ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.167.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
C 167 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 56 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2013/C 167/01 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
2013/C 167/02 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 2 ) |
|
2013/C 167/03 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6930 – KKR/SMCP) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2013/C 167/04 |
||
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
2013/C 167/05 |
||
|
V Objave |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
Evropska komisija |
|
2013/C 167/06 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6906 – KKR/Gardner Denver) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
2013/C 167/07 |
Sporočilo Komisije o ocenjevanju škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( 1 ) |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Evropska komisija |
|
2013/C 167/08 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
(2) Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi |
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/1 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2013/C 167/01
Datum sprejetja odločitve |
2.5.2013 |
|
Referenčna številka državne pomoči |
SA.25745 (13/NN) |
|
Država članica |
Nemčija |
|
Regija |
— |
— |
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Mutmaßliche staatliche Beihilfe zugunsten des Internetportals http://www.zvg-portal.de |
|
Pravna podlaga |
Zwangsversteigerungsgesetz |
|
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
Land Nordrhein-Westfalen |
Cilj |
Drugo |
|
Oblika pomoči |
Neposredna subvencija |
|
Proračun |
Letni proračun: 0,12 milijona EUR |
|
Intenzivnost |
Ukrep, ki ne pomeni pomoči |
|
Trajanje |
Od 11.11.2005 |
|
Gospodarski sektorji |
Založništvo |
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Bundesländer |
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm
Datum sprejetja odločitve |
26.9.2012 |
|||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.34208 (12/NN) |
|||||
Država članica |
Litva |
|||||
Regija |
— |
— |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Lithuanian Central Credit Union |
|||||
Pravna podlaga |
— |
|||||
Vrsta ukrepa |
Ad hoc pomoč |
Lithuanian Central Credit Union (Cooperative credit institution) |
||||
Cilj |
Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
|||||
Oblika pomoči |
Drugi načini kapitalskega vlaganja |
|||||
Proračun |
Skupni proračun: 6 mio. LTL |
|||||
Intenzivnost |
32 % |
|||||
Trajanje |
19.12.2011–31.12.2016 |
|||||
Gospodarski sektorji |
Drugo denarno posredništvo |
|||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm
Datum sprejetja odločitve |
2.4.2013 |
||||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.35565 (13/N) |
||||||
Država članica |
Združeno kraljestvo |
||||||
Regija |
— |
— |
|||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Amendments to the Renewables Obligation (RO) scheme |
||||||
Pravna podlaga |
Section 32 of the Electricity Act 1989 (1989 Chapter 29), as amended by Sections 37-40 of the Energy Act 2008 (2008 Chapter 32) Implemented by the Renewables Obligation Order 2009 (No 785), the Renewables Obligation (Amendment) Order 2010 (No 1107) and the Renewables Obligation (Amendment) Order 2011 (No 984) A further Renewables Obligation (Amendment) Order will give effect to the proposed changes |
||||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
— |
|||||
Cilj |
Varstvo okolja, Sektorski razvoj |
||||||
Oblika pomoči |
Drugo – Zneski, zaračunani pooblaščenim dobaviteljem, ki ne predložijo potrdil o celotni ali delni izpolnitvi obveznosti glede uporabe obnovljivih virov energije (Renewables Obligation Certificates), se prerazporedijo tistim dobaviteljem, ki potrdila o celotni ali delni izpolnitvi obveznosti predložijo. |
||||||
Proračun |
Skupni proračun: 1 158 mio. GBP |
||||||
Intenzivnost |
— |
||||||
Trajanje |
Do 31.3.2037 |
||||||
Gospodarski sektorji |
Oskrba z električno energijo, plinom in paro |
||||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm
Datum sprejetja odločitve |
29.4.2013 |
||||||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.36084 (13/N) |
||||||||
Država članica |
Združeno kraljestvo |
||||||||
Regija |
Northern Ireland |
— |
|||||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Renewables Obligation in Northern Ireland |
||||||||
Pravna podlaga |
Section 32 of the Electricity Act 1989, as amended by Energy Act 2004 currently subject to amendment by the Energy Bill 2008 Implemented by Renewables Obligation Order 2006 (No 1004), amended by Renewables Obligation Order 2006 (Amendment) Order 2007 (No 1078) |
||||||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
— |
|||||||
Cilj |
Varstvo okolja |
||||||||
Oblika pomoči |
