(2013/C 147/01)

Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

UL C 141, 18.5.2013

Prejšnje objave

UL C 129, 4.5.2013

UL C 123, 27.4.2013

UL C 114, 20.4.2013

UL C 108, 13.4.2013

UL C 101, 6.4.2013

UL C 86, 23.3.2013

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 8. januarja 2013 – Csilla Sajtos proti Budapest Főváros VI. Kerület Önkormányzata

(Zadeva C-10/13)

(2013/C 147/02)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Munkaügyi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Csilla Sajtos

Tožena stranka: Budapest Főváros VI. Kerület Önkormányzata

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali ob upoštevanju določbe člena 6(3) (Pogodbe o Evropski uniji) pravica do varstva pred neupravičeno odpustitvijo pomeni temeljno pravico, ki je kot splošno načelo del prava Unije in jo je treba šteti za določbo primarnega prava?

2.	Če je odgovor pritrdilen, ali imajo to pravico tudi javni uslužbenci?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sozialgericht Nürnberg (Nemčija) 22. januarja 2013 – Petra Würker proti Familienkasse Nürnberg

(Zadeva C-32/13)

(2013/C 147/03)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Sozialgericht Nürnberg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Petra Würker

Tožena stranka: Familienkasse Nürnberg

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 77 ali 78 Uredbe (EGS) št. 1408/71 (1) razlagati tako, da prejemanje pokojnine za varstvo in vzgojo otrok (Erziehungsrente) daje pravico v razmerju do države članice, ki izplačuje pokojnino?

2.	Ali se je s 1. majem 2010, ko je začela veljati Uredba (ES) št. 883/2004 (2), kaj spremenilo in ali je treba člen 67 Uredbe (ES) št. 883/2004 razlagati tako, da pravico daje vsaka vrsta pokojnine (tudi nemška pokojnina za varstvo in vzgojo otrok)?

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35.

(2)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 28. januarja 2013 – Andreas Kainz proti Pantherwerke AG

(Zadeva C-45/13)

(2013/C 147/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagatelj izredne revizije: Andreas Kainz

Tožena stranka in nasprotna stranka v postopku izredne revizije: Pantherwerke AG

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba izraz „kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek“ v členu 5, točka 3, Uredbe (ES) št. 44/2001 (1) pri odgovornosti za proizvode z napako razlagati tako, 1.1. da je kraj dogodka, ki je povzročil škodo („kraj škodnega dogodka“), kraj, kjer ima proizvajalec sedež? 1.2. da je kraj dogodka, ki je povzročil škodo („kraj škodnega dogodka“), kraj, kjer je bil proizvod dan v promet? 1.3. da je kraj dogodka, ki je povzročil škodo („kraj škodnega dogodka“), kraj, kjer je uporabnik kupil proizvod?

2.

Če je pritrdilen odgovor na vprašanje v točki 1.2: 2.1. Ali je proizvod dan v promet takrat, ko pride iz postopka izdelave proizvajalca in vstopi v postopek trženja, v katerem je ponujen javnosti, da ga uporabi ali potroši? 2.2. Ali je proizvod dan v promet takrat, ko se strukturirano trži končnim potrošnikom?

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Datenschutzkommission (Avstrija) 28. januarja 2013 – H proti E

(Zadeva C-46/13)

(2013/C 147/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Datenschutzkommission

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: H

Tožena stranka: E

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 7(c) Direktive 2006/24/ES (1) razlagati tako, da fizična oseba, katere podatki se hranijo v smislu te direktive, ne spada med „posebej pooblaščeno osebje“ v smislu te določbe in se ji ne sme priznati nobena pravica do dostopa do lastnih podatkov v razmerju do ponudnika javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali upravljavca javnega komunikacijskega omrežja?

2.

Ali je treba člen 13(1)(c) in (d) Direktive 95/46/ES (2) razlagati tako, da se pravica do dostopa do lastnih podatkov, ki jo ima fizična oseba, na katero se nanaša hramba podatkov v smislu Direktive 2006/24/ES, v skladu s členom 12(a) te direktive v razmerju do ponudnika javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali upravljavca javnega komunikacijskega omrežja, lahko izključi ali omeji?

3.	Če je odgovor na prvo vprašanje vsaj deloma pritrdilen: ali je člen 7(c) Direktive 2006/24/ES združljiv s temeljno pravico iz člena 8(2), drugi stavek, LTP in torej veljaven?

---

(1)  Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES, UL L 105, 13.4.2006, str. 54.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale ordinario di Aosta (Italija) 30. januarja 2013 – Rocco Papalia proti Comune di Aosta

(Zadeva C-50/13)

(2013/C 147/06)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale ordinario di Aosta

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Rocco Papalia

Tožena stranka: Comune di Aosta

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je Direktivo Sveta 1999/70/ES (1) (člen 1 in določbo 5 priloženega okvirnega sporazuma ter vse druge kakor koli sorodne in povezane predpise) treba razlagati tako, da se delavcu, ki je pri javnem organu zaposlen na podlagi pogodbe za določen čas, ne da bi bile izpolnjene zahteve, ki jih narekuje navedena zakonodaja Skupnosti, lahko prizna pravica do povrnitve škode, le če dokaže, da je dejansko nastala, in torej v obsegu, za katerega poda ustrezen, lahko tudi posreden, vendar natančen dokaz, da se je moral odpovedati drugim, boljšim možnostim za zaposlitev?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Szegedi Ítélőtábla (Madžarska) 4. februarja 2013 – Érsekcsanádi Mezőgazdasági Zrt. proti Bács-Kiskun Megyei Kormányhivatal

(Zadeva C-56/13)

(2013/C 147/07)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Szegedi Ítélőtábla

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Érsekcsanádi Mezőgazdasági Zrt.

Tožena stranka: Bács-Kiskun Megyei Kormányhivatal

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je odločba, ki so jo sprejeli madžarski upravni organi v okviru začasnih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco in s katero se je vzpostavilo zaščiteno območje, na katerem se prepove med drugim prevoz perutnine, združljiva s pravom Unije – direktivama Sveta 92/40/EGS (1) in 2005/94/ES (2) ter Odločbo Komisije 2006/105/ES? Ali sta odločba, ki so jo sprejeli madžarski upravni organi v okviru začasnih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco in s katero so se delno spremenili predpisi o zaščitenem območju in se je v okviru tega prepovedal med drugim prevoz perutnine na tem območju, in ukrep, sprejet glede tožeče stranke na podlagi mnenja pristojnih organov (neizpodbojna odločba), s katerim se je prepovedal prevoz (za namene reje) puranov na farmo, ki je na zaščitenem območju, neposredno v središču odkritih okužb, združljiva s pravom Unije – direktivama Sveta 92/40/EGS in 2005/94/ES ter Odločbo Komisije 2006/115/ES?

2.

Ali je bil eden od ciljev direktiv Sveta 92/40/EGS in 2005/94/ES kot virov prava Unije sprejetje ureditve Unije o povrnitvi morebitne škode, ki bi posameznikom nastala zaradi začasnih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v Uniji? Ali obstaja na podlagi določb prava Unije iz direktiv Sveta 92/40/EGS in 2005/94/ES ter odločb Komisije 2006/105/ES in 2006/115/ES dovolj velika pristojnost za sprejetje ureditve Unije o povrnitvi morebitne škode, ki bi posameznikom nastala zaradi začasnih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je omejitev pravice do odškodnine za škodo, ki je nastala na podlagi začasnih nacionalnih ukrepov, sprejetih pri izvajanju navedenih pravnih aktov, zakonita in združljiva s pravom Unije? Ali je mogoče nacionalni pravni predpis, ki povrnitev škode s strani države omejuje na dejansko nastalo škodo in stroške ter izključuje možnost vložitve odškodninskega zahtevka zaradi izgubljenega dobička, šteti za nujno in sorazmerno omejitev pravice do odškodnine za škodo, ki je nastala posameznikom?

4.

Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen, ali lahko tožeča stranka odškodninski zahtevek zaradi izgubljenega dobička utemelji neposredno na kršitvi določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (člen 16: svoboda gospodarske pobude, člen 17: lastninska pravica in člen 47: pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča), če ji je zaradi začasnih ukrepov, ki jih je v okviru zaščite pred visoko patogeno aviarno influenco sprejela država članica pri izvajanju prava Unije, nastala škoda, nacionalni predpisi pa omejujejo odškodnino za tako nastalo škodo in izključujejo možnost vložitve odškodninskega zahtevka zaradi izgubljenega dobička?

5.

Če je mogoče pravico do povrnitve celotne škode uveljavljati na podlagi katerega koli predpisa Unije, ali je mogoče tako pravico uveljavljati izključno zoper zadevno državo ali pa ga je na podlagi široke razlage pojma država mogoče uveljavljati tudi zoper upravni organ v postopku za povrnitev škode, nastale pri izvajanju javne funkcije? Če je mogoče to pravico uveljavljati tudi zoper upravne organe, ali lahko odškodninsko pravo zadevne države članice za utemeljitev odškodninskega zahtevka določa izpolnjevanje dodatnih pogojev?

6.

Če pravo Unije tožeči stranki ne omogoča, da neposredno na podlagi prava Unije zahteva povrnitev celotne škode, ki ji je nastala, ali načelo enakovrednosti postopkov zahteva, da se za obravnavanje zahtevkov, o katerih je treba odločati na podlagi prava Unije, in podobnih zahtevkov, o katerih je treba odločati na podlagi madžarskega prava, uporabljajo enaki predpisi?

7.

Ali v okoliščinah, ki so podobne tem v obravnavani zadevi – ker zakonodajni in upravni ukrepi, ki jih je sprejela država članica v okviru zaščite pred visoko patogeno aviarno influenco prostoživečih ptic v Uniji, nujno vplivajo na delovanje notranjega trga – obstaja možnost, da se v sodnem postopku v zvezi z ukrepi za izvajanje prava Unije od Komisije zahteva mnenje (amicus curiae), zlasti če se ugotovi, da je Evropska komisija zoper državo članico sprožila postopek zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi s pravnimi vprašanji, ki so pomembna za obravnavano zadevo?

8.

Če obstaja možnost, da se od Evropske komisije zahteva, da poda mnenje kot amicus curiae ali samo posreduje informacije, ali mora Evropska komisija podati zahtevano mnenje kot amicus curiae ali zahtevano pojasnilo v zvezi z informacijami, dokumenti in izjavami, pridobljenimi v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti, ter ukrepi, ki jih je sprejela v zvezi s tem Evropska komisija, zlasti če gre za informacije, ki niso javne in so bile pridobljene v predhodnih fazah postopka zaradi neizpolnitve obveznosti pred Sodiščem? Ali se lahko informacije uporabijo javno v individualnem sporu pred sodiščem države članice?

---

(1)  Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 12, str. 306).

(2)  Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, sre. 16).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio Nazionale Forense (Italija) 4. februarja 2013 – Angelo Alberto Torresi proti Consiglio dell’Ordine degli Avvocati di Macerata

(Zadeva C-58/13)

(2013/C 147/08)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio Nazionale Forense

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Angelo Alberto Torresi

Tožena stranka: Consiglio dell’Ordine degli Avvocati di Macerata

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 3 Direktive 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (1), glede na splošno načelo prepovedi zlorabe pravic in člen 4(2) PEU o spoštovanju nacionalne identitete razlagati tako, da so nacionalni upravni organi zavezani, da v imenik odvetnikov, ki so pridobili poklicni naziv v drugi državi članici, vpišejo italijanske državljane, ki so zlorabili pravo Unije, in da nasprotuje nacionalni praksi, ki tem organom dopušča, da zavrnejo vloge za vpis v imenik odvetnikov, ki so pridobili poklicni naziv v drugi državi članici, če obstajajo objektivne okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da gre za zlorabo prava Unije, brez poseganja v spoštovanje načela sorazmernosti in prepoved diskriminacije na eni strani ter v pravico zadevne osebe, da pred sodiščem sproži postopek zaradi morebitnih kršitev pravice do ustanavljanja in torej sodni nadzor nad upravno dejavnostjo, na drugi strani?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba tako razloženi člen 3 Direktive 98/5/ES šteti za neveljaven glede na člen 4(2) PEU, ker dopušča izmikanje predpisom države članice, ki dostop do odvetniškega poklica pogojuje z opravljenim državnim izpitom, če je ta določen v ustavi navedene države ter je del temeljnih načel varstva uporabnikov poklicnih storitev in učinkovitega izvajanja sodne oblasti?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 83.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio Nazionale Forense (Italija) 4. februarja 2013 – Pierfrancesco Torresi proti Consiglio dell’Ordine degli Avvocati di Macerata

(Zadeva C-59/13)

(2013/C 147/09)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio Nazionale Forense

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pierfrancesco Torresi

Tožena stranka: Consiglio dell’Ordine degli Avvocati di Macerata

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 3 Direktive 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (1), glede na splošno načelo prepovedi zlorabe pravic in člen 4(2) PEU o spoštovanju nacionalne identitete razlagati tako, da so nacionalni upravni organi zavezani, da v imenik odvetnikov, ki so pridobili poklicni naziv v drugi državi članici, vpišejo italijanske državljane, ki so zlorabili pravo Unije, in da nasprotuje nacionalni praksi, ki tem organom dopušča, da zavrnejo vloge za vpis v imenik odvetnikov, ki so pridobili poklicni naziv v drugi državi članici, če obstajajo objektivne okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da gre za zlorabo prava Unije, brez poseganja v spoštovanje načela sorazmernosti in prepoved diskriminacije na eni strani ter v pravico zadevne osebe, da pred sodiščem sproži postopek zaradi morebitnih kršitev pravice do ustanavljanja in torej sodni nadzor nad upravno dejavnostjo, na drugi strani?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba tako razloženi člen 3 Direktive 98/5/ES šteti za neveljaven glede na člen 4(2) PEU, ker dopušča izmikanje predpisom države članice, ki dostop do odvetniškega poklica pogojuje z opravljenim državnim izpitom, če je ta določen v ustavi navedene države ter je del temeljnih načel varstva uporabnikov poklicnih storitev in učinkovitega izvajanja sodne oblasti?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 83.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 8. februarja 2013 – Green Network SpA proti Autorità per l’energia elettrica e il gas

(Zadeva C-66/13)

(2013/C 147/10)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Green Network SpA

Druga stranka v postopku: Autorità per l’energia elettrica e il gas

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je nacionalna določba ((člen) 20(3) zakonske uredbe št. 387 iz leta 2003), ki priznanje potrdil o izvoru, ki jih izdajo tretje države, pogojuje s sklenitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma med italijansko državo in tretjo državo, v nasprotju s pravilno uporabo členov 3(2) PDEU in 216 PDEU – na podlagi katerih ima Unija izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe, z dvojno posledico, da se moč sklepanja sporazumov s tretjimi državami, ki bi vplivali na skupna pravila, ali spremenili njihovo področje uporabe, ali (vplivali) na področje, ki je v celoti urejeno s predpisi Skupnosti in v izključni pristojnosti Unije, centralizira v sami Uniji ter da ta moč ne posamično ne kolektivno ne pripada več državam članicam – in zgoraj navedenega člena 5 Direktive 2001/77/ES?

