenta ali povzetka

—



sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena

—



sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)

—



začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

mandarine:

pomaranče:

limone: eureka.

CASTELLÓ/CASTELLÓN: El Baix Maestrat. – dodano: Cervera del Maestre in Traiguera; La Plana Alta. – dodano: les Coves de Vinromà in Vilanova d’Alcolea; La Plana Baixa. – dodano: Alfondeguilla in Eslida; L’Alt Millars. – dodano: Espadilla, Toga, Torrechiva in Vallat; L’Alt Palància. – dodano: Navajas.

VALÈNCIA/VALENCIA: L’Horta Oest. – črtano: Mislata; L’Horta Sud. – dodano: Llocnou de la Corona; črtano: Benetússer; El Camp de Túria. – dodano: l’Eliana, Loriguilla in San Antonio de Benagéber; El Serrans. – dodano: Chulilla, Losa del Obispo, Sot de Chera in Villar del Arzobispo; La Foia de Bunyol. – dodano: Dos Aguas in Yátova; La Ribera Baixa. – dodano: Benicull de Xúquer; La Vall d’Albaida. – dodano: Agullent, Aielo de Malferit, Aielo de Rugat, Albaida, Alfarrasí, Atzeneta d’Albaida, Beniatjar, Benissoda, Carrícola, Castelló de Rugat, Montaverner, Montitxelvo/Montichelvo, l’Olleria, Ontinyent, Otos, el Palomar, la Pobla del Duc in Rugat. – črtano: Bellús.

ALACANT/ALICANTE: La Marina Alta. – dodano: els Poblets; La Marina Baixa. – črtano: Relleu; L’Alacantí. – črtano: Busot, Xixona; El Vinalopó Mitjà. – Aspe je črtan, zato je črtano tudi okrožje; El Baix Segura. – dodano: Los Montesinos in San Isidro.

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

—

pomaranče: sorte navel, navadne in rdeče pomaranče, navedene v spodnji preglednici, ki imajo navedene značilnosti,

—

mandarine: satsuma, klementine in hibridne sorte, navedene v spodnji preglednici, ki imajo navedene značilnosti,

—

limone: sorte, navedene v spodnji preglednici, ki imajo navedene značilnosti.

CASTELLÓ/CASTELLÓN

VALÈNCIA/VALENCIA

ALACANT/ALICANTE

1.

zaradi milih zim in ne prevročih poletij pomaranče počasi dosežejo optimalno zrelost, zato imajo boljše razmerje med kislostjo in sladkostjo kot pomaranče, pridelane v bolj vročih predelih sveta (te so običajno bolj osladno sladke in imajo manj okusa). Posledično imajo boljši okus;

2.

zaradi izrazite temperaturne razlike med dnevom in nočjo pomaranče dobijo intenzivnejšo barvo, tako v notranjosti sadeža kot tudi na njegovi površini. Valencijske pomaranče imajo značilen oranžen odtenek, ki je na splošno intenzivnejši kot pri pomarančah, pridelanih drugje;

3.

zmerne temperature prav tako spodbujajo tvorjenje eteričnih olj v lupini, kar posledično vpliva na aromatičnost sadja.

1.

zaradi milih zim in ne prevročih poletij mandarine počasi dosežejo optimalno zrelost, zato imajo boljše razmerje med kislostjo in sladkostjo kot mandarine, pridelane v bolj vročih predelih sveta (te so običajno bolj osladno sladke in imajo manj izrazit okus). Posledično imajo boljši okus;

2.

zaradi izrazite temperaturne razlike med dnevom in nočjo mandarine dobijo intenzivnejšo barvo, tako v notranjosti sadeža kot tudi na njegovi površini. Valencijske mandarine imajo značilen oranžen odtenek, ki je na splošno intenzivnejši kot pri mandarinah, pridelanih drugje;

3.

zmerne temperature prav tako spodbujajo tvorjenje eteričnih olj v lupini, kar posledično vpliva na aromatičnost sadja.

1.

zaradi milih zim in ne prevročih poletij limone počasi dosežejo optimalno zrelost, zato imajo večjo vsebnost kislin kot limone, pridelane v bolj vročih predelih sveta (te imajo običajno imajo manj izrazit okus);

2.

zaradi izrazite temperaturne razlike med dnevom in nočjo limone dobijo intenzivnejšo barvo, tako v notranjosti sadeža kot tudi na njegovi površini. Valencijske limone imajo značilen rumen odtenek, ki je na splošno intenzivnejši kot pri limonah, pridelanih drugje;

3.

zmerne temperature prav tako spodbujajo tvorjenje eteričnih olj v lupini, kar posledično vpliva na aromatičnost sadja.