Drugo – Zneski, zaračunani pooblaščenim dobaviteljem, ki ne predložijo potrdil o celotni ali delni izpolnitvi obveznosti glede uporabe obnovljivih virov energije (Renewables Obligation Certificates), se prerazporedijo tistim dobaviteljem, ki potrdila o celotni ali delni izpolnitvi obveznosti predložijo. |
||||||||
Proračun |
— |
||||||||
Intenzivnost |
— |
||||||||
Trajanje |
Do 31.3.2037 |
||||||||
Gospodarski sektorji |
Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči |
||||||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm
Datum sprejetja odločitve |
6.5.2013 |
||||||||||||||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.36519 (13/N) |
||||||||||||||||
Država članica |
Litva |
||||||||||||||||
Regija |
— |
— |
|||||||||||||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Valstybės pagalba mažoms ir vidutinėms įmonėms restruktūrizuoti (schema) (pratęsimas) |
||||||||||||||||
Pravna podlaga |
Lietuvos Respublikos įmonių restruktūrizavimo įstatymas (Žin., 2001, Nr. 31–1012; 2010, Nr. 86–4529); Lietuvos Respublikos mokesčių administravimo įstatymas (Žin., 2004, Nr. 63–2243). Žiūrėti informaciją Priede. |
||||||||||||||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
— |
|||||||||||||||
Cilj |
Prestrukturiranje podjetij v težavah |
||||||||||||||||
Oblika pomoči |
Odpis dolga |
||||||||||||||||
Proračun |
Skupni proračun: 258 mio. LTL |
||||||||||||||||
Intenzivnost |
100 % |
||||||||||||||||
Trajanje |
2.7.2013–31.12.2015 |
||||||||||||||||
Gospodarski sektorji |
Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči |
||||||||||||||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||||||||||||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/6 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi)
2013/C 167/02
Datum sprejetja odločitve |
15.5.2013 |
|||||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.36009 (13/N) |
|||||||
Država članica |
Francija |
|||||||
Regija |
— |
— |
||||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Aide à la cessation d'activité laitière |
|||||||
Pravna podlaga |
|
|||||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
— |
||||||
Cilj |
Zaprtje zmogljivosti |
|||||||
Oblika pomoči |
Neposredna subvencija |
|||||||
Proračun |
|
|||||||
Intenzivnost |
Ukrep, ki ne pomeni pomoči |
|||||||
Trajanje |
Do 31.3.2014 |
|||||||
Gospodarski sektorji |
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
|||||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/7 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.6930 – KKR/SMCP)
(Besedilo velja za EGP)
2013/C 167/03
Komisija se je 7. junija 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6930. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/8 |
Menjalni tečaji eura (1)
12. junija 2013
2013/C 167/04
1 euro =
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,3277 |
JPY |
japonski jen |
128,30 |
DKK |
danska krona |
7,4571 |
GBP |
funt šterling |
0,84825 |
SEK |
švedska krona |
8,6808 |
CHF |
švicarski frank |
1,2323 |
ISK |
islandska krona |
|
NOK |
norveška krona |
7,6650 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CZK |
češka krona |
25,660 |
HUF |
madžarski forint |
296,40 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,7019 |
PLN |
poljski zlot |
4,2532 |
RON |
romunski leu |
4,4910 |
TRY |
turška lira |
2,4906 |
AUD |
avstralski dolar |
1,3927 |
CAD |
kanadski dolar |
1,3489 |
HKD |
hongkonški dolar |
10,3095 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,6604 |
SGD |
singapurski dolar |
1,6672 |
KRW |
južnokorejski won |
1 498,19 |
ZAR |
južnoafriški rand |
13,2994 |
CNY |
kitajski juan |
8,1434 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,4705 |
IDR |
indonezijska rupija |
13 090,63 |
MYR |
malezijski ringit |
4,1577 |
PHP |
filipinski peso |
57,140 |
RUB |
ruski rubelj |
42,8380 |
THB |
tajski bat |
41,106 |
BRL |
brazilski real |
2,8243 |
MXN |
mehiški peso |
16,9295 |
INR |
indijska rupija |
76,7610 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/9 |
Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8; UL C 190, 30.6.2011, str. 17; UL C 203, 9.7.2011, str. 14; UL C 210, 16.7.2011, str. 30; UL C 271, 14.9.2011, str. 18; UL C 356, 6.12.2011, str. 12; UL C 111, 18.4.2012, str. 3; UL C 183, 23.6.2012, str. 7; UL C 313, 17.10.2012, str. 11; UL C 394, 20.12.2012, str. 22; UL C 51, 22.2.2013, str. 9)
2013/C 167/05
Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, o katerih države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.
Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo tudi redna posodobitev na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve.
FRANCIJA
Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007
SEZNAM MEJNIH PREHODOV
Zračne meje:
1. |
Abbeville |
2. |
Agen-la Garenne |
3. |
Ajaccio-Campo dell'Oro |
4. |
Albert-Bray |
5. |
Amiens-Glisy |
6. |
Angers-Marcé |
7. |
Angoulême-Brie-Champniers |
8. |
Annecy-Methet |
9. |
Annemasse |