2.	Ali je navedeni nacionalni predpis v nasprotju zlasti s pravilno uporabo navedenih zakonodajnih parametrov Skupnosti, če je tretja država Švicarska konfederacija, ki jo z Unijo veže sporazum o prosti trgovini, ki je bil sklenjen 22. julija 1972 in je začel veljati 1. januarja 1973?

3.

Ali je nacionalna določba, navedena v členu 4(6) ministrske uredbe z dne 11. novembra 1999, na podlagi katere je pri uvozu električne energije iz držav, ki niso članice Evropske unije, sprejetje vloge pogojeno s sklenitvijo sporazuma med upravljavcem nacionalnega prenosnega omrežja in podobnim lokalnim organom, v katerem se določijo načini izvajanja potrebnih preverjanj, v nasprotju s pravilno uporabo predpisov Skupnosti, navedenih v točki (i)?

4.

Ali je navedeni nacionalni predpis v nasprotju zlasti s pravilno uporabo navedenih zakonodajnih parametrov Skupnosti, če sporazum iz člena 4(6) ministrske uredbe z dne 11. novembra 1999 temelji zgolj na tihem sporazumu, ki ni bil nikoli izražen v uradnih aktih in je zgolj predmet trditve tožeče stranke, ki ni znala podrobno navesti podatkov o njem?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Roma (Italija) 11. februarja 2013 – Mediaset SpA proti Ministero dello Sviluppo Economico

(Zadeva C-69/13)

(2013/C 147/11)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Mediaset SpA

Tožena stranka: Ministero dello Sviluppo Economico

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali Odločba Evropske Komisije z dne 24. januarja 2007 o državni pomoči C 52/2005, kakor je bila dopolnjena z odločbama, ki ju je Evropska komisija sprejela s sporočiloma COMP/H4/EK/cd D(2008) 127 z dne 11. junija 2008 in COMP/H4/CN/si D(2009) 230 z dne 23. oktobra 2009, in ki jo je potrdilo Sodišče s sodbo z dne 15. junija 2010 v zadevi T-177/07, zavezuje nacionalno sodišče, ki mora odločiti o višini državne pomoči, katere vračilo je odredila Evropska komisija, tako glede obstoja obveznosti kot glede zneska?

2.

V nasprotnem primeru: ali je Sodišče, ko je s sodbo z dne 15. junija 2010 v zadevi T-177/07 potrdilo pristojnost nacionalnega sodišča, da določi višino državne pomoči, to pristojnost omejilo na določitev zneska, ki je, ker je povezan z dejansko izvedeno ali izplačano državno pomočjo, nujno pozitiven in torej ne more biti enak nič?

3.

Ali pa je Sodišče, ko je s sodbo z dne 15. junija 2010 v zadevi T-177/07 potrdilo pristojnost nacionalnega sodišča, da določi višino državne pomoči, nacionalnemu sodišču dodelilo pristojnost, da zahtevo za vračilo presodi tako z vidika obstoja obveznosti kot z vidika zneska, in torej tudi pristojnost, da zanika obstoj obveznosti vračila?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Tivoli (Italija) 11. februarja 2013 – T

(Zadeva C-73/13)

(2013/C 147/12)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Tivoli

Stranka v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: T

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je člen 82 DPR (dekret predsednika republike) z dne 30. maja 2002 št. 115 v zvezi z državno pravno pomočjo v italijanski ureditvi – v delu, v katerem določa, da sodni organ nagrado in stroške zagovorniku izplača na podlagi naloga za plačilo v skladu s poklicno tarifo, tako da nikakor ne morejo presegati povprečnih vrednosti po veljavni tarifi v zvezi z nagradami in povračili stroškov, pri čemer pa se upošteva poklicno prizadevanje, ki se kaže v deležu opravljenih dejanj glede na procesni položaj zastopane osebe – v skladu z določbami člena 47, tretji odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da se osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, odobri pravna pomoč, kolikor je ta potrebna za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva?

2.

Ali je člen 130 del DPR z dne 30. maja 2002 št. 115 v zvezi z državno pravno pomočjo v italijanski ureditvi – v delu, v katerem določa, da sodni organ nagrado in stroške zagovorniku izplača na podlagi naloga za plačilo v skladu s poklicno tarifo, tako da nikakor ne morejo presegati povprečnih vrednosti po veljavni tarifi v zvezi z nagradami in povračili stroškov, pri čemer pa se upošteva poklicno prizadevanje, ki se kaže v deležu opravljenih dejanj glede na procesni položaj zastopane osebe – v skladu z določbami člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je bila prevzeta v pravo Skupnosti v skladu s členom 52(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 6 (PEU)?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 14. februarja 2013 – SEK Zollagentur GmbH proti Hauptzollamt Gießen

(Zadeva C-75/13)

(2013/C 147/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in revidentka: SEK Zollagentur GmbH

Tožena stranka in nasprotna stranka v postopku revizije: Hauptzollamt Gießen

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba upoštevne določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1), zlasti člen 50 te uredbe, razlagati tako, da je blago, ki ga carinski organ prepusti določeni osebi v začasno hrambo na odobrenem kraju, umaknjeno izpod carinskega nadzora, če je sicer zanj vložena deklaracija za zunanji tranzitni postopek, vendar dejansko ne spremlja izdanih dokumentov pri načrtovanem prevozu in ni predloženo namembnemu carinskemu organu?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je v takem primeru oseba, ki je kot pooblaščeni pošiljatelj blago dala v tranzit, dolžnik na podlagi prve alinee člena 203(3) CZ ali na podlagi četrte alinee člena 203(3) CZ?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) 15. februarja 2013 – ACO Industries Tábor s. r. o. proti Odvolací finanční ředitelství

(Zadeva C-80/13)

(2013/C 147/14)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Nejvyšší správní soud

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ACO Industries Tábor s. r. o.

Tožena stranka: Odvolací finanční ředitelství

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali členi 18, 45, 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije nasprotujejo predpisom, v skladu s katerimi mora delodajalec s sedežem v eni državi članici plačati akontacijo davka od dohodkov delavcev (državljanov druge države članice), ki mu jih je posredovala agencija za zagotavljanje začasnega dela s sedežem v drugi državi članici prek svoje podružnice v prvi državi članici?

2.

Ali členi 18, 45, 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije nasprotujejo predpisom, v skladu s katerimi je osnova za odmero za take delavce pavšalno določena na vsaj 60 % zneska, ki ga je zaračunala agencija za zagotavljanje začasnega dela, kadar je provizija za posredovanje vključena v obračunani znesek?

3.	Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje pritrdilen, ali je v položaju, kakršen je ta v obravnavani zadevi, mogoče omejiti navedene temeljne svoboščine iz razlogov javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja ali zaradi učinkovitosti davčnega nadzora?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 19. februarja 2013 – Società cooperativa Madonna dei Miracoli proti Regione Abruzzo, Ministero delle Politiche Agricole e Forestali

(Zadeva C-82/13)

(2013/C 147/15)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Società cooperativa Madonna dei Miracoli

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Regione Abruzzo, Ministero delle Politiche Agricole e Forestali

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je Evropska komisija res preklicala dodelitev pomoči Skupnosti in kakšen ukrep je zato sprejela? Podredno:

2.	Kakšna pravna veljava naj se pripiše nedelovanju Komisije, ki ni izplačala pomoči Skupnosti?

3.

Ali nedelovanje Evropske komisije, ki ni izplačala pomoči Skupnosti, nasprotuje uporabi člena 42(a) zakona št. 31/82 Regione Abruzzo, na podlagi katerega je bila deželna pomoč, ki je pomožna glede na pomoč Skupnosti, dodeljena pritožnici, in ali to nasprotuje izplačilu deželne pomoči? V vsakem primeru:

4.	Kakšne so obveznosti države članice Italije, če Evropska komisija še naprej ostane nedejavna?

Tožba, vložena 21. februarja 2013 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

(Zadeva C-85/13)

(2013/C 147/16)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Manhaeve, L. Cimaglia, agenta)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, da ni: — sprejela potrebnih predpisov, da bi aglomeracijam Bareggio, Cassano d’Adda, Melegnano, Mortara, Olona Nord, Olona Sud, Robecco sul Naviglio, San Giuliano Milanese Est, San Giuliano Milanese Ovest, Seveso Sud, Trezzano sul Naviglio, Turbigo in Vigevano (Lombardija), s populacijskim ekvivalentom nad 10 000, ki odvajajo v sprejemne vode, ki štejejo za „občutljiva območja“ v smislu člena 5 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, (1) zagotovila kanalizacijske sisteme za komunalne odpadne vode v smislu člena 3 te direktive, — sprejela potrebnih predpisov, da bi v aglomeracijah Pescasseroli (Abruci), Aviano Capoluogo, Krmin, Gradišče ob Soči, Gradež, Pordenone/Porcia/Roveredo/Cordenons, Sacile (Furlanija – Julijska krajina), Bareggio, Broni, Calco, Cassano d’Adda, Casteggio, Melegnano, Mortara, Orzinuovi, Rozzano, San Giuliano Milanese Ovest, Seveso Sud, Somma Lombardo, Trezzano sul Naviglio, Turbigo, Valle San Martino, Vigevano, Vimercate (Lombardija), Pesaro, Urbino (Marke), Alta Val Susa (Piemont), Nuoro (Sardinija), Castellammare del Golfo I, Cinisi, Terrasini (Sicilija), Courmayeur (Aosta) in Thiene (Benečija), s populacijskim ekvivalentom nad 10 000, zagotovila, da je komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku ali v drugem primerljivem postopku v skladu s členom 4 Direktive 91/271/EGS, — sprejela potrebnih predpisov, da bi v aglomeracijah Pescasseroli (Abruci), Aviano Capoluogo, Čedad, Codroipo/Sedegliano/Flaibano, Krmin, Gradišče ob Soči, Gradež, Latisana Capoluogo, Pordenone/Porcia/Roveredo/Cordenons, Sacile, San Vito al Tagliamento, Videm (Furlanija – Julijska krajina), Frosinone (Lacij), Francavilla Fontana, Monteiasi, Trinitapoli (Apulija), Dorgali, Nuoro, ZIR Villacidro (Sardinija) in Castellammare del Golfo I, Cinisi, Partinico, Terrasini in Trappeto (Sicilija), s populacijskim ekvivalentom nad 10 000, ki odvajajo v sprejemne vode, ki štejejo za „občutljiva območja“ v smislu člena 5 Direktive 91/271/EGS, zagotovila, da je komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v postopku, ki je strožji od sekundarnega postopka ali drugega primerljivega postopka v skladu s členom 5 iste direktive, — sprejela potrebnih predpisov, da bi bile komunalne čistilne naprave, zgrajene za izpolnitev zahtev iz členov od 4 do 7 Direktive 91/271/EGS, načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da bi bila zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah in da bi se pri načrtovanju naprav upoštevalo sezonsko spreminjanje obremenitve v aglomeracijah Pescasseroli (Abruci), Aviano Capoluogo, Čedad, Codroipo/Sedegliano/Flaibano, Krmin, Gradišče ob Soči, Gradež, Latisana Capoluogo, Pordenone/Porcia/Roveredo/Cordenons, Sacile, San Vito al Tagliamento, Videm (Furlanija – Julijska krajina), Frosinone (Lacij), Bareggio, Broni, Calco, Cassano d’Adda, Casteggio, Melegnano, Mortara, Orzinuovi, Rozzano, San Giuliano Milanese Ovest, Seveso Sud, Somma Lombardo, Trezzano sul Naviglio, Turbigo, Valle San Martino, Vigevano, Vimercate (Lombardija), Pesaro, Urbino (Marke), Alta Val Susa (Piemont), Francavilla Fontana, Monteiasi, Trinitapoli (Apulija), Dorgali, Nuoro, ZIR Villacidro (Sardinija), Castellammare del Golfo I, Cinisi, Partinico, Terrasini, Trappeto (Sicilija), Courmayeur (Aosta) in Thiene (Benečija), ni izpolnila obveznosti iz členov 3 in/ali 4 in/ali 5 ter 10 Direktive 91/271/EGS;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s tožbo zatrjuje, da Italija na različnih območjih svojega ozemlja ni pravilno izvršila Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode.