10. |
Auxerre-Branches |
11. |
Avignon-Caumont |
12. |
Bâle-Mulhouse |
13. |
Bastia-Poretta |
14. |
Beauvais-Tillé |
15. |
Bergerac-Roumanière |
16. |
Besançon-la Vèze |
17. |
Béziers-Vias |
18. |
Biarritz-Bayonne-Anglet |
19. |
Bordeaux-Mérignac |
20. |
Brest-Guipavas |
21. |
Brive-Souillac |
22. |
Caen-Carpiquet |
23. |
Calais-Dunkerque |
24. |
Calvi-Sainte-Catherine |
25. |
Cannes-Mandelieu |
26. |
Carcassonne-Salvaza |
27. |
Châlons-Vatry |
28. |
Chambéry-Aix-les-Bains |
29. |
Châteauroux-Déols |
30. |
Cherbourg-Mauperthus |
31. |
Clermont-Ferrand-Aulnat |
32. |
Colmar-Houssen |
33. |
Deauville-Saint-Gatien |
34. |
Dijon-Longvic |
35. |
Dinard-Pleurtuit |
36. |
Dôle-Tavaux |
37. |
Epinal-Mirecourt |
38. |
Figari-Sud Corse |
39. |
Grenoble-Saint-Geoirs |
40. |
Hyères-le Palivestre |
41. |
Issy-les-Moulineaux |
42. |
La Môle |
43. |
Lannion |
44. |
La Rochelle-Laleu |
45. |
Laval-Entrammes |
46. |
Le Castelet |
47. |
Le Havre-Octeville |
48. |
Le Mans-Arnage |
49. |
Le Touquet-Paris-Plage |
50. |
Lille-Lesquin |
51. |
Limoges-Bellegarde |
52. |
Lognes-Emerainville |
53. |
Lorient-Lann-Bihoué |
54. |
Lyon-Bron |
55. |
Lyon-Saint-Exupéry |
56. |
Marseille-Provence |
57. |
Metz-Nancy-Lorraine |
58. |
Monaco-Héliport |
59. |
Montbéliard-Courcelles |
60. |
Montpellier-Méditérranée |
61. |
Nantes-Atlantique |
62. |
Nevers-Fourchambault |
63. |
Nice-Côte d'Azur |
64. |
Nîmes-Garons |
65. |
Orléans-Bricy |
66. |
Orléans-Saint-Denis-de-l'Hôtel |
67. |
Paris-Charles de Gaulle |
68. |
Paris-le Bourget |
69. |
Paris-Orly |
70. |
Pau-Pyrénées |
71. |
Perpignan-Rivesaltes |
72. |
Poitiers-Biard |
73. |
Pontoise-Cormeilles-en-Vexin, začasno:
|
74. |
Quimper-Cornouailles, začasno za obdobje od 30. maja do 8. septembra 2013 |
75. |
Rennes Saint-Jacques |
76. |
Rodez-Marcillac |
77. |
Rouen-Vallée de Seine |
78. |
Saint-Brieuc-Armor |
79. |
Saint-Étienne-Bouthéon |
80. |
Saint-Nazaire-Montoir |
81. |
Strasbourg-Entzheim |
82. |
Tarbes-Ossun-Lourdes |
83. |
Toulouse-Blagnac |
84. |
Tours-Saint-Symphorien |
85. |
Troyes-Barberey |
86. |
Vichy-Charmeil |
Meje na morju
1. |
Ajaccio |
2. |
Bastia |
3. |
Bayonne |
4. |
Bonifacio |
5. |
Bordeaux |
6. |
Boulogne |
7. |
Brest |
8. |
Caen-Ouistreham |
9. |
Calais |
10. |
Calvi |
11. |
Cannes-Vieux Port |
12. |
Carteret |
13. |
Cherbourg |
14. |
Dieppe |
15. |
Douvres |
16. |
Dunkerque |
17. |
Granville |
18. |
Honfleur |
19. |
La Rochelle-La Pallice |
20. |
Le Havre |
21. |
Les Sables-d'Olonne-Port |
22. |
L'Ile-Rousse |
23. |
Lorient |
24. |
Marseille |
25. |
Monaco-Port de la Condamine |
26. |
Nantes-Saint-Nazaire |
27. |
Nice |
28. |
Port-de-Bouc-Fos/Port-Saint-Louis |
29. |
Port-la-Nouvelle |
30. |
Porto-Vecchio |
31. |
Port-Vendres |
32. |
Roscoff |
33. |
Rouen |
34. |
Saint-Brieuc (maritime) |
35. |
Saint-Malo |
36. |
Sète |
37. |
Toulon |
Meje na kopnem
Z Združenim kraljestvom
(stalna linija preko Rokavskega preliva)
1. |
Gare d’Ashford International |
2. |
Gare d'Avignon-Centre |
3. |
Cheriton/Coquelles |
4. |
Gare de Chessy-Marne-la-Vallée |
5. |
Gare de Fréthun |
6. |
Gare de Lille-Europe |
7. |
Gare de Paris-Nord |
8. |
Gare de St-Pancras International |
9. |
Gare d’Ebbsfleet International |
Z Andoro
1. |
Pas de la Case-Porta |
ITALIJA
Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007
SEZNAM MEJNIH PREHODOV
Zračne meje
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
Meje na morju
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Carabinieri |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
||
|
Polizia di Stato |
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/18 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6906 – KKR/Gardner Denver)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2013/C 167/06
1. |
Komisija je 4. junija 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje KKR & Co. L.P. („KKR“, ZDA) z nakupom vrednostnih papirjev pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem Gardner Denver, Inc. („GDI“, ZDA). |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6906 – KKR/Gardner Denver na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/19 |
Sporočilo Komisije o ocenjevanju škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije
(Besedilo velja za EGP)
2013/C 167/07
1. ODŠKODNINA ZA ŽRTVE KRŠITEV PRAVA KONKURENCE: IZZIV ZA OCENJEVANJE POVZROČENE ŠKODE
1. |
Kršitve členov 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“), v nadaljnjem besedilu: pravila konkurence EU, povzročajo veliko škodo za gospodarstvo kot celoto in ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Da bi se preprečila takšna škoda, je Komisija pooblaščena, da podjetjem in podjetniškim združenjem za kršitev pravil konkurence EU (1) naloži globe. Cilj glob, ki jih Komisija naloži, je odvračanje, tj. sankcioniranje zadevnih podjetij (posebni odvračilni učinek) in odvračanje drugih podjetij, da bi pričela ali nadaljevala s poslovanjem, ki je v nasprotju s členoma 101 in 102 PDEU (splošni odvračilni učinek) (2). |