Komisija ugotavlja zlasti razne kršitve člena 3 direktive, ki v odstavku 1, drugi pododstavek in v odstavku 2 določa, da morajo države članice za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo v sprejemne vode, ki štejejo med „občutljiva območja“, kot so opredeljena v členu 5 te direktive, za aglomeracije s populacijskim ekvivalentom večjim od 10 000 najkasneje do 31. decembra 1998 zagotoviti kanalizacijske sisteme, ki so v skladu z zahtevami iz priloge I, oddelek A. V številnih aglomeracijah v deželi Lombardiji, ki spadajo na področje uporabe zgoraj navedenih določb, ta obveznost ni bila pravilno izpolnjena.

Člen 4(1) in (3) Direktive 91/271/EGS poleg tega določa, da so morale države članice zagotoviti, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, najkasneje do 31. decembra 2000 za vse izpuste iz aglomeracij s PE večjim od 15 000 in najkasneje do 31. decembra 2005 za vse izpuste iz aglomeracij s PE med 10 000 in 15 000 pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, v skladu z zahtevami iz Priloge I, oddelek B. Komisija je ugotovila, da se te določbe niso spoštovale v številnih aglomeracijah v deželah Abruci, Furlanija – Julijska krajina, Lombardija, Marke, Piemont, Sardinija, Sicilija, Aosta in Benečija.

Dalje člen 5 (2) in (3) določa, da bi morale Države članice zagotoviti, da bodo komunalne odpadne vode, ki se dovajajo v kanalizacijske sisteme, pred izpustom v občutljiva območja podvržene strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4, in sicer najkasneje do 31. decembra 1998 za vse aglomeracije s PE večjim od 10 000. Komisija je ugotovila, da se te določbe niso spoštovale v številnih aglomeracijah v deželah Abruci, Furlanija – Julijska krajina, Lacij, Marke, Apulija, Sardinija in Sicilija.

Nespoštovanje členov 4 in 5 Direktive 91/271/EGS ima za posledico tudi kršitev člena 10 iste direktive, v skladu s katerim morajo biti komunalne čistilne naprave načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da bi bila zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah.

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 26.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Belgija) 22. februarja 2013 – Philippe Gruslin proti Citibank Belgium SA

(Zadeva C-88/13)

(2013/C 147/17)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Philippe Gruslin

Druga stranka v postopku: Citibank Belgium SA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 45 Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (1) razlagati tako, da se pojem „izplačilo imetnikom enot premoženja“ nanaša tudi na izročitev potrdil o imenskih enotah premoženja imetnikom enot premoženja?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 139.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 25. februarja 2013 – Essent Energie Productie BV, druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

(Zadeva C-91/13)

(2013/C 147/18)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Essent Energie Productie BV

Druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali se lahko v primeru, kot je ta iz postopka v glavni stvari, naročnik, ki se v skladu s členom 2(1) Wet arbeid vreemdelingen 1994 šteje za delodajalca zadevnih turških delavcev, v razmerju do nizozemske države sklicuje na klavzulo „standstill“ iz člena 13 Sklepa št. 1/80 (1) ali klavzulo „standstill“ iz člena 41 Dodatnega protokola (2)?

2.

(a) Ali je treba klavzulo „standstill“ iz člena 13 Sklepa št. 1/80 ali klavzulo „standstill“ iz člena 41 Dodatnega protokola razlagati tako, da nasprotuje uvedbi prepovedi v smislu člena 2(1) Wet arbeid vreemdelingen 1994 za naročnika, da delavci z državljanstvom tretje države, v tem primeru Turčije, zanj na Nizozemskem opravljajo delo brez delovnega dovoljenja, če so zaposleni pri nemškem podjetju in za naročnika delajo na Nizozemskem prek nizozemskega podjetja uporabnika? (b) Ali je v zvezi s tem upoštevno, da je bilo delodajalcu že pred začetkom veljavnosti tako klavzule „standstill“ iz člena 41 Dodatnega protokola kot klavzule „standstill“ iz člena 13 Sklepa št. 1/80 prepovedano, da tujec zanj opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi brez delovnega dovoljenja, in da je bila ta prepoved prav tako pred začetkom veljavnosti klavzule „standstill“ iz člena 13 Sklepa št. 1/80 razširjena na podjetja uporabnike, v katera so tujci napoteni?

---

(1)  Sklep Pridružitvenega sveta št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve EGS-Turčija.

(2)  Dodatni protokol, ki je bil podpisan 23. novembra 1970 v Bruslju ter sprejet, odobren in potrjen v imenu Skupnosti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2760/72 z dne 19. decembra 1972 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 11, str. 41).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 25. februarja 2013 – Gemeente ‘s-Hertogenbosch, druga stranka: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-92/13)

(2013/C 147/19)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagateljica kasacijske pritožbe: Gemeente ‘s-Hertogenbosch

Druga stranka: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5(7)(a) Šeste direktive (1) razlagati tako, da je treba šteti, da gre za dobavo, opravljeno za plačilo, kadar občina začne uporabljati zgradbo, ki je bila zgrajena na njenem zemljišču in ki jo v 94 % uporablja za dejavnosti, ki jih opravlja kot oblastni organ, in v 6 % za dejavnosti, ki jih opravlja kot davčni zavezanec, od tega 1 % za davka oproščene storitve, ki niso upravičene do odbitka davka?

---

(1)  Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Nizozemska) 4. marca 2013 – P.J. Vonk Noordegraaf proti Staatssecretaris van Economische Zaken

(Zadeva C-105/13)

(2013/C 147/20)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het Bedrijfsleven

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: P.J. Vonk Noordegraaf

Tožena stranka: Staatssecretaris van Economische Zaken

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se Uredba (ES) št. 73/2009 (1), predvsem njeni členi 34, 36 in 137, pravilno izvaja, če se kmetu, ki ima pravice do plačila – pridobljene na podlagi proizvodnje, ki ni vezana na površino – ki so pripisane površini v njegovi posesti, pomemben del teh pravic do plačila ne izplača samo zato, ker je upravičena površina, ugotovljena za izplačilo, manjša zaradi spremenjene metode meritev, čeprav je v dobri veri prijavil upravičeno in nespremenjeno površino hektarjev, ki jih je posedoval, v skladu z metodo, ki jo je uporabljala država članica pri aktiviranju pravic do plačila na podlagi člena 34 te uredbe, ki pa jo je Komisija pozneje opustila?

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, str. 16).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 7. marca 2013 – HaTeFo GmbH proti Finanzamt Haldensleben

(Zadeva C-110/13)

(2013/C 147/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: HaTeFo GmbH

Tožena stranka: Finanzamt Haldensleben

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

(a) Katere zahteve veljajo glede domneve skupnega delovanja v smislu člena 3(3), četrti pododstavek, Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikropodjetij, malih in srednjih podjetij (1) (Priporočilo o MSP): ali zadošča že vsako podjetniško sodelovanje med fizičnimi osebami, udeleženimi v obeh podjetjih, ki poteka brez sporov ali nasprotij interesov, ali pa se zahteva prepoznavno usklajeno ravnanje teh oseb? (b) Če se zahteva usklajeno ravnanje: ali je podano že v primeru samega dejanskega sodelovanja?

2.

Ali je treba, če ni obveznosti sestave konsolidiranega računovodskega izkaza, pri vprašanju, ali je neko podjetje z drugim podjetjem povezano prek neke osebe ali skupno delujoče skupine fizičnih oseb, poleg presoje „odnosov“ iz člena 3(3), prvi pododstavek, Priloge k Priporočilu o MSP opraviti tudi celovito gospodarsko presojo, pri kateri je treba preizkusiti vidike, kot so lastništvo – zlasti pripadnost imetnikov deležev isti družini –, strukturo udeležbe in gospodarsko integracijo – zlasti identiteto upraviteljev – zadevnih podjetij?

3.	Če je tudi ob uporabi Priporočila o MSP mogoča celovita gospodarska presoja, ki presega formalno presojo: ali to predpostavlja namero ali vsaj tveganje izogibanja opredelitvi za MSP?

---

(1)  UL L 124, str. 36.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeidshof te Antwerpen (Belgija) 11. marca 2013 – Theodora Hendrika Bouman proti Rijksdienst voor Pensioenen

(Zadeva C-114/13)

(2013/C 147/22)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Arbeidshof te Antwerpen

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Theodora Hendrika Bouman

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Rijksdienst voor Pensioenen

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba del dajatve AOW, izplačane nizozemskemu državljanu, ki temelji na zavarovalni dobi, med katero se lahko nizozemski državljan zgolj na prošnjo odpove vključitvi v nizozemski sistem in tako v plačevanje prispevkov v ta sistem ter je to za določen čas tudi storil, šteti za dajatev, odobreno na podlagi prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja v smislu člena 46a(3)(c) Uredbe št. 1408/71 (1), tako da ga ob uporabi pravila za preprečevanje kumuliranja iz člena 52(1), prvi pododstavek, belgijskega kraljevega odloka z dne 21. decembra 1967 o uvedbi splošne ureditve glede starostnih in družinskih pokojnin delavcem ni mogoče upoštevati?

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35).

Pritožba, ki sta jo Versalis SpA, in Eni SpA vložili 15. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 13. decembra 2012 v zadevi T-103/08, Versalis SpA, nekdanja Polimeri Europa SpA, in Eni SpA proti Komisiji

(Zadeva C-123/13 P)

(2013/C 147/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnici: Versalis SpA, Eni SpA (zastopniki: M. Siragusa, G. M. Roberti, F. Moretti, I. Perego, F. Cannizzaro, A. Bardanzellu, D. Durante in V. Laroccia, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

—

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. decembra 2012 naj se razglasi za nično v celoti ali v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena tožba družb Versalis in Eni in naj se zato: — Odločba Evropske komisije z dne 5. decembra 2007 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP v zadevi COMP/F/38.629 – Kloroprenski kavčuk, naj se v celoti ali deloma razglasi za nično; — globa, ki je bila z odločbo naložena družbama Versalis in Eni, dpravi ali vsaj zmanjša. Podredno naj se:

—	sodba razglasi za nično v celoti ali v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena tožba družb Versalis in Eni v zadevi T-103/08, in naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču, da o njej ponovno meritorno odloči ob upoštevanju napotkov, ki mu bo jih dalo Sodišče;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in stroškov v zadevi T-103/08.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Družbi Versalis in Eni v utemeljitev pritožbe zoper zgoraj navedeno sodbo zatrjujeta, prvič, da se je Splošno sodišče v nasprotju s členom 101 PDEU oddaljilo od upoštevne evropske sodne prakse, da bi matični družbi Eni pripisalo kršitev, ki naj bi jo storile njene hčerinske družbe v sektorju kloroprenskega kavčuka, in zlasti od obveznosti preučitve in obrazložitve v okviru presoje dokazov, ki so bili navedeni za izpodbijanje domneve o izvajanju odločilnega vpliva, pri čemer je kršilo tudi temeljna načela zakonitosti in osebne odgovornosti za omejevanje konkurence, domneve nedolžnosti in pravice do obrambe ter načelo omejene odgovornosti družbe.

Drugič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo upoštevno evropsko sodno prakso, da je lahko družbi Versalis pripisalo odgovornost za kršitev, ki jo je storila družba Syndial S.p.A., in nezadostno obrazložilo zavrnitev njunih ugovorov v postopku na prvi stopnji.

Tožeči stranki s tretjim tožbenim razlogom zatrjujeta, da je Splošno sodišče napačno in protislovno uporabilo načelo, ki se je razvilo v sodni praksi, v zvezi z izrecno ločitvijo od kartela, in kršilo načelo in dubio pro reo s tem, da je štelo, da se je družba EniChem S.p.A. udeležila srečanja 12. in 13. maja v Firencah in da so bila srečanja, ki so potekala leta 2002 in ki se jih je udeležila družba Versalis, protikonkurenčne narave. Zato je Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da sta ti družbi sodelovali pri kartelu ves čas njegovega trajanja (to je od maja 1993 do maja 2002), storilo napako pri presoji in ni izvedlo sodnega nadzora v zvezi s tem.

Poleg tega naj bi Splošno sodišče kršilo pravo Evropske unije s tem, da ni ugotovilo hudih napak, ki jih je Evropska komisija storila pri določitvi osnovnega zneska globe v smislu Smernic o načinu določanja glob.

Splošno sodišče naj bi pravo Evropske unije kršilo tudi s tem, da je delno potrdilo, da za družbo Versalis velja oteževalna okoliščina ponovne kršitve, in poleg tega nezadostno obrazložilo svoj sklep v zvezi s tem; podredno, Splošno sodišče naj bi napačno ugotovilo odstotek znižanja povečanja globe in ohranilo solidarno odgovornost družbe Eni za plačilo globe tudi v delu, ki je vezan na ponovitev kršitve.

Pritožnici menita, da je Splošno sodišče nato očitno napačno uporabilo člen 23(2) del Uredbe (ES) št. 1/2003 (1) pri določitvi najvišjega zneska globe in napačno uporabilo pravo, ker ni opravilo sodnega nazora v zvezi z uporabo Obvestila o prizanesljivosti s strani Komisije. Splošno sodišče naj tudi ne bi ugotovilo, da je Komisija kršila načela enakosti, enakega obravnavanja in zaupanja v pravo, ker jima je, na eni strani, onemogočila, da bi se pod enakimi pogoji z drugimi podjetji potegovali za zmanjšanje globe, na drugi strani pa je štelo, da njuno sodelovanje ni bilo zadostno za zmanjšanje globe v skladu z zgoraj navedenim obvestilom in Smernicami.

Nazadnje pritožnici trdita, da Splošno sodišče ni opravilo sodnega nadzora glede ugotovitev Komisije v zvezi z določitvijo končnega zneska globe.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205.

Pritožba, ki jo je Guido Strack vložil 15. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 15. januarja 2013 v zadevi T-392/07, Guido Strack proti Evropski komisiji

(Zadeva C-127/13 P)

(2013/C 147/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Guido Strack (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

1.	Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije (četrti senat) z dne 15. januarja 2013 v zadevi T-392/07 v delu, v katerem zahtevam tožeče stranke ni bilo oziroma ni bilo v celoti ugodeno.

2.	Ugoditev predlogom tožeče stranke, vloženih v okviru zadeve T-392/07.

3.	Naložitev vseh procesnih stroškov Komisiji.

4.	Podredno, razveljavitev odločitve predsednika Splošnega sodišča Evropske unije, da se zadevo T-392/07 dodeli v odločanje četrtemu senatu Splošnega sodišča.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik svojo pritožbo opira na devet pritožbenih razlogov:

1.

Nepristojnost senata sodnikov, ter v tej zvezi obstoječi postopkovni napaki in napačni utemeljitvi, ter s tem povezano kršitev člena 6(1) EKČP, člena 47(2) Listine EU o temeljnih pravicah, člena 50, drugi pododstavek, Poslovnika Sodišča in člena 12 ter člena 13(1) Poslovnika Splošnega sodišča, ter drugih pravnih predpisov s tako imenovano ponovno dodelitvijo senatu med postopkom;

2.

Kršitve postopkovnih pravil in kršitev Uredbe št. 1049/2001 (1), členov 6 in 13 EKČP in člena 47 Listine EU o temeljnih pravicah, načel učinkovitega pravnega varstva, načelo kontradiktornosti in poštenega postopka, v povezavi s pomanjkljivo utemeljitvijo in izkrivljanjem dejstev, ki se nanašajo na neobravnavanje zadeve po pospešenem postopku; nedopustne omejitve možnosti podati izjavo tožeče stranke in nesprejetje dopisa za zapisnik o popravku; nezadostni sodni preizkus dokumentov in zavrnitev zadevnih zahtev tožeče stranke za preizkus vseh dokumentov za zaprtimi vrati; izkrivljanje dejstev, nezadostni sodni preizkus in kršitev temeljnih načel porazdelitve dokaznih bremen in poštenega postopka glede na vprašanje popolnosti količine dokumentov in števila dejansko postavljenih potrdilnih prošenj po Uredbi št. 1049/2001; predolgo trajanje postopka in protipravno obravnavanje zadevnih zahtevkov za plačilo odškodnine;

3.	Napačna uporaba, manjkajoča odločnost in nezadostna utemeljitev glede na formulacijo in razširitev točke 1 izreka – in delov sodbe, na katerih ta temelji – v povezavi z izkrivljanjem dejstev, med drugim ob neupoštevanju obstoja pravovarstvenega interesa tožeče stranke;

4.	Izkrivljanje dejstev, nezadostna utemeljitev in kršitev temeljnih načel razlage, glede na obseg zahtevka tožeče stranke za dostop do dokumentov v zadevi T-110/04;

5.	Pravna napaka, izkrivljanje dejstev in nezadostna obrazložitev, v povezavi z uporabo in razlago člena 4(1)(b) in člena 4(4) Uredbe št. 1049/2001, v povezavi s predpisi glede varstva podatkov;

6.	Pravna napaka, izkrivljanje dejstev in nezadostna utemeljitev v povezavi z uporabo in razlago člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001;

7.	Pravna napaka in nezadostna obrazložitev v povezavi z zavrnitvijo zahteve za nadomestilo škode iz tožbe, zlasti kršitev temeljnih načel zbiranja dokazov in učinkovitega pravnega varstva

8.	Kršitev temeljnega načela učinkovitega pravnega varstva v okviru zavrnitve zahtevka tožeče stranke v točki 90 sodbe T-392/07;

9.	Pravne napake in nezadostna obrazložitev v povezavi z odločbo o stroških.

---

(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

Pritožba, ki sta jo 18. marca 2013 vložili Cooperativa Mare Azzurro Socialpesca Soc. coop. arl, nekdanja Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl, in Cooperativa vongolari Sottomarina Lido Soc. coop. rl zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 22. januarja 2013 v zadevi Cooperativa Mare Azzurro proti Komisiji, T-218/00

(Zadeva C-136/13 P)

(2013/C 147/25)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnici: Cooperativa Mare Azzurro Socialpesca Soc. coop. arl, nekdanja Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl, in Cooperativa vongolari Sottomarina Lido Soc. coop. rl (zastopniki: A. Vianello, A. Bortoluzzi in A. Veronese, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Ghezzo Giovanni & C. Snc di Ghezzo Maurizio & C., Evropska komisija

Predloga

—

Razveljavitev ali sprememba sklepa Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 22. januarja 2013, ki je bil pritožnicama vročen 23. januarja 2013 in ki je bil izdan v zadevi T-218/00 ter s katerim je Splošno sodišče zavrnilo tožbo, ki so jo Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl in drugi vložili proti Komisiji za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2000/394/ES z dne 25. novembra 1999 glede ukrepov pomoči v korist podjetij, ki so na ozemlju Benetk in Chioggie, določenih v zakonih št. 30/1997 in št. 206/1995, s katerima so uvedena zmanjšanja socialnih prispevkov (G.U. 2000, L 150, p. 50);

—	Naložitev stroškov Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnici v utemeljitev pritožbe navajata napačno uporabo prava pri uporabi načel, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“, v zvezi z obveznostjo obrazložitve odločb Komisije na področju državnih pomoči na eni strani in dokaznim bremenom glede predpostavk iz člena 107(1) PDEU na drugi strani.

Splošno sodišče naj se s sklepom, ki je predmet te pritožbe, ne bi uskladilo z navedbami Sodišča v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“ z dne 9. junija 2011, v kateri je navedeno, da odločba Komisije „mora vsebovati vse bistvene elemente za izvršitev s strani nacionalnih organov“. Čeprav naj odločba ne bi vsebovala bistvenih elementov za izvršitev s strani nacionalnih organov, Splošno sodišče ni ugotovilo nobene pomanjkljivosti v načinu sprejetja izpodbijane odločbe s strani Komisije, zaradi česar je bilo napačno uporabljeno pravo.

Na podlagi načel, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“ v okviru povrnitve, mora država članica – in ne prejemnik pomoči – v vsakem posameznem primeru dokazati obstoj predpostavk iz člena 107(1) PDEU. V obravnavani zadevi pa Komisija v izpodbijani odločbi ni navedla „načina“ takega preverjanja; ker Italijanska republika ni imela bistvenih elementov, da bi v okviru povrnitve dokazala, da so bile dodeljene ugodnosti za prejemnike državne pomoči – z zakonom št. 228 z dne 24. decembra 2012 (člen 1, točka 351 in naslednje) – naj bi prevalila dokazno breme v nasprotju s sodno prakso Skupnosti.

Po mnenju italijanskega zakonodajalca mora vsako podjetje, ki je prejemnik pomoči, dodeljenih v obliki oprostitve socialnih prispevkov, in ne država članica dokazati, da zadevne ugodnosti ne izkrivljajo konkurence niti ne vplivajo na trgovino med državami članicami, sicer se to, da dodeljena ugodnost izkrivlja konkurenco, in vpliv na trgovino med državami članicami domnevata. Vse to naj bi bilo očitno v nasprotju z načeli, navedenimi v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“.

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. aprila 2013 – CBp Carbon Industries proti UUNT (CARBON GREEN)

(Zadeva T-294/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska skupnost - Besedna znamka Skupnosti CARBON GREEN - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009)

(2013/C 147/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Bp Carbon Industries, Inc. (Tortola, Britanski Deviški otoki, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, barrister, in J. Fish, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 21. aprila 2010 (zadeva R 1361/2009-1) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka CARBON GREEN kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi CBp Carbon Industries, Inc. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 260, 25.9.2010.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. aprila 2013 – Höganäs proti UUNT – Haynes (ASTALOY)

(Zadeva T-505/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti ASTALOY - Prejšnja besedna znamka Skupnosti HASTELLOY - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 - Soobstoj znamk)

(2013/C 147/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Höganäs AB (Höganäs, Švedska) (zastopnik: L.-E. Ström, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Haynes International, Inc. (Kokomo, Indiana, Združene države) (zastopnika: E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. avgusta 2010 (zadeva R 1530/2009-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Haynes International, Inc. in Höganäs AB.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Höganäs AB se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 346, 18.12.2010.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. aprila 2013 – GRP Security proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-87/11) (1)

(Arbitražna klavzula - Javna naročila storitev - Storitve nadzora in varovanja nepremičnin Računskega sodišča - Ničnostna tožba - Enostranska odpoved pogodbe z zahtevo za plačilo odškodnine - Akt, ki ima pogodbeno naravo - Neobstoj prekvalifikacije tožbe - Nedopustnost - Odločba o sankciji izključitve za tri mesece - Pravni interes - Pravica do obrambe - Resne nepravilnosti pri izvajanju obveznosti - Načelo zakonitosti kazenskih sankcij - Zloraba pooblastil - Sorazmernost)

(2013/C 147/28)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: GRP Security (Bertrange, Luksemburg) (zastopniki: sprva G. Osch, nato C. Arendt in M. Larbi, odvetniki)

Tožena stranka: Računsko sodišče Evropske unije (zastopniki: sprva T. Kennedy, J.-M. Stenier in J. Vermer, nato T. Kennedy in J. Vermer, zastopniki)

Predmet

Prvič, predlog za razglasitev ničnosti odločbe Računskega sodišča z dne 14. januarja 2011 o enostranski odpovedi okvirne pogodbe za storitev „različne varnostne storitve“ LOG/2026/10/02 in o zahtevi za plačilo odškodnine in, drugič, predlog za razglasitev ničnosti odločbe z dne 14. januarja 2011 o naložitvi upravne kazni izključitve.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi GRP Security se naloži plačilo stroškov, skupaj s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe.

---

(1)  UL C 120, 16.4.2011.

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. aprila 2013 – Italiana Calzature proti UUNT – Vicini (Giuseppe GIUSEPPE ZANOTTI DESIGN)

(Zadeva T-336/11) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti GIUSEPPE ZANOTTI DESIGN - Prejšnja nacionalna figurativna in prejšnja besedna znamka Skupnosti ZANOTTI - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

(2013/C 147/29)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Società Italiana Calzature SpA (Milano, Italija) (zastopnika: A. Rapisardi in C. Ginevra, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: P. Bullock, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Vicini SpA (San Mauro Pascoli, Italija) (zastopnika: M. Franzosi in M. Giorgetti, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. aprila 2011 (zadeva R 634/2010-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Società Italiana Calzature SpA in Vicini SpA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Società Italiana Calzature SpA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 252, 27.8.2011.

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. aprila 2013 – Italiana Calzature proti UUNT – Vicini (Giuseppe BY GIUSEPPE ZANOTTI)

(Zadeva T-337/11) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti Giuseppe BY GIUSEPPE ZANOTTI - Prejšnja besedna znamka Skupnosti ZANOTTI - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

(2013/C 147/30)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Società Italiana Calzature SpA (Milano, Italija) (zastopnika: A. Rapisardi in C. Ginevra, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: P. Bullock, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Vicini SpA (San Mauro Pascoli, Italija) (zastopnika: M. Franzosi in M. Giorgetti, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. aprila 2011 (zadeva R 918/2010-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Società Italiana Calzature SpA in Vicini SpA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Società Italiana Calzature SpA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 252, 27.8.2011.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. aprila 2013 – Fercal – Consultadoria e Serviços proti UUNT – Parfums Rochas (PATRIZIA ROCHA)

(Zadeva T-360/11) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti PATRIZIA ROCHA - Prejšnja nacionalna besedna znamka ROCHAS - Zavrnitev registracije s strani oddelka za ugovore - Nedopustnost pritožbe, vložene pri odboru za pritožbe - Člen 60 Uredbe (ES) št. 207/2009)

(2013/C 147/31)

Jezik postopka: portugalščina

Stranke

Tožeča stranka: Fercal – Consultadoria e Serviços, Lda (Lizbona, Portugalska) (zastopnik: A. J. Rodrigues, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: V. Melgar, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Parfums Rochas SAS (Pariz, Francija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. aprila 2011 (zadeva R 2355/2010-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Parfums Rochas SAS in Fercal – Consultadoria e Serviços, Lda.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi Fercal – Consultadoria e Serviços, Lda se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 298, 8.10.2011.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. aprila 2013 – IPK International proti Komisiji

(Zadeva T-671/11) (1)

(Finančna pomoč projektu ekološkega turizma - Vračilo plačanih zneskov - Odločba, ki je bila sprejeta, potem ko je Splošno sodišče razglasilo ničnost prejšnje odločbe o odvzemu pomoči - Kompenzacijske obresti - Zamudne obresti - Izračun)

(2013/C 147/32)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: IPK International – World Tourism Marketing Consultants GmbH (München, Nemčija) (zastopnik: C. Pitschas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: F. Dintilhac, G. Wilms in G. Zavvos, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev delne ničnosti odločbe Komisije z dne 14. oktobra 2011 (ENTR/R1/HHO/lsa – entre.r.l(2011)1183091), v kateri je določeno, da se tožeči stranki vrne celotni znesek 720 579,90 EUR in znesek 158 618,27 EUR iz naslova kompenzacijskih obresti.