2. |
Poleg tega kršitve členov 101 ali 102 PDEU potrošnikom in podjetjem povzročijo veliko škodo. Kdor je utrpel škodo zaradi kršitve pravil konkurence EU, ima pravico do nadomestila. To zagotavlja pravo EU, kar je Sodišče že večkrat poudarilo (3). Čeprav je cilj glob odvračanje, pa so odškodninski zahtevki namenjeni obnovi škode, ki je bila povzročena zaradi kršitve. Bolj učinkovita pravna sredstva za povračilo škode za potrošnike in podjetja bi po svoji naravi imela tudi koristne učinke za odvračanje od prihodnjih kršitev in zagotavljanje večje skladnosti z navedenimi pravili (4). |
3. |
Ena od glavnih ovir, s katerimi se srečujejo sodišča in stranke v odškodninskih tožbah, je, kako oceniti povzročeno škodo. Količinska opredelitev temelji na primerjavi dejanskega položaja tožnikov s položajem, v katerem bi bili, če do kršitev ne bi prišlo. V vsaki hipotetični oceni, kako bi se razvijali tržni pogoji in povezanost udeležencev na trgu, če ne bi prišlo do kršitve, se pogosto pojavijo zapletena in specifična ekonomska vprašanja ter vprašanja prava konkurence. Sodišča in stranke se vse pogosteje soočajo s temi zadevami ter metodami in tehnikami, ki so jim na voljo. |
2. MEDSEBOJNO VPLIVANJE PRAVIL IN NAČEL PRAVA EU TER NACIONALNEGA PRAVA
2.1 Pravni red Evropske unije
4. |
Člena 101 in 102 PDEU sodita v okvir javnega reda (5) ter sta bistvenega pomena za delovanje notranjega trga, ki vključuje sistem, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja (6). Te določbe Pogodbe določajo pravice in obveznosti za posameznike, naj bodo ti podjetja ali potrošniki. Take pravice postanejo del pravnih sredstev teh posameznikov (7) in so zaščitene v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (8). Nacionalna sodišča morajo v skladu z zakonodajo EU v vsakem postopku takšne pravice in obveznosti uveljavljati v celoti ter učinkovito. |
5. |
Med pravice, ki jih zagotavlja pravo EU, spada pravica do nadomestila za škodo, ki je bila povzročena zaradi kršitve členov 101 ali 102 PDEU: če oškodovanci ne bi mogli zahtevati odškodnine za izgube, ki jih je povzročila kršitev teh pravil, bi bila ogrožena polna učinkovitost pravil konkurence EU. Vsakdo lahko zahteva nadomestilo za povzročeno škodo, če obstaja vzročna povezava med škodo in sporazumom ali ravnanjem, prepovedanim s pravili konkurence EU (9). |
6. |
Nadomestilo za utrpelo škodo pomeni, da se oškodovance postavi v položaj, v katerem bi bili, če ne bi prišlo do kršitve členov 101 ali 102 PDEU. Strankam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve pravil EU z neposrednim učinkom, bi bilo zato treba v celoti povrniti dejansko vrednost izgube: upravičenost do polnega nadomestila zajema dejansko škodo (damnum emergens) ter nadomestilo za izgubo dobička (lucrum cessans), ki je nastala zaradi kršitve (10); in pravico do obresti od trenutka, ko je škoda nastala (11). |
7. |
Če ni nobenih pravil EU, ki urejajo odškodninske tožbe zaradi kršitev členov 101 ali 102 PDEU, potem mora pravni sistem vsake države članice določiti podrobna pravila, ki določajo izvrševanje pravice do nadomestila, ki jo zagotavlja pravo EU. Vendar ta pravila ne smejo pretirano otežiti ali praktično onemogočiti uveljavljanja pravic, podeljenih s pravom EU (načelo učinkovitosti). Prav tako ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo odškodninske tožbe zaradi kršitev podobnih pravic, ki jih podeljuje nacionalna zakonodaja (načelo enakovrednosti) (12). |
2.2 Nacionalna zakonodaja in njena povezanost z načeli prava EU
8. |
Glede vprašanja izračuna škode, v kolikor ta ni urejen s pravom EU, pravni predpisi držav članic za določanje višine škode, ki je bila povzročena, določajo ustrezen dokazni standard in zahtevano stopnjo natančnosti. Nacionalna pravila urejajo tudi, kdo nosi dokazno breme in katera dejstva morajo stranke predložiti sodišču. Nacionalna zakonodaja lahko določa, da se, potem ko je tožnik dokazal določen niz dejavnikov, dokazno breme preloži, ter obsega poenostavljena pravila za izračun in domneve izpodbojne ali neizpodbojne narave. Nacionalna zakonodaja nadalje določa, v kakšni meri in na kakšen način so sodišča pooblaščena za ocenjevanje povzročene škode na podlagi približnih najboljših ocen ali z uporabo vidikov pravičnosti. Vsa ta nacionalna pravila in postopke za ocenjevanje škode bi bilo treba določiti in uporabiti v posameznih primerih na način, ki omogoča strankam, ki so utrpele škodo zaradi kršitev prava konkurence EU, da brez nesorazmernih težav pridobijo polno nadomestilo za škodo, ki so jo utrpele; v nobenem primeru ne smejo biti manj učinkoviti od podobnih ukrepov, ki temeljijo na nacionalni zakonodaji. |
9. |