Izrek

1.	Odločba Komisije z dne 14. oktobra 2011 (ENTR/R1/HHO/lsa – entre.r.l(2011)1183091) se razglasi za nično v delu, v katerem so družbi IPK International – World Tourism Marketing Consultants GmbH pripisane le obresti v višini 158 618,27 EUR.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 65, 3.3.2012.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 11. marca 2013 – Iranian Offshore Engineering & Construction proti Svetu

(Zadeva T-110/12 R)

(Začasna odredba - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti Iranu - Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov - Predlog za sprejetje začasnih ukrepov - Neobstoj nujnosti - Tehtanje interesov)

(2013/C 147/33)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Iranian Offshore Engineering & Construction Co. (Teheran, Iran) (zastopniki: J. Viñals Camallonga, L. Barriola Urruticoechea in J. Iriarte Ángel, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: P. Plaza García in V. Piessevaux, zastopnika)

Predmet

Predlog za odlog izvršitve, na eni strani, Sklepa Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 71) v delu, v katerem je bilo ime tožeče stranke vpisano na seznam v Prilogi II Sklepa 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, str. 39), in na drugi strani Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 11) ter Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, str. 1) v delu, v katerem se ti uredbi nanašata na tožečo stranko.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Pritožba, ki jo je 22. februarja 2013 vložil Kris Van Neyghem zoper sodbo, ki jo je 12. decembra 2012 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-77/11, Van Neyghem proti Svetu

(Zadeva T-113/13 P)

(2013/C 147/34)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Kris Van Neyghem (Tienen, Belgija) (zastopnik: M. Velardo, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj sodbo v zadevi F-77/11, Kris Van Neyghem proti Svetu, razveljavi;

—	naj odločbo z dne 1. oktobra 2010, s katero je bilo zavrnjeno napredovanje pritožnika, razglasi za nično in ugodi predlogom za odškodnino;

—	naj vrne zadevo v razsojanje Sodišču za uslužbence, če bi bilo to potrebno;

—	naj drugi stranki v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov, vključno s stroški prvostopenjskega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

1.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in kršitev obveznosti obrazložitve, ker je Sodišče za uslužbence navedlo, da je mogoče odločbo o zavrnitvi napredovanja pritožnika utemeljiti v fazi odgovora na pritožbo, čeprav bi morala biti obrazložitev navedena že v odločbi o nenapredovanju, saj je bila ta odločba sprejeta na podlagi člena 266 PDEU za izvršitev sodbe Sodišča za uslužbence z dne 5. maja 2010 v zadevi Bouillez in drugi proti Svetu (F-53/08, še neobjavljena v ZOdl.) in ne na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

2.	Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in kršitev člena 266 PDEU in sodne prakse v zvezi s tem, saj se Sodišče za uslužbence pri ugotavljanju, ali je bila njegova sodba v zadevi F-53/08 pravilno izvršena, ni oprlo niti na izrek niti na obrazložitev te sodbe.

Pritožba, ki jo je Giorgio Lebedef 25. februarja 2013 vložil zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 12. decembra 2012 v zadevi Lebedef proti Komisiji (F-70/11)

(Zadeva T-116/13 P)

(2013/C 147/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Giorgio Lebedef (Senningerberg, Luksemburg) (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi sklep Sodišča za uslužbence z dne 12. decembra 2012 v zadevi Lebedef proti Komisiji (F-70/11), ki se nanaša na predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila tožeče stranke za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 in, natančneje, dela poročila, ki ga je za to obdobje izdal EUROSTAT;

—	ugodi predlogom, ki jih je pritožnik podal na prvi stopnji;

—	podredno, zadevo vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence;

—	odloči o stroških in njihovo plačilo naloži Komisiji Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

1.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ker je Sodišče za uslužbence presodilo, da pritožnik ni bil imenovan za sodelovanje pri dogovarjanju in da je bilo to sodelovanje pri navedenih dogovarjanjih zajeto z oprostitvijo opravljanja nalog za polovični delovni čas zaradi sindikalnih ciljev, do katere je bil pritožnik upravičen (v zvezi s točkami od 41 do 45 izpodbijanega sklepa).

2.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ker je Sodišče za uslužbence presodilo, da posebni sistem za ocenjevanje predstavnikov osebja zajema vse sindikalne dejavnosti, in napačno razlagalo razloge, iz katerih pritožnik ni delal na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen, da bi ugotovilo, da pritožnik ni mogel izpodbijati usposobljenost ocenjevalcev (v zvezi s točkama 50 in 51 izpodbijanega sklepa).

3.

Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ker je Sodišče za uslužbence izhajalo iz napačnih ugotovitev, ki se med drugim nanašajo na pooblaščenost ocenjevalcev, da pritožnika ocenijo zgolj na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in na to, da se je skliceval na oprostitev opravljanja nalog za polovični delovni čas zaradi sindikalnih ciljev, da bi upravičil to, da ni delal na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen (v zvezi s točkama 59 in 60 izpodbijanega sklepa).

4.

Četrti pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ker je Sodišče za uslužbence presodilo, da se dejansko stanje v tej zadevi razlikuje od dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Sodišča za uslužbence z dne 7. maja 2008 v zadevi Lebedef proti Komisiji (F-36/07, RecFP str. I-A-1-00143 in II-A-1-00759), in da je bilo mogoče za pritožnika pravilno ugotoviti delovno uspešnost IV (v zvezi s točkama 69 in 70 izpodbijanega sklepa).

Pritožba, ki jo je 25. februarja 2013 vložil Giorgio Lebedef zoper sklep, ki ga je 12. decembra 2012 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-109/11, Lebedef proti Komisiji

(Zadeva T-117/13 P)

(2013/C 147/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Giorgio Lebedef (Senningerberg, Luksemburg) (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga:

—

naj sklep Sodišča za uslužbence z dne 12. decembra 2012 v zadevi Lebedef proti Komisiji, F-109/11, katerega predmet je predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila pritožnika za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 in, natančneje, dela poročila, ki ga je za to obdobje pripravil EUROSTAT, razglasi za ničen:

—	naj ugodi predlogom, ki jih je pritožnik podal na prvi stopnji;

—	podredno, naj zadevo vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence;

—	naj odloči o stroških in naloži njihovo plačilo Komisiji Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja šest razlogov, pri čemer so prvi, drugi, tretji in šesti pritožbeni razlog v bistvu enaki ali podobni tistim v zadevi Lebedef proti Komisiji, T-116/13 P.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ker je po mnenju pritožnika Sodišče za uslužbence ugotovilo, da bi moralo bili poročilo o dejavnosti pritožnika pri sindikalni ali poklicni organizaciji (poročilo SPO) le priloženo k poročilu o delu pritožnika pri Statističnem uradu Evropske unije (Eurostat) (v zvezi s točkami do 68 do 70 izpodbijanega sklepa).

Peti pritožbeni razlog se nanaša na napačno pravo, ker je po mnenju pritožnika Sodišče za uslužbence ugotovilo, da je pritožnik želel izpodbijati svoja ocenjevalna poročila za obdobja pred letom 2009 in odločbo Komisije, da pritožnik ne napreduje (v zvezi s točkama 74 in 75 izpodbijanega sklepa).

Tožba, vložena 1. marca 2013 – Direct Way in Direct Way Worldwide proti Parlamentu

(Zadeva T-126/13)

(2013/C 147/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Direct Way (Bruselj, Belgija) in Direct Way Worldwide (Machelen, Belgija) (zastopnik: E. van Nuffel d’Heynsbroeck, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski Parlament

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata:

—	naj tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

naj zato, — razglasi za nično: — datumsko neznano odločbo Parlamenta o tem, da opusti uvedeni postopek javnega razpisa, ker „ponudb, prejetih v odgovor na javni razpis, ni bilo mogoče sprejeti ob upoštevanju meril za oddajo, zlasti predlaganih cen, ki so previsoke v razmerju do vrednosti, objavljene v javnem razpisu“, in ki je bila skupini Direct Way sporočena 3. septembra 2012; — datumsko neznano odločbo Parlamenta o tem, da za oddajo naročila uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, in ki je bila skupini Direct Way sporočena s povabilom za sodelovanje pri postopku, o katerem je bila obveščena 19. septembra 2012; — datumsko neznano odločbo Parlamenta o tem, da naročilo odda konkurenčnemu ponudniku, in ki je bila skupini Direct Way sporočena z elektronskim sporočilom z dne 21. decembra 2012, ki je bilo potrjeno z dopisom z dne 3. januarja 2013;

—	naj zato za nično razglasi pogodbo, sklenjeno med Parlamentom in družbo s.c.s. TMS Limousines;

—	naj Parlamentu naloži, da skupini Direct Way plača začasni znesek v višini 199 500 EUR na leto iz naslova odškodnine za utrpljeno škodo;

—	naj Parlamentu naloži plačilo vseh stroškov v skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 101 Finančne uredbe (1), člena 127(1)(a) Uredbe za izvajanje finančne uredbe (2) in načela enakosti ter očitna napaka pri presoji, ker je Parlament naročilo oddal po postopku s pogajanji po višji ceni, kot je cena, ki sta jo tožeči stranki ponudili v prvotnem postopku javnega razpisa.

2.

Drugi, podredni tožbeni razlog: kršitev člena 127(1)(a) Uredbe za izvajanje finančne uredbe in načela enakosti, ker je Parlament znatno spremenil prvotne pogoje naročila s tem, i) da je naročilo oddal po višji ceni od tiste, ki v okviru prvotnega javnega razpisa ni bila sprejemljiva (prvi del), in ii) da je znižal oceno obsega storitev, ki jih je treba opraviti, v razmerju do obsega, objavljenega v prvotnih pogojih naročila, kar je vplivalo na presojo cen v postopku s pogajanji (drugi del).

---

(1)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 74).

(2)  Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 145).

Tožba, vložena 8. marca 2013 – Eltek proti UUNT – Eltec Elektronik (ELTEK)

(Zadeva T-139/13)

(2013/C 147/38)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Eltek SpA (Casale Monferrato, Italija) (zastopnika: G. Floridia in R. Floridia, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Eltec Elektronik AG (Mainz, Nemčija)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi odločbo odbora za pritožbe z dne 7. januarja 2013 (in njen popravek z dne 22. januarja 2013), vročeno 10. januarja 2013, v zadevi Case R 511/2012-1 v zvezi s postopkom z ugovorom št. B 992 851 in zahtevo za registracijo znamke Skupnosti št. 4 368 064, ker so izpolnjene vse zahteve za veljavno registracijo vsakega proizvoda;

—	UUNT naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in nasprotni stranki naloži plačilo stroškov pred oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ELTEK“ za proizvode iz razreda 9 – prijava znamke Skupnosti št. 4 368 064

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Navajana znamka ali znak: registracija nemške znamke in mednarodna registracija „ELTEC“ za Beneluks, Španijo, Francijo, Italijo, Avstrijo in Portugalsko za proizvode in storitve iz razredov 9, 37, 38, 41 in 42

Odločba oddelka za ugovore: delna zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: dopustitev pritožbe in zavrnitev prijavljene znamke Skupnosti glede nekaterih proizvodov iz razreda 9

Navajani tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009.

Tožba, vložena 8. marca 2013 – Scheepsbouw Nederland proti Komisiji

(Zadeva T-140/13)

(2013/C 147/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Scheepsbouw Nederland (Rotterdam, Nizozemska) (zastopnika: K. Struckmann, odvetnik, in G. Forwood, Barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Evropske komisije z dne 20. novembra 2012 v zadevi SA.34736 (vnaprejšnja amortizacija nekega premoženja, pridobljenega v okviru finančnega lizinga), objavljen v Uradnem listu Evropske unije z dne 13. decembra 2012 (UL 2012 C 384, str. 2), razglasi za ničen; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da Komisija ni upoštevala člena 108(3) PDEU ter člena 4(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (1).

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da glede na okoliščine obravnavane zadeve in nezadostne in nepopolne vsebinske presoje, ki jo je Komisija opravila v postopku predhodnega preverjanja, ni zadostnih dokazov o obstoju resnih težav pri presoji predlaganega ukrepa. Komisija zato po prvem preverjanju ni mogla ugotoviti, da zadevni ukrep ni bila državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Komisija zato ni imela izbire in je morala začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).

Tožba, vložena 11. marca 2013 – Ziegler Relocation proti Komisiji

(Zadeva T-150/13)

(2013/C 147/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ziegler Relocation SA (Bruselj, Belgija) (zastopniki: J.-F. Bellis, M. Favart in A. Bailleux, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	to tožbo združi z zadevo T-539/12;

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna in utemeljena;

—	ugotovi, da obstaja nepogodbena odgovornost Evropske unije v razmerju do tožeče stranke;

—	Evropski uniji naloži, da tožeči stranki plača znesek 112 872,50 EUR na leto od 11. marca 2008, povečan za obresti do popolnega plačila;

—	Evropski unij naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Škoda, za katero tožeča stranka zahteva vračilo od Evropske unije, zadeva dobiček, ki ga je tožeča stranka po njenem mnenju izgubila po sprejetju Odločbe Komisije z dne 11. marca 2008 v zadevi COMP/38.543 – Mednarodne selitvene storitve, ker praksa Uradnikov Evropske unije, da zahtevajo lažne predračune v okviru selitev, za katere so stroški povrnjeni v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije, ni prenehala. Ker tožeča stranka take zahteve zavrača, naj bi bila izločena iz zadevnih naročil, zaradi česar naj bi opravila le še zelo malo selitvenih storitev za uradnike evropskih institucij. Škoda, ki je nastala tožeči stranki, naj bi izvirala iz neizpolnitve obveznosti Evropske unije glede skrbnega ravnanja.

Tožba, vložena 14. marca 2013 – Petro Suisse Intertrade proti Svetu

(Zadeva T-156/13)

(2013/C 147/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Petro Suisse Intertrade Co. SA (Pully, Švica) (zastopniki: J. Grayston, Solicitor, P. Gjørtler, G. Pandey, D. Rovetta, N. Pilkington in D. Sellers, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta 2012/829/SZVP z dne 21. decembra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, 22.12.2012, str. 71) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1264/2012 z dne 21. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, 22.12.2012, str. 55) razglasi za nična, kolikor izpodbijana akta vključujeta tožečo stranko, in

—	Svetu naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja šest tožbenih razlogov, ki se nanašajo na bistveno kršitev postopka ter na kršitev Pogodb in pravnih pravil v zvezi z njihovo uporabo: kršitev pravice do zaslišanja, kršitev obveznosti obveščanja, nezadostno obrazložitev, kršitev pravice do obrambe, očitno napako pri presoji in kršitev temeljne lastninske pravice.

Tožeča stranka meni, da Svet ni opravil zaslišanja tožeče stranke in da tega ni mogoče upravičiti z nobenimi nasprotnimi navedbami. Dalje naj Svet tožeče stranke ne bi ustrezno opredelil kot predmet Sklepa in Uredbe in naj je tudi ne bi ustrezno identificiral v svojem uradnem obvestilu, vsekakor pa naj ti akti ne bi vsebovali zadostne obrazložitve. Tožeča stranka naj na zahteve za potrditev identifikacije, za razširitev obrazložitve in za dostop do dokumentov ne bi dobila odgovora, razen kratkega potrdila o prejetju. S temi opustitvami naj bi Svet kršil Svet kršil pravico tožeče stranke do obrambe, ki ni mogla učinkovito ugovarjati ugotovitvam Sveta, saj s temi ugotovitvami ni bila seznanjena. V nasprotju s trditvami Sveta naj tožeča stranka ne bi bila navidezno podjetje pod nadzorom družbe National Iranian Oil Company (NIOC), vsekakor pa naj Svet ne bi utemeljil, da bi nadzor družbe NIOC nad tožečo stranko povzročil gospodarsko korist za iransko državo, ki bi bila v nasprotju s ciljem izpodbijanega sklepa in uredbe. Nazadnje naj bi Svet z omejevanjem zmožnosti tožeče stranke za oblikovanje pogodb kršil temeljno lastninsko pravico, saj naj bi sprejel ukrepe, katerih sorazmernosti ni mogoče ugotoviti.

Tožba, vložena 15. marca 2013 – Sorinet Commercial Trust Bankers proti Svetu

(Zadeva T-157/13)

(2013/C 147/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Sorinet Commercial Trust Bankers Ltd (Kish Island, Iran) (zastopnika: L. Defalque in C. Malherbe, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Sodišu predlaga, naj:

—	odstavek I.I.12 (pod naslovom „Subjekti“) Priloge k Sklepu Sveta 2012/829/SZVP z dne 21. decembra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu, razglasi za ničen;

—	odstavek I.I.12 (pod naslovom „Subjekti“) Priloge k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 1264/2012 z dne 21. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, razglasi za ničen; in

—	Svetu naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali s to tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Svet je kršil obveznost obrazložitve. Obrazložitev izpodbijanega sklepa in resolucije je nejasna, splošna in ne navaja posameznih in dejanskih razlogov, zaradi katerih je Svet v okviru svoje široke diskrecijske pravice ugotovil, da je treba za tožečo stranko uporabiti izpodbijane omejevalne ukrepe.

2.

Drugi tožbeni razlog: Svet je kršil pravice tožeče stranke do obrambe, do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega varstva. Tožeči stranki ni bila niti sporočena niti vročena informacija o morebitnem obremenjujočem dokazu, ki je upravičeval ukrep, katerega posledice jo zadevajo. Svet tožeči stranki ni niti omogočil dostopa do svojih spisov niti ji ni posredoval zaprošenih dokumentov (vključno z natančno informacijo, ki se nanaša na posamezni subjekt in upravičuje izpodbijane omejevalne ukrepe) ali razkril morebitnih obremenjujočih dokazov. Svet je tožeči stranki zavrnil pravico do izjave, čeprav jo je tožeča stranka izrecno uveljavljala. Zgoraj navedene kršitve pravice tožeče stranke do obrambe, zlasti neobvestitev tožeče stranke o dokazu zoper njo, pomenijo kršitev pravice tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva.

3.

Tretji tožbeni razlog: Svet je naredil očitno napako pri presoji s tem, da je za tožečo stranko sprejel omejevalne ukrepe. Razlogi, ki jih je Svet uporabil proti tožeči stranki, niso ustrezno obrazloženi. Svet tudi ni predložil niti dokazov niti informacij v podporo razlogom, ki jih je uporabil za upravičenje izpodbijanih omejevalnih ukrepov in ki temeljijo zgolj na trditvah.

4.	Četrti tožbeni razlog: izpodbijani omejevalni ukrepi so nezakoniti zaradi napak pri presoji, ki jih je storil Svet, preden je navedene ukrepe sprejel. Svet ni pravilno presodil okoliščin zadeve, ampak se je omejil na upoštevanje priporočil UNESCA in na sprejetje predlogov držav članic.

Tožba, vložena 15. marca 2013 – Iralco proti Svetu

(Zadeva T-158/13)

(2013/C 147/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Iranian Aluminum Co. (Iralco) (Tehran, Iran) (zastopniki: S. Millar in S. Ashley, Solicitors, ter M. Lester, Barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta 2012/829/SZVP z dne 21 decembra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu, ter Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1264/2012 z dne 21. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, razglasita za nična; in,

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja štiri tožbene razloge.

1.	S prvim tožbenim razlogom trdi, da Svet ni ustrezno in ne v zadostni meri obrazložil odločitve o njeni vključitvi na seznam.

2.	Z drugim tožbenim razlogom trdi, da Svet ni spoštoval njene pravice do obrambe ter pravice do učinkovitega sodnega varstva.

3.	S tretjim tožbenim razlogom trdi, da je Svet s tem, da je štel, da so bila izpolnjena nekatera merila za vključitev tožeče stranke na seznam, napravil očitno napako pri presoji.

4.	S četrtim tožbenim razlogom trdi, da so bile z odločitvijo Sveta, o vključitvi tožeče stranke na seznam, neupravičeno in nesorazmerno kršene njene temeljne pravice, vključno s pravico do varstva lastnine, poslovne dejavnosti in ugleda.

Tožba, vložena 15. marca 2013 – HK Intertrade proti Svetu

(Zadeva T-159/13)

(2013/C 147/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: HK Intertrade Co. Ltd (Wanchai, Hong-Kong) (zastopniki: J. Grayston, Solicitor, P. Gjørtler, G. Pandey, D. Rovetta, N. Pilkington in D. Sellers, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta 2012/829/SZVP z dne 21. decembra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, 22.12.2012, str. 71) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1264/2012 z dne 21. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, 22.12.2012, str. 55) razglasi za nična, kolikor izpodbijana akta vključujeta tožečo stranko, in

—	Svetu naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja pet tožbenih razlogov, ki se nanašajo na bistveno kršitev postopka ter na kršitev Pogodb in pravnih pravil v zvezi z njihovo uporabo: kršitev pravice do zaslišanja, kršitev obveznosti obveščanja, nezadostno obrazložitev, kršitev pravice do obrambe in očitno napako pri presoji.

Tožeča stranka meni, da Svet ni opravil zaslišanja tožeče stranke in ni izpolnil obveznosti v zvezi z obveščanjem tožeče stranke. Poleg tega naj Svet ne bi podal zadostne obrazložitve, kar naj bi se kazalo v tem, da Svet ni odgovoril na zahtevi tožeče stranke za dostop do dokumentov in za končno razkritje. S temi opustitvami naj bi Svet kršil pravico tožeče stranke do obrambe, ki ni mogla učinkovito ugovarjati ugotovitvam Sveta, saj s temi ugotovitvami ni bila seznanjena. V nasprotju s trditvami Sveta naj tožeča stranka ne bi bila „navidezno podjetje“ družbe National Iranian Oil Company (NIOC), vsekakor pa naj Svet ne bi utemeljil, da zgolj to, da je bila ustanovljena kot hčerinsko podjetje družbe NIOC, zadostuje, da bi s tem povzročila gospodarsko korist za iransko državo v nasprotju s ciljem izpodbijanih ukrepov. Dalje naj bi Svet jasno kršil pravico tožeče stranke do obrambe in nazadnje storil očitne napake pri presoji.

Tožba, vložena 15. marca 2013 – Bank Mellat proti Svetu

(Zadeva T-160/13)

(2013/C 147/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Bank Mellat (Tehran, Iran) (zastopniki: S. Zaiwalla, P. Reddy, F. Zaiwalla, Solicitors, D. Wyatt, QC, in R. Blakeley, Barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	člen 1(15) Uredbe Sveta (EU) št. 1263/2012 (1) razglasi za ničen; in/ali

—	člen 1(15) Uredbe Sveta (EU) št. 1263/2012 razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko; in

—	za člen 1(6) Sklepa Sveta 2012/635/SZVP (2) razglasi, da se ne uporablja za tožečo stranko; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov te tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.

1.	S prvim razlogom zatrjuje, da finančni embargo ni „potrebni ukrep“ in zato zanj po členu 215 PDEU ni nobene pravne podlage, saj ni razumno povezan z upoštevnim zunanjepolitičnim ciljem.

2.	Z drugim razlogom zatrjuje, da je finančni embargo vsekakor nesorazmeren z zunanjepolitičnim ciljem, ki se ga naj bi uresničevalo, in zato zanj po členu 215 PDEU ni nobene pravne podlage.

3.	S tretjim razlogom zatrjuje, da je finančni embargo v nasprotju s splošnimi načeli prava EU in zlasti členom 215(3) PDEU, da je v nasprotju z načeli sorazmernosti, pravne varnosti in nesamovoljnosti ter z zahtevo, da sankcije vsebujejo ustrezna pravna jamstva.

4.	S četrtim razlogom zatrjuje, da finančni embargo krši lastninsko pravico tožeče stranke, njeno pravico do trgovanja, pravico do prostega pretoka kapitala in načelo sorazmernosti.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 1263/2012 z dne 21. decembra 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, 22.12.2012, str. 34).

(2)  Sklep Sveta 2012/635/SZVP z dne 15. oktobra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 282, 16.10.2012, str. 58).

Tožba, vložena 18. marca 2013 – Magic Mountain Kletterhallen in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-162/13)

(2013/C 147/46)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Magic Mountain Kletterhallen GmbH (Berlin, Nemčija); Kletterhallenverband Klever e.V. (Leipzig, Nemčija); Neoliet Beheer BV (Son, Nizozemska); in Pedriza BV (Haarlem, Nizozemska) (zastopnici: M. von Oppen in A. Gerdung, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	Sklep Komisije C(2012) 8761 final z dne 5. decembra 2012 glede državne pomoči SA.33952 (2012/NN) – Nemčija, plezalne dvorane Deutscher Alpenverein, v skladu s členom 264(1) PDEU razglasi za ničnega;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: Kršitev člena 107(3)(c) PDEU V okviru tega tožbenega razloga tožeče stranke navajajo, da je Komisija sporno pomoč neupravičeno razglasila za združljivo z notranjim trgom, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz člena 107(3)(c). Tožeče stranke navajajo, da pomoč ne služi cilju v skupnem interesu. V zvezi s tem med drugim navajajo, da je to lahko podano le v primeru dokazanega pomanjkanja na trgu, ki pa tukaj ni podan. Dalje tožeče stranke navajajo, da ni podana združljivost s členom 106(2) PDEU. Poleg tega po mnenju tožečih strank pomoč ni primerna za rešitev zatrjevanega problema tržne učinkovitosti. Pomoč tudi ne zagotavlja spodbud. Komisija naj bi zgolj domnevala, da pomoč zagotavlja spodbudo. Poleg tega naj bi bila pomoč neustrezna. Komisija naj bi zgolj domnevala, da bi nacionalni organi zagotovili sorazmernost posameznih pomoči in svojo domnevo napačno opira na status zadevnega združenja kot združenja, ki deluje v javnem interesu. Tožeče stranke tudi grajajo Komisijo, da je napačno pretehtala interese. Komisija naj ne bi tehtala negativnih in pozitivnih učinkov pomoči. Nazadnje v zvezi s tem navajajo, da pomoč za tekoče poslovanje (dodeljena pomoč je v glavnem pomoč za tekoče poslovanje) v dvomu ni združljiva z notranjim trgom.

2.