Ena od posledic načela učinkovitosti je, da bi morala veljavna nacionalna pravna pravila in njihove razlage odražati težave in omejitve, ki so neločljivo povezane z ocenjevanjem škode v zvezi z zadevami s področja konkurence. Količinska opredelitev take škode zahteva primerjanje dejanskega položaja oškodovanca s položajem, v katerem bi stranka bila, če do kršitve ne bi prišlo. Tega pa ni mogoče dejansko izmeriti; nemogoče je z gotovostjo vedeti, kako bi se tržni pogoji in interakcija med udeleženci na trgu razvili, če do kršitve ne bi prišlo. Možna je samo ocena scenarija, do katerega bi verjetno prišlo brez kršitve. Za ocenjevanje škode v zadevah s področja konkurence je bila po svoji naravi vedno značilna znatna omejitev pričakovane stopnje gotovosti in natančnosti. Včasih so možne samo približne ocene (13). |
3. SMERNICE ZA OCENJEVANJE ŠKODE
10. |
Glede na navedeno so službe Komisije pripravile Praktični vodnik za ocenjevanje škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 PDEU (v nadaljnjem besedilu: praktični vodnik). |
11. |
Cilj praktičnega vodnika je nuditi pomoč nacionalnim sodiščem in strankam, udeleženim v odškodninskih tožbah, z izboljšano dostopnostjo informacij za ocenjevanje škode, ki jo povzročajo kršitve pravil konkurence EU. Zato zagotavlja vpogled v različne oblike škode, ki jo običajno povzroči protikonkurenčno ravnanje, in zlasti vsebuje informacije o metodah in tehnikah, ki so na voljo za ovrednotenje take škode. Večja razširjenost takšnih podatkov bo povečala učinkovitost odškodninskih zahtevkov. Takšne tožbe bi bilo treba narediti tudi bolj predvidljive, s čimer bi se povečala pravna varnost za vse vpletene strani. Praktični vodnik lahko strankam pomaga najti tudi sporazumno rešitev sporov, tako znotraj kot zunaj sodnih ali alternativnih postopkov za reševanje sporov. |
12. |
Ta praktični vodnik je zgolj informativne narave in ne zavezuje nacionalnih sodišč ali strank. Zato ne spreminja predpisov držav članic, ki urejajo odškodninske tožbe, in ne vpliva na pravice in obveznosti držav članic ali fizičnih ali pravnih oseb v okviru zakonodaje EU. |
13. |
Zlasti se praktični vodnik ne sme obravnavati, kot da zvišuje ali znižuje dokazni standard ali raven podrobnosti dejstev, ki se od strank zahteva v pravnih sistemih držav članic. Prav tako ne vpliva na pravila in prakse glede dokaznega bremena v državah članicah. Nacionalna sodišča so v svojih pravnih sistemih pogosto sprejela pragmatične pristope za določanje zneska odškodnine, ki se dodeli, vključno z uporabo domnev, spremembami dokaznega bremena ali pristojnostjo sodišč za približno najboljšo oceno. Praktični vodnik je namenjen zagotavljanju informacij, ki jih je mogoče uporabiti v okviru nacionalnih pravil in praks, vendar ne namesto njih. Odvisno od predpisov, ki se uporabljajo, in posebnosti vsakega primera je torej za stranke lahko zadosti, da predložijo dejstva in dokaze o škodi, ki so manj podrobni kot tisti, ki jih zahtevajo nekatere metode in tehnike iz praktičnega vodnika. |
14. |
Praktični vodnik razloži posebne lastnosti, tudi prednosti in pomanjkljivosti, različnih metod in tehnik, ki so na voljo za ocenitev škode zaradi kršitev protimonopolnih pravil. Na podlagi prava, ki se uporablja, se določi, kateri pristop za količinsko ovrednotenje se v posebnih okoliščinah posameznega primera šteje za ustreznega. Med pomembne vidike sodijo – poleg dokaznega standarda in dokaznega bremena v okviru prava, ki se uporablja – razpoložljivost podatkov, stroški in čas, potrebni za njihovo pridobitev, ter njihova sorazmernost glede na vrednost odškodninskega zahtevka. |
15. |
Praktični vodnik predstavlja in obravnava tudi številne praktične primere. Ti prikazujejo tipične učinke, ki jih običajno imajo kršitve pravil konkurence EU, ter kako je zgoraj navedene metode in tehnike za ocenjevanje škode mogoče uporabiti v praksi. |
16. |
Gospodarsko dojemanje škode, ki jo povzročijo kršitve protimonopolnih pravil, ter metode in tehnike za količinsko opredelitev se lahko sčasoma spremenijo v skladu s teoretičnimi in empiričnimi ekonomskimi raziskavami ter sodno prakso s tega področja. Praktični vodnik se zato ne bi smel obravnavati kot izčrpen ali končni prikaz obstoječih dojemanj, metod in tehnik. |
(1) Glej člen 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 81 in 82 Pogodbe ES postala člen 101 oziroma člen 102 PDEU. Njuna vsebina se ni spremenila.
(2) Smernice Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003, UL C 210, 1.9.2006, str. 2, odst. 4.
(3) Zadeva C-453/99, Courage in Crehan, Recueil 2001, str. I-6297; združene zadeve C-295–298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619; zadeva C-360/09, Pfleiderer, ZOdl. 2011, str. I-5161 in zadeva C-199/11, Evropska skupnost proti Otis NV in drugi, [2012], še ni objavljeno.
(4) Zadeva C-453/99, Courage in Crehan, Recueil 2001, str. I-6297, 27; združene zadeve C-295–298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619, 91.
(5) Združene zadeve C-295–298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619, 31.
(6) Protokol (št. 27) k Pogodbi o Evropski uniji o notranjem trgu in konkurenci.
(7) Zadeva C-453/99, Courage in Crehan, Recueil 2001, str. I-6297, 19 in 23; združene zadeve C-295–298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619, 39.
(8) Glej člen 17 Listine za zaščito premoženja fizične osebe; pravica do učinkovitega pravnega sredstva v primeru kršitve pravic, zagotovljenih s pravom Unije, je določena v členu 47 Listine.
(9) Zadeva C-360/09, Pfleiderer, ZOdl. 2011, str. I-5161, 28; zadeva C-199/11, Evropska skupnost proti Otis NV in drugi, [2012], še ni objavljeno, 43.
(10) Združene zadeve C-295-298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619, 95–96 ter združeni zadevi C-46/93 in C-48/93, Brasserie du Pęcheur in Factortame, Recueil 1996, str. I-1029, 87.
(11) Združene zadeve C-295-298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619, 97, ki se sklicujejo na zadevo C-271/91, Marshall, Recueil 1993, str. I-4367, 31.
(12) Zadeva C-453/99, Courage in Crehan, Recueil 2001, str. I-6297, 29; združene zadeve C-295–298/04, Manfredi, ZOdl. 2006, str. I-6619, 62.
(13) Omejitve takih ocen hipotetičnega položaja je Sodišče v zvezi s količinskim ovrednotenjem izgube zaslužka priznalo v odškodninskem zahtevku proti Evropski skupnosti, glej združeni zadevi C-104/89 in C-37/90, Mulder in drugi proti Svetu, [2000], Recueil str. I-203, 79.
DRUGI AKTI
Evropska komisija
13.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 167/22 |
Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
2013/C 167/08
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo (1).
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)
„ΤΟΜΑΤΑΚΙ ΣΑΝΤΟΡΙΝΗΣ“ (TOMATAKI SANTORINIS)
ES št.: EL-PDO-0005-0888-26.08.2011
ZGO ( ) ZOP ( X )
1. Ime
„Τοματάκι Σαντορίνης“ (Tomataki Santorinis)
2. Država članica ali tretja država
Grčija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1 Vrsta proizvoda
Skupina 1.6 – |
Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke
„Tomataki Santorinis“ je opredeljen kot sveže sadje lokalnega ekotipa Lycopersicon esculentum Mill. iz družine Solanaceae. Razvrščen je kot sorta malega paradižnika, njegov povprečni razvojni cikel pa traja od 80 do 90 dni. Je okrogle, rahlo sploščene oblike (količnik prečnega in vzdolžnega premera znaša od 0,65 do 0,85), tehta pa od (najmanj) 15 do (največ) 27 gramov. Ima rahla do izrazita rebra, ki so poudarjena zlasti pri sadežih, ki rastejo ob podnožju rastline (blizu korenin). Paradižnik „Tomataki Santorinis“ je temno rdeče barve, ima čvrsto, ne preveč vlažno meso in vsebuje veliko semen. Delež topnih trdnih snovi znaša od 7 do 10 °Βrix, medtem ko je koncentracija topnih trdnih snovi nižja glede na skupni delež trdnih snovi in znaša od 73 do 87 % (13–27 % trdnega ostanka). Poleg tega ima višjo vsebnost askorbinske kisline (od 14 do 18 mg na 100 g sveže teže sedežev), skupnega deleža topnih fenolov (54–57 mg/100 g sveže teže) in likopena (3,8–7,5 mg/100 g sveže teže). Hkrati je za svež paradižnik „Tomataki Santorinis“ značilna velika kislost (pH = 4–4,5), ki mu skupaj z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov daje sladek in poudarjen kiselkast okus.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)
—
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)
—
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Vsi postopki proizvodnje, obdelave in predelave proizvodov, ki se tržijo pod imenom „Tomataki Santorinis“, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju proizvodnje.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.
Omejitev dejavnosti pakiranja na opredeljeno geografsko območje se šteje za nujno, da se zagotovita kakovost proizvoda, ki se trži pod imenom „Tomataki Santorinis“, in učinkovit nadzor nad poreklom končnega proizvoda.
Natančneje, dejavnosti pakiranja je treba omejiti na območje proizvodnje zaradi zelo velikega tveganja, da bi se kakovost tako občutljivega proizvoda poslabšala med ladijskim prevozom v razsutem stanju, med katerim bi paradižniki zelo verjetno vsrkali vlago ter se po obiranju okužili s škodljivimi organizmi in boleznimi. Cilj je tudi omejiti goljufije. Majhen pridelek na 1 000 m2 (približno 500 kilogramov na 1 000 m2 v primerjavi s približno 10 tonami pri paradižnikih, ki se gojijo na prostem na celini) pomeni, da je „Tomataki Santorinis“ bistveno dražji, kar je precejšnja spodbuda za goljufije. S tem bo zaščiten odličen sloves proizvoda, ki se trži pod zaščitenim imenom.
3.7 Posebna pravila za označevanje
Na embalaži je oznaka proizvoda v skladu s sistemom sledljivosti.
4. Kratka opredelitev geografskega območja
Geografsko območje, na katerem se prideluje paradižnik „Tomataki Santorinis“, obsega otoke Thira (Santorini), Thirasia, Palea Kameni, Nea Kameni, Aspro (Aspronisi), Christiani in Askania v prefekturi Kikladi v regiji Južno Egejsko morje v Helenski republiki.