Drugi tožbeni razlog: neupravičena neuvedba formalnega postopka preiskave Tožeče stranke v tem okviru navajajo, da Komisija neupravičeno, kljub resnim težavam pri preizkusu združljivosti pomoči z notranjim trgom, ni uvedla formalnega postopka preiskave. Pokazatelj resnih težav naj bi bilo dolgo trajanje predhodnega postopka – v tem primeru več kot eno leto. Komisija naj tudi ne bi ugotovila zadostnih dejstev, potrebnih za presojo. Po presoji tožečih strank bi bila dovolj poglobljena presoja trga plezalnih dvoran lahko izvedena le v okviru formalnega postopka preiskave. Dalje, pritožba, ki jo je obravnavala Komisija, je porajala zahtevna pravna vprašanja glede pomoči za tekoče poslovanje združenjem v skupnem interesu. Tožeče stranke navajajo da so, kot konkurenčna podjetja oziroma združenja podjetij, zadevne stranke v smislu člena 1 (h) Uredbe (ES) št. 659/1999 in imajo pravico, da v formalnem postopku preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU predložijo pripombe, ki pa jim je bila odvzeta zaradi neupravičene neuvedbe postopka.

Tožba, vložena 15. marca 2013 – Sun Capital Partners proti UUNT – Sun Capital Partners (SUN CAPITAL)

(Zadeva T-164/13)

(2013/C 147/47)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sun Capital Partners, Inc. (New York, Združene države) (zastopniki: P.-A. Dubois, Solicitor, D. Alexander, QC in F. Clark, Barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sun Capital Partners Ltd (London, Združeno kraljestvo)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo odbora za pritožbe; in/ali

—	zadevo vrne odboru za pritožbe v ponovno presojo;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno s tistimi, ki so tožeči stranki nastali pred odborom za pritožbe;

—	SCPL naloži plačilo stroškov postopka, vključno s tistimi, ki so tožeči stranki nastali pred odborom za pritožbe, v primeru, da bi SCLP postala intervenientka v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „SUN CAPITAL“ – registracija znamke Skupnosti št. 2 942 654

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: razlogi zahteve za ugotovitev ničnosti so tisti, ki so navedeni v členih 53(1)(c) in 8(4) Uredbe Sveta št. 207/2009

Odločba oddelka za izbris: ugotovitev ničnosti sporne znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 53(1) v povezavi s členom 8(4) Uredbe Sveta št. 207/2009.

Tožba, vložena 21. marca 2013 – Benelli Q.J. proti UUNT – Demharter (MOTO B)

(Zadeva T-169/13)

(2013/C 147/48)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Benelli Q.J. Srl (Pesaro, Italija) (zastopnik: P. Lukácsi, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Demharter GmbH (Dillingen, Nemčija)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi odločbo tožene stranke in zadevo UUNT vrne v ponovno obravnavo in odločanje, ker je treba prej pridobljene znamke tožeče stranke šteti za prejšnje znamke v smislu člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, zaradi česar bo ugovor tožeče stranke, ki se opira verjetnost zmede, meritorno obravnavan;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „MOTO B“ v črni, beli, rdeči, zlati, zeleni, rjavi in sivi barvi za proizvode iz razredov 9, 12 in 25 – prijava znamke Skupnosti št. 8 780 926

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Navajana znamka ali znak: Dobro poznane, neregistrirane, italijanske figurativne znamke „MOTOBI“ in druge.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009

Tožba, vložena 21. marca 2013 – Benelli Q.J. proti UUNT – Demharter (MOTOBI)

(Zadeva T-170/13)

(2013/C 147/49)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Benelli Q.J. Srl (Pesaro, Italija) (zastopnik: P. Lukácsi, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Demharter GmbH (Dillingen, Nemčija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo tožene stranke spremeni in zavrne zahtevo za razveljavitev, ki jo je vložila predlagateljica izbrisa;

—	odločbo tožene stranke razveljavi in zadevo vrne UUNT, da ta opravi ponovni preizkus in sprejme novo odločbo, če Splošno sodišče meni, da je neizogibno, da se opravi ponovna podrobna analiza dokaza o resni uporabi;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Registrirana znamka Skupnosti, katere razveljavitev se zahteva: besedna znamka „MOTOBI“ za proizvode iz razreda 12 – prijava znamke Skupnosti št. 835 264

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva razveljavitev znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Odločba oddelka za izbris: razveljavitev znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 51(1)(a) Uredbe Sveta št. 207/2009

Tožba, vložena 21. marca 2013 – Benelli Q.J.proti UUNT – Demharter (MOTOBI B PESARO)

(Zadeva T-171/13)

(2013/C 147/50)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Benelli Q.J. Srl (Pesaro, Italija) (zastopnik: P. Lukácsi, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Demharter GmbH (Dillingen, Nemčija)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	spremeni odločbo tožene stranke in zavrne zahtevo za razveljavitev, ki jo je vložila stranka, ki zahteva izbris;

—	razveljavi odločbo tožene stranke in zadevo vrne UUNT v nadaljnjo obravnav in novo odločanje, če bi Splošno sodišče štelo, da je neizogibna izvedba še ene temeljite analize dokazov glede dejanske in resne uporabe;

—	toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Registrirana znamka Skupnosti, katere razveljavitev se zahteva: figurativna znamka „MOTOBI B PESARO“za proizvode iz razredov 9, 12 in 25 – registracija znamke Skupnosti št. 2 262 269

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva razveljavitev znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Odločba oddelka za izbris: razveljavitev znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 51(1)(a) Uredbe Sveta št. 207/2009

Tožba, vložena 25. marca 2013 – Omega proti UUNT – Omega Engineering (Ω OMEGA)

(Zadeva T-175/13)

(2013/C 147/51)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Omega SA (Biel/Bienne, Švica) (zastopnik: P. González-Bueno Catalán de Ocón, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Omega Engineering, Inc. (Stanford, Združene države)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 10. januarja 2013 v združenih zadevah R 2055/2011-1 in R 2186/2011-1 razveljavi ter odobri varstvo za prijavljeno znamko za vse prijavljene proizvode;

—	UUNT in družbi Omega Engineering, Inc. naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: mednarodna registracija, ki se nanaša na Evropsko unijo, figurativne znamke z besednim elementom „Ω OMEGA“ za proizvode iz razreda 9 – Mednarodna registracija št. 997 036, ki se nanaša na Evropsko unijo

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Omega Engineering, Inc.

Navajana znamka ali znak: nacionalna besedna znamka in besedna znamka Skupnosti „OMEGA“za proizvode iz razredov 7, 9, 11, 16, 35, 38, 41 in 42

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru in delna zavrnitev zahtevanega varstva

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe tožeče stranke in širša delna zavrnitev zahtevanega varstva

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009

Tožba, vložena 21. marca 2013 – Pesquerias Riveirenses in drugi proti Svetu

(Zadeva T-180/13)

(2013/C 147/52)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeče stranke: Pesquerias Riveirenses, SL (Ribeira, Španija); Pesquerias Campo de Marte, SL (Ribeira); Pesquera Anpajo, SL (Ribeira); Arrastreros del Barbanza, SA (Ribeira); Martínez Pardavila e Hijos, SL (Ribeira); Lijo Pesca, SL (Ribeira); Frigoríficos Hermanos Vidal, SA (Ribeira); Pesquera Boteira, SL (Ribeira); Francisco Mariño Mos y Otros, CB (Ribeira); Juan Antonio Pérez Vidal y Hermano, CB (Ribeira); Marina Nalda, SL (Ribeira); Portillo y Otros, SL (Ribeira); Vidiña Pesca, SL (Ribeira); Pesca Hermo, SL (Ribeira); Pescados Oubiña Perez, SL (Ribeira); Manuel Pena Graña (Ribeira); Campo Eder, SL (Ribeira); Pesquera Laga, SL (Ribeira); Pesquera Jalisco, SL (Ribeira); Pesquera Jopitos, SL (Ribeira); in Pesca-Julimar, SL (Ribeira) (zastopnik: J. Tojeiro Sierto, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

—

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj Uredbo Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 razglasi za nično v delu, ki severni in južni del staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika obravnava skupaj za določitev TAC (celotni dovoljeni ulov) ujetega sinjega mola iz prilog IA oziroma IB (strani 84 oziroma 103; UL L 23 z dne 25.1.2013, str. 54).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 39 PDEU — V zvezi s tem tožeče stranke zatrjujejo, da člen 39 PDEU kot enega od ciljev skupne kmetijske ribiške politike določa racionalno upravljanje virov ter da izpodbijana uredba krši to določbo, in sicer ker s tem, da ne razlikuje med severnim in južnim delom staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika, ne ustreza temu, kar naj bi se razumelo z racionalnim upravljanjem virov. Tožeče stranke ne zanikajo, da so za severni del potrebni omejevalni ukrepi pri upravljanju ribištva, vendar naj to ne bi veljajo za južni del, kjer ni prekomernega ribištva. S tem naj bi se poleg tega kršilo načelo prepovedi diskriminacije, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 2(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 6 Newyorškega sporazuma iz leta 1995 — V zvezi s tem tožeče stranke zatrjujejo, da člen 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike določa previdnostni pristop kot vodilni pristop pri sprejemanju ukrepov za varovanje in izkoriščanje ribolovnih virov ter da je identično načelo vodilo člena 6 „Sporazum(a) o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib“ (New York, 1995; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 4, zvezek 4, str. 3), h kateremu so EU in njene tedanje države članice pristopile 19. decembra 2003 in ki je začel veljati 18. januarja 2004. Tožeče stranke trdijo, da izpodbijana uredba v delu, v katerem ne razlikuje med severnim in južnim delom staleža, glede upravljanja staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika nalaga tako drastično in nediferencirano zmanjšanje ulova v južnem delu, da ustvarja „tveganje“, ki bi zahtevalo uporabo previdnostnega pristopa.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti — Tožeče stranke v zvezi s tem menijo, da način, na katerega EU za leto 2013 določa upravljanje staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika (izpodbijana uredba Sveta), v delu, v katerem ne razlikuje med severnim in južnim delom, za južni del določa zelo hude ukrepe (znižanje TAC), ki presegajo to, kar je nujno potrebno za dosego želenega cilja (obnovitev staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika), in zato krši načelo sorazmernosti.

Tožba, vložena 5. aprila 2013 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-191/13)

(2013/C 147/53)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: S. Centeno Huerta, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razpis javnega natečaja EPSO/AD/248/13 – Upravni uslužbenci (AD 6) v stavbnem sektorju razglasi za ničen in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so enake tistim, navedenim v zadevi Kraljevina Španija proti Komisiji (T-148/13).

Tožba, vložena 5. aprila 2013 – United Parcel Service proti Komisiji

(Zadeva T-194/13)

(2013/C 147/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: United Parcel Service, Inc. (Atlanta, Združene države) (zastopniki: A. Ryan, B. Graham, Solicitors, W. Knibbeler in P. Stamou, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Evropske komisije C(2013) 431 (Comp/M.6570 – UPS/TNT Express) z dne 30. januarja 2013 o prepovedi predlaganega prevzema družbe TNT Express N.V. s strani družbe UPS v celoti razglasi za ničen, kolikor prepoveduje koncentracijo; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka, vključno s stroški morebitnega intervenienta.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge.

1.

V okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo in očitno napačno presodila verjetne cenovne učinke koncentracije. Dalje, Komisija je kršila obveznost navedbe razlogov in kršila pravico družbe UPS do obrambe s tem, da je bistveno spremenila ekonometrični model, ki ga je družba UPS predložila, ne da bi to družbo zaslišala ali ustrezno razložila opravljene popravke.

2.

V okviru drugega tožbenega razloga trdi, da je Komisija z vzpostavitvijo poljubnega standarda za preverjanje učinkovitosti napačno uporabila pravo in se oddaljila od standarda, določenega s sodno prakso. Dalje, Komisija je napačno uporabila pravo in napravila očitno napako pri presoji, da je učinkovitost, ki jo je načeloma sprejela, nezadostna oziroma ničelna. Nazadnje, Komisija je kršila pravico družbe UPS do obrambe s tem, da je svojo zavrnitev učinkovitosti utemeljevala z ugovori, s katerimi družba UPS prej ni bila seznanjena.

3.

V okviru tretjega tožbenega razloga trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo in napravila očitno napako pri presoji s tem, da je napačno uporabila koncept tesne konkurence. Prav tako je napačno in brez vsebinskih dokazov sklepala, da bo konkurent združenega subjekta upošteval morebitna zvišanja cen združenega subjekta.

4.

V okviru četrtega tožbenega razloga trdi, da je Komisija kršila pravico družbe UPS do obrambe s tem, da ji ni omogočila dostopa do bistvenega in razbremenilnega dokaza. Dalje, Komisija ni podala obrazložitve, napačno je uporabila pravo, napačno presodila dejstva in napravila očitno napako pri presoji, ker je ugotovila, da se konkurenti, ki niso tesni konkurenti, ne morejo širiti, da bi združeni subjekt v doglednem času učinkovito omejili.

5.	V okviru petega tožbenega razloga trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo in napravila očitno napako pri presoji sposobnosti strank, da omejijo združeni subjekt.