5. Povezanost z geografskim območjem
5.1 Posebnosti geografskega območja
Vsi navedeni otoki imajo vulkanska tla in zelo posebno mikroklimo z zelo močnimi vetrovi, velikim številom sončnih ur vse leto in zelo sušnimi razmerami (majhno letno količino padavin). Natančneje:
(a) |
Podnebje: kakovost proizvoda je še zlasti odvisna od naslednjih značilnih podnebnih dejavnikov:
|
(b) |
Tla: kamnine, iz katerih so nastala vulkanska tla, ki pokrivajo skoraj ves Santorini, so terciarne usedline prsti, plovca in lave. Ta tla so opredeljena kot globoka tla, ki se zmerno ali nič ne izpirajo in so položna. Na splošno je struktura tal fina in ne vsebuje dušika (N), osnovnega anorganskega hranila, ter vsebuje izjemno malo organskih snovi. Poleg tega vsebuje tudi natrij (Na), ki povzroča vodni stres, in lahko vsrkava vlago iz ozračja ter jo čez dan postopno prenaša v rastline (plovec je znan po sposobnosti zadrževanja vode). Rastline zato doživljajo vodni stres, proizvod pa ima posebne značilnosti zaradi takih razmer in alkalnih tal. In nazadnje, vodnih virov je zelo malo ali jih ni. |
(c) |
Človeški dejavniki: trije posebni postopki so zelo pomembni za proizvodni proces in ponazarjajo človekov prispevek k tradicionalni metodi gojenja.
|
5.2 Posebnost proizvoda
Posebnosti proizvoda so rezultat rastlinskega materiala ter posebnih tal in podnebnih razmer na Santoriniju in okoliških otokih ter tradicionalne metode gojenja, ki jo uporabljajo pridelovalci.
(a) |
„Tomataki Santorinis“ je lokalna domača sorta vrste Lycopersicon esculentum Mill. z zgodovinskim poreklom, posebno identiteto in gensko variacijo, ki je posebej prilagojena sušnim razmeram in apnenčastim alkalnim tlom na Santoriniju. Komercialno se proizvaja samo na opredeljenem geografskem območju. Je lokalni pridelek, ki ga pridelovalci Santorinija vzgajajo sami v okviru tradicionalnega sistema gojenja z majhnimi vložki. Te lastnosti so bile ustvarjene in razširjene s postopkom zbiranja in izbiranja semena za naslednjo setev. Seme je zato zelo odporno proti biotskemu in abiotskemu stresu, zaradi česar je pridelek na sušnem območju v sistemu gojenja, ki se uporablja na Santoriniju, zelo zanesljiv in zadovoljiv. |
(b) |
Kot je navedeno v opisu proizvoda, je ena od posebnih lastnosti paradižnika „Tomataki Santorinis“ sestava topnih trdnih snovi, ki pripomore k njegovi hranilni vrednosti in okusu. Ima nižjo koncentracijo topnih trdnih snovi glede na skupni delež trdnih snovi, ki znaša od 73 do 87 % (13–27 % trdnega ostanka), v primerjavi z običajnimi sortami paradižnika, pri katerih je ta koncentracija od 95 do 98 % (2–5 % trdnega ostanka). To pomeni, da ima več trdnega ostanka. Preskusi, pri katerih so se ti parametri primerjali s parametri večje sorte paradižnika „Gs 67“ in ki so bili opravljeni v enakovrednih razmerah, v katerih običajno poteka pridelava, so pokazali, da ima paradižnik „Tomataki Santorinis“ tudi višje vsebnosti askorbinske kisline, skupnega deleža topnih fenolov in likopena, ki so del topnih trdnih snovi. Natančneje, na 100 g sveže teže paradižnika „Tomataki Santorinis“ so vrednosti zgoraj navedenih sestavin 14–18 mg, 54–57 mg oziroma 3,8–7,5 mg, medtem ko so pri običajni sorti paradižnika „Gs 67“ te vrednosti 8–12 mg, 30–35 mg oziroma 1,8–7 mg. Podobne študije okusa so pokazale, da ima paradižnik „Tomataki Santorinis“ večji delež topnih trdnih snovi in višje vrednosti titracijskih kislin. Te razlike so rezultat sposobnosti tega posebnega ekotipa rastline, da reciklira askorbinsko kislino v sadežu. |
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)
Posebne fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti paradižnika, ki se trži pod imenom „Tomataki Santorinis“, so rezultat združenih učinkov okolja, lokalnega znanja in izkušenj ter potenciala genskih virov.