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 30. januarja 2013 – De Luca proti Komisiji

(Zadeva F-20/06 RENV)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Vrnitev Splošnemu sodišču po razveljavitvi - Imenovanje - Uradnik, ki napreduje v višjo funkcionalno skupino na podlagi javnega natečaja - Kandidat, vpisan na rezervni seznam pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov - Prehodne določbe za uvrstitev v naziv ob zaposlitvi - Uvrstitev v naziv po novih pravilih - Člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom)

(2013/C 147/55)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Patrizia De Luca (Bruselj, Belgija), (zastopnika: S. Orlandi in J.-N. Louis, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: J. Currall, zastopnik)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 23. februarja 2005 o imenovanju tožeče stranke, uradnice, že uvrščene v naziv A*10 in izbrane na javnem natečaju za naziva A5/A4, na delovno mesto administratorja na generalnem direktoratu za pravosodje, svobodo in varnost v delu, v katerem določa njeno prerazvrstitev iz naziva A*10 v naziv A*9.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	P. De Luca in Evropska komisija nosita vsaka svoje stroške v dveh postopkih pred Splošnim sodiščem.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov P. De Luca v zvezi s postopkom pred Splošnim sodiščem Evropske unije.

4.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 13. marca 2013 – AK proti Komisiji

(Zadeva F-91/10) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Člen 43, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov - Prepozna karierna ocenjevalna poročila - Nepremoženjska škoda - Izguba možnosti za napredovanje)

(2013/C 147/56)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: AK (Esbo, Finska), (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetnice)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Berscheid in J. Baquero Cruz, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za povrnitev škode, utrpljene zaradi neobstoja kariernih ocenjevalnih poročil in za začetek upravne preiskave za ugotovitev nadlegovanja ter odškodninski zahtevek.

Izrek

1.	Evropski komisiji se naloži, da AK izplača 15 000 EUR za povrnitev nepremoženjske škode.

2.	Evropski komisiji se naloži, da AK izplača 4 000 EUR zaradi izgube možnosti za napredovanje v višji naziv A 5 ali enakovredni pred 1. marcem 2008.

3.	Tožba se v preostalem zavrne.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila AK.

---

(1)  UL C 13, 15.1.2011, str. 40.

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 30. januarja 2013 – Wahlström proti Frontex

(Zadeva F-87/11) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenec - Nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - Člen 8 PZDU - Postopek - Bistvena kršitev postopka - Pristojnost)

(2013/C 147/57)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Kari Wahlström (Alimos, Grčija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) (zastopniki: S. Vuorensola in H. Caniard, agenta, skupaj z D. Waelbroeckom in A. Duronom, odvetnikoma)

Predmet zadeve

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke kot začasnega uslužbenca.

Izrek

1.	Odločba izvršnega direktorja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije z dne 10. decembra 2010 o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi K. Wahlströma kot začasnega uslužbenca se razglasi za nično.

2.	Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov K. Wahlströma.

---

(1)  UL C 347 z dne 26.11.2011, str. 45.

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 21. marca 2013 – Taghani proti Komisiji

(Zadeva F-93/11) (1)

(Javni uslužbenci - Javni natečaj - Odločitev natečajne komisije o nepripustitvi k preizkusom v ocenjevalnem centru - Pravna sredstva - Tožba, ki je bila na sodišče vložena, ne da bi se počakalo na izid pritožbenega postopka - Dopustnost - Sprememba obvestila o natečaju po izvedbi pristopnih testov - Načelo varstva zaupanja v pravo - Pravna varnost)

(2013/C 147/58)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Jamal Taghani (Bruselj, Belgija) (zastopnika: S. Rodrigues in A. Blot, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in B. Eggers, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe, ki jo je sprejel predsednik natečajne komisije EPSO/AST/111/10 – Tajniki (AST 1), da se tožeče stranke ne povabi na preizkuse v ocenjevalnem centru.

Izrek

1.	Odločba komisije za javni natečaj EPSO/AST/111/10 z dne 15. junija 2011, da se J. Taghanija ne povabi na preizkuse v ocenjevalnem centru se razglasi za nično.

2.	Komisiji se naloži, da J. Taghaniju plača 1 000 EUR.

3.	V preostalem delu se tožba zavrne.

4.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 347, 26.11.2011, str. 46.

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 21. marca 2013 – van der Aat in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-111/11) (1)

(Javni uslužbenci - Plača - Letna prilagoditev plač in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev - členi 64, 65 in 65a Kadrovskih predpisov - Priloga XI h Kadrovskim predpisom - Uredba (EU) št. 1239/2010 - Korekcijski koeficienti - Uradniki razporejeni na delovno mesto v Ispro)

(2013/C 147/59)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: van der Aat in drugi (Besozzo, Italija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis, É. Marchal in D. Abreu Caldas, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti plačilnih listov tožečih strank za mesec februar 2011 in naslednje mesece, v katerih so uporabljeni novi korekcijski koeficienti za mesto Varese v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1239/2010 z dne 20. decembra 2010.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeče stranke nosijo svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropske komisija.

3.	Svet Evropske unije, intervenient, nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 6, 7.1.2012, str. 27.

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 21. marca 2013 – Dalmasso proti Komisiji

(Zadeva F-112/11) (1)

(Javni uslužbenci - Plača - Letna prilagoditev plač in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev - Členi 64, 65 in 65a Kadrovskih predpisov - Priloga XI h Kadrovskim predpisom - Uredba (EU) št. 1239/2010 - Korekcijski koeficienti - Uradniki v Ispri)

(2013/C 147/60)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Raffaele Dalmasso (Monvalle, Italija) (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predmet

Predlog za razveljavitev plačilnega lista tožeče stranke za mesec februar 2011 in plačilnih listov za naslednje mesece, v katerih je uporabljen nov korekcijski koeficient za mesto Varese v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1239/2010 z dne 20. decembra 2010.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	R. Dalmasso nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

3.	Svet Evropske unije, intervenient, nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 6, 7.1.2012, str. 27.

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 19. marca 2013 –  SF (*1) proti Komisiji

(Zadeva F-10/12) (1)

(Javni uslužbenci - Osebni prejemki - Dnevnice - Premestitev - Dodelitev dnevnice - Uradnik, ki je lastnik stanovanja v novem kraju opravljanja dela - Dokaz o stroških, ki so nastali z začasno nastanitvijo v novem kraju opravljanja dela)

(2013/C 147/61)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: SF (*1) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predmet

Javni uslužbenci – Predlog za razglasitev ničnosti sklepa, s katerim je Komisija tožeči stranki zavrnila dodelitev dnevnic.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropska komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov  SF (*1).

3.	SF (*1) nosi polovico svojih stroškov.

---

(*1)  Informacija je bila izbrisana ali nadomeščena v okviru varstva osebnih in/ali zaupnih podatkov.

(1)  UL C 65, 3.3.2012, str. 29.

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 19. marca 2013 – BR proti Komisiji

(Zadeva F-13/12) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenec - Nepodaljšanje pogodbe)

(2013/C 147/62)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: BR (Wezembeek-Oppem, Belgija) (zastopniki: S. Rodrigues, A. Blot in C. Bernard-Glanz, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predmet

Javni uslužbenci – Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, da se tožeči stranki ne podaljša pogodba za pogodbenega uslužbenca.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	BR nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

---

(1)  UL C 138, 12.5.2012, str. 32.

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 6. marca 2013 – Scheefer proti Parlamentu

(Zadeva F-41/12) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenec - Odpoved pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca za nedoločen čas - Utemeljen razlog)

(2013/C 147/63)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Séverine Scheefer (Luxembourg, Luksemburg), (zastopnika: R. Adam in P. Ketter, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: V. Montebello-Demogeot in M. Ecker, agenta)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke kot začasnega uslužbenca za nedoločen čas in odškodninski zahtevek.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	S. Scheefer nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov Evropskega parlamenta.

---

(1)  UL C 138, 12.5.2012, str. 38.

Sklep Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 11. marca 2013 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-17/12) (1)

(Javni uslužbenci - Člen 34(1) in (6) Poslovnika - Tožba, ki je bila pravočasno vložena po telefaksu - Lastnoročni podpis odvetnika, ki se razlikuje od podpisa na izvirniku tožbe, ki je bil poslan po pošti - Prepozna vložitev tožbe - Očitna nedopustnost)

(2013/C 147/64)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija), (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: C. Berardis-Kayser in M. J. Baquero Cruz, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Predlog, naj se Komisiji naloži plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi predolgega trajanja postopka za priznanje resnosti njene bolezni.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.	L. Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

---

(1)  UL C 138, 12.5.2012, str. 33.

Sklep Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 28. februarja 2013 – Pepi proti ERCEA

(Zadeva F-33/12) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Pomožni pogodbeni uslužbenci - Zaposlovanje - Razvrstitev v naziv ob zaposlitvi - Členi 3a, 3b in 86 du PZDU - ERCEA - Notranja pravila o razvrstitvi v naziv pogodbenih uslužbencev)

(2013/C 147/65)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Jean Pepi (Bruselj, Belgija), (zastopnik: M. Velardo, odvetnik)

Tožena stranka: Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA) (zastopnika: M. Oliván Avilés in G. Bambara, zastopnika)

Predmet

Predlog za delno razveljavitev pogodbe, sklenjene med tožečo stranko in ERCEA, v delu, v katerem je tožeča stranka uvrščena v razred AD10.

Izrek

1.	Tožba se zavrne kot očitno nedopustna.

2.	J. Pepi nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasila Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta.

3.	Svet Evropske unije, intervenient, nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 184, 23.6.2012, str. 23.

Sklep Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 6. februarja 2013 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-67/12) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Odškodninska tožba - Nezakonitost - Dopis v zvezi z izvršitvijo sodbe, poslan zastopniku tožeče stranke v pritožbi zoper navedeno sodbo - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage - Člen 94(a) Poslovnika)

(2013/C 147/66)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija), (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Berardis-Kayser, G. Gattinara, odvetnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za povračilo škode, ki naj bi nastala, ker je tožena stranka poslala dopis o morebitni vrnitvi na delo tožeče stranke in njene odgovore odvetniku, ki je tožečo stranko zastopal v številnih zadevah, ki pa mu ta ni podelila splošnega pooblastila.

Izrek

1.	Tožba se zavrne, saj je očitno brez vsakršne pravne podlage.

2.	L. Marcuccio nosi svoje stroške in se mu naloži plačilo stroškov Evropske komisije.

3.	L. Marcuccio plača Splošnemu sodišču 2 000 EUR.

---

(1)  UL C 311, 13.10.2012, str. 16.

Sklep Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 29. januarja 2013 – Brus proti Komisiji

(Zadeva F-79/12) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Vloga, s katero se postopek začne - Pogoji obličnosti - Predstavitev navedenih tožbenih razlogov - Očitno nedopustna tožba)

(2013/C 147/67)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Karel Brus (Zaventem, Belgija), (zastopnik: J. Duvekot, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall, J. Baquero Cruz in W. Roels, zastopniki)

Predmet

Tožba za razglasitev ničnosti odločb Komisije o tem, da se tožeči stranki na podlagi disciplinskega postopka, sproženega zaradi ugotovitve kršitve člena 11 Kadrovskih predpisov, odvzamejo funkcije in da se ji zmanjša znesek njene pokojnine.

Izrek

1.	Tožba se kot očitno nedopustna zavrže.

2.	K. Brus nosi lastne stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

---

(1)  UL C 319, 20.10.2012, str. 18.

Sklep Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 11. marca 2013 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-131/12)

(Javni uslužbenci - Člen 34, odstavka 1 in 6 Poslovnika - Vloga, vložena s telefaksom v roku za vložitev tožbe - Lastnoročni podpis odvetnika, ki se razlikuje od podpisa na originalni vlogi, poslani po pošti - Prepozno vložena tožba - Očitna nedopustnost)

(2013/C 147/68)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija), (zatopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti zavrnilne odločbe za povrnitev škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi upokojitve in odškodninski zahtevek.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.	L. Marcuccio nosi svoje stroške.

Tožba, vložena 24. septembra 2012 – ZZ proti Komisiji

(Zadeva F-101/12)

(2013/C 147/69)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopniki: D. Abreu Caldas, A. Coolen, J.-N. Louis, E. Marchal in S. Orlandi)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe o umiku ponudbe za prenos pokojninskih pravic, ki jo je tožeča stranka sprejela, in o nadomestitvi te ponudbe z drugo ponudbo, izračunano na podlagi novih SDI.

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 9 splošnih določb za izvajanje člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom naj se razglasi za ničen;

—	odločba z dne 21. junija 2011, s katero je bila umaknjena in nadomeščena ponudba za prenos pokojninskih pravic, ki je bila sprejeta 28. julija 2010, naj se razglasi za nično;

—	odločba z dne 21. junija 2011 o uporabi meril iz splošnih določb za izvajanje člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom z dne 3. marca 2011 za prošnjo tožeče stranke za prenos pokojninskih pravic naj se razglasi za nično;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožba, vložena 13. decembra 2012 – ZZ proti Parlamentu

(Zadeva F-150/12)

(2013/C 147/70)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: G. Maximini, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predmet in opis spora

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, s katero je ta tožeči stranki zavrnila del nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve in povrnitev nekaterih potnih stroškov.

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba tožene stranke z dne 29. marca 2012 naj se razglasi za nično v delu, v katerem je ta tožeči stranki zavrnila drugo polovico nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v skladu s členom 6 iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom in povrnitev potnih stroškov v skladu s členom 7 iste priloge v celoti.

—

Toženi stranki naj se naloži, naj tožeči stranki plača drugo polovico nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini dodatne mesečne plače ter vse potne stroške do njenega matičnega kraja ob prenehanju delovnega razmerja za tožečo stranko, njenega zakonca in njenega težko invalidnega sina, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu.

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka in vseh nujnih stroškov tožeče stranke.