Zato so osnovne odlike, ki povezujejo paradižnik „Tomataki Santorinis“ s tem območjem:
(a) |
Posebni uporabljeni genski material, ki je pridobil značilnosti lokalne sorte zaradi dolgega obdobja prilagajanja posebnim razmeram na tem območju ter tradicionalne metode zbiranja in izbiranja semena za setev v naslednjem letu. S prilagoditvijo rastline Santoriniju so se izoblikovale nekatere posebne značilnosti, zaradi katerih je paradižnik „Tomataki Santorinis“ zelo cenjen na trgu kot izjemno kakovosten proizvod. Te značilnosti so njegova posebna identiteta, genska variacija in posebna prilagojenost sušnim razmeram in apnenčastim alkalnim tlom na Santoriniju, povezane pa so s tradicionalnim sistemom gojenja. Nedavne študije so pokazale, da: (a) je raziskava filogenetskih povezav med dvema letinama paradižnika „Tomataki Santorinis“ in sedmimi domačimi sortami paradižnika, pri kateri je bilo preučenih 38 lastnosti rastline, pokazala jasne genetske razlike (genetsko oddaljenost) med pristnim paradižnikom „Tomataki Santorinis“ in vsemi drugimi sortami, zaradi katerih ima ta paradižnik posebno identiteto (edinstvenost), in (b) vzporedna ocena izbranih genotipov na Santoriniju (pri katerih se uporablja tradicionalni sistem gojenja z majhnimi vložki) in na kmetijskih gospodarstvih v lasti Nacionalnega sklada za kmetijske raziskave v Solunu (pri katerih se uporablja običajni sistem gojenja z velikimi vložki) je pokazala velik vpliv okolja na proizvodne značilnosti, primerjava kategorij proizvedenih proizvodov pa je pokazala, da se proizvod in njegove sestavine v celoti razvijejo samo na Santoriniju, kar dokazuje, da je izbira na mestu samem zanesljivejša. Poleg tega je treba opozoriti, da je zaradi zelo alkalnih tal v zrelem paradižniku več sladkorja. Zato je mogoče ugotoviti, da je ta lokalni ekotip pridobil visoko kmetijsko vrednost, saj je izjemno odporen proti suši in vrsti bolezni, kot so črna listna pegavost, oidij ter fuzarijska in verticilijska uvelost, dobro pa se je prilagodil tudi na otoška vulkanska tla in njihovo apnenčasto alkalno sestavo. Povprečni pridelek na suhih tleh Santorinija znaša približno 500 kg na 1 000 m2 in le izjemoma doseže 1 000 kg. |
(b) |
Fizikalne in kemijske lastnosti sadeža, ki vključujejo posebno velik delež sladkorjev in skupni delež trdnih snovi, kar vpliva na organoleptične značilnosti proizvoda. Delno je to zaradi vsebnosti natrija, ki povzroča vodni stres, delno pa zato, ker posebna tla na Santoriniju vsrkavajo vlago iz ozračja (ponoči zaradi kaldere) in jo čez dan postopno prenašajo v rastline (plovec je znan po sposobnosti zadrževanja vode). Poleg tega se ne uporabljajo gnojila, rastlina je torej v vodnem stresu, kar je skupaj z zelo alkalnimi tlemi najpomembnejši vzrok večjega deleža sladkorjev in skupnega deleža trdnih snovi ter na splošno tistih sestavin, ki dajejo okus in hranilno vrednost. |
(c) |
Sloves – zgodovinski podatki. Najstarejši zanesljivi dokazi o gojenju paradižnika na Santoriniju so s konca devetnajstega stoletja, in sicer naj bi se gojenje začelo v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja. Prvi uradni zapis o gojenju paradižnika na Santoriniju je del prvega sistematičnega poročila o flori in kmetijski proizvodnji na Santoriniju, ki je bilo napisano kmalu po tem (1899). Vendar pa v poročilu ni gospodarskih podatkov o pridelku, kar dokazuje, da je bil njegov prispevek h gospodarstvu majhen in da se je proizvod uporabljal predvsem za zadovoljevanje prehranskih potreb lokalnega prebivalstva. |
Sistematično gojenje paradižnika se je na Santoriniju začelo, ko je po oktobrski revoluciji v Rusiji upadla prodaja vina s Santorinija, zaradi česar se je zmanjšal prihodek od vinogradništva in je bilo treba razviti nove donosnejše kulture. Tako je lokalni časopis Santorini v letih 1919 in 1920 poročal o širjenju gojenja paradižnika v škodo vinogradništvu, leta 1922 pa je bil prihodek od gojenja paradižnika petkrat večji od prihodka v vinogradništvu. Papamanolis opisuje, da se je paradižnik gojil na vseh območjih s plovcem, in poroča, da je leta 1928 skupna proizvodnja paradižnikovega pireja znašala približno 1 300 ton. Približno v tem obdobju (1928–1929) je Santorini obiskal profesor Durazzo-Morosini, ki je popisal gojenje paradižnikov v okrožjih Pirgos in Thirasia ter obrat za konzerviranje paradižnika v vasi Mesa Gonia (Messaria). Danezis je leta 1933 napisal, da je industrija paradižnika eden od dveh glavnih virov prihodka v kmetijstvu na Santoriniju. Takrat se je paradižnik na Santoriniju vzgajal že 50 let, kar je zadoščalo, da se je rastlina prilagodila tlom in podnebnim razmeram, da so se razvili lokalno znanje in izkušnje ter da so postale znane primerjalne prednosti končnega proizvoda.
Danes potrošniki menijo, da je ta proizvod izjemno kakovosten, kar potrjujejo številne navedbe na internetu, organizirane konvencije in vrsta receptov, v katerih je glavna sestavina paradižnik „Tomataki Santorini“.
Nazadnje je treba opozoriti, da sta glavni prednosti paradižnika, vzgojenega na Santoriniju, višja vsebnost sladkorja in višja raven skupnega deleža topnih trdnih snovi. Ta odlika je rezultat združenega vpliva genskega materiala lokalne sorte, uporabljene metode gojenja ter seveda tal in podnebnih razmer na Santoriniju. Paradižnik „Tomataki Santorinis“ je odličen primer zelo cenjenega lokalnega proizvoda izjemne kakovosti, pri proizvodnji katerega se trajnostno uporabljajo edinstveni naravni viri.
Sklic na objavo specifikacije
(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))
http://www.minagric.gr/images/stories/docs/agrotis/POP-PGE/tomataki_santorinis_221012.pdf
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.
(3) Prim. opombo 2.