18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/1

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 140/01

Datum sprejetja odločitve

20.3.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.35135 (12/N)

Država članica

Nemčija

Regija

Thueringen

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Multifunktionsarena der Stadt Erfurt

Pravna podlaga

1.	Koordinierungsrahmen der Gemeinschaftsaufgabe „Verbesserung der regionalen Wirtschaftsstruktur“ ab 2009, Teil B

2.	Richtlinie des Freistaats Thüringen für die Gewährung von Zuwendungen aus Mitteln der Gemeinschaftsaufgabe „Verbesserung der regionalen Wirtschaftsstruktur“ (GRW), Teil II

3.	Thüringer Landeshaushaltsordnung (ThürLHO)

4.	Thüringer Vewaltungsverfahrensgesetz (ThürVwVerfG)

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Stadion-Betreibergesellschaft

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 29,48 milijona EUR

Intenzivnost

84 %

Trajanje

—

Gospodarski sektorji

Druge dejavnosti za prosti čas, organiziranje razstav, sejmov, srečanj, športne dejavnosti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Thüringer Aufbaubank

Gorkistraße 9

99084 Erfurt

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

20.3.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.35440 (12/N)

Država članica

Nemčija

Regija

Thueringen

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Multifunktionsarena der Stadt Jena

Pravna podlaga

1.	Koordinierungsrahmen der Gemeinschaftsaufgabe „Verbesserung der regionalen Wirtschaftsstruktur“ ab 2009, Teil B

2.	Richtlinie des Freistaats Thüringen für die Gewährung von Zuwendungen aus Mitteln der Gemeinschaftsaufgabe „Verbesserung der regionalen Wirtschaftsstruktur“ (GRW), Teil II

3.	Thüringer Landeshaushaltsordnung (ThürLHO)

4.	Thüringer Verwaltungsverfahrensgesetz (ThürVwVerfG)

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Stadt Jena

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 34,45 milijona EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

—

Gospodarski sektorji

Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, športne in druge dejavnosti za prosti čas

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Thüringer Aufbaubank

Gorkistraße 9

99084 Erfurt

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

13.5.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36027 (13/N)

Država članica

Italija

Regija

Valle d'Aosta

Mešano

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Organizzazione delle attività regionali di protezione civile — contributi al settore delle attività produttive

Pravna podlaga

Legge regionale 18 gennaio 2001, n. 5 «Organizzazione delle attività regionali di protezione civile»

Delibera di Giunta regionale n. 2377 del 12 luglio 2004

Delibera di Giunta regionale n. 2378 del 12 luglio 2004

Delibera di Giunta regionale n. 3509 dell'11 ottobre 2004

Delibera di Giunta regionale n. 2705 del 2 ottobre 2009

Vrsta ukrepa

shema pomoči

—

Cilj

Povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 1,50 milijona EUR

Intenzivnost

70 %

Trajanje

Do 31.12.2018

Gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regione autonoma

Valle d'Aosta Piazza Deffeyes 1

11100 Aosta AO

ITALIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

15.3.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36092 (13/N)

Država članica

Italija

Regija

Emilia-Romagna

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aiuto al salvataggio di RDB SpA in A.S.

Pravna podlaga

A.	D.L. 30.1.1979, n. 26 (convertito in L. 3.4.1979, n. 95), Provvedimenti urgenti per l'amministrazione straordinaria di grandi imprese in crisi (cfr. art. 2-bis);

B.	D.M. 23.12.2004, n. 319, Regolamento recante le condizioni e le modalità di prestazione della garanzia statale sui finanziamenti a favore delle grandi imprese in stato di insolvenza, ai sensi dell'art. 101 del D. Lgs. 8 luglio 1999, n. 270;

C.	D.L. 23.12.2003, n. 347 (convertito in L. 18.2.2004, n. 39), Misure urgenti per la ristrutturazione industriale di grandi imprese in stato di insolvenza;

D.	D. LGS. 8.7.1999, n. 270, Nuova disciplina delle grandi imprese in stato di insolvenza, a norma dell'art. 1 della legge 30 luglio 1998, n. 274.

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

RDB Terrecote Srl in AS, RDB SpA in A.S., RDB Hebel SpA in AS

Cilj

Reševanje podjetij v težavah

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Skupni proračun: 25 mio. EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

1.5.2013–1.11.2013

Gospodarski sektorji

Gradbeništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministero dello Sviluppo Economico

Via Veneto 33

00187 Roma RM

ITALIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

27.2.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36127 (13/N)

Država članica

Avstrija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Privatrundfunksfonds (PRRF); Fonds zur Förderung des privaten Rundfunks

Pravna podlaga

§§ 30 bis 32 KommAustria Gesetz (KOG), Richtlinien über die Gewährung von Mitteln aus dem Fonds zur Förderung des privaten Rundfunks.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

—

Cilj

Kultura, inovacije, ohranjanje kulturne dediščine, sektorski razvoj, usposabljanje

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 30 mio. EUR

Letni proračun: 15 mio. EUR

Intenzivnost

65 %

Trajanje

1.3.2013–31.12.2014

Gospodarski sektorji

Radijska dejavnost, televizijska dejavnost, radijska in televizijska dejavnost, filmska in video dejavnost

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Dr. Alfred GRINSCHGL

Mariahilferstraße 77-79

1060 Wien

ÖSTERREICH

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/11

Povzetek sklepa Komisije

z dne 23. januarja 2013

o postopku na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Primer COMP/39.839 – Telefónica/Portugal Telecom)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 306 final)

(Besedilo v angleškem in portugalskem jeziku je edino verodostojno)

2013/C 140/07

1. UVOD

(1)

Komisija je 23. januarja 2013 sprejela sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“). Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) s tem objavlja imena strank in glavno vsebino sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti.

(2)

Postopek in sklep zadevata klavzulo o prepovedi konkurence, ki je bila vključena v sporazum o nakupu delnic z dne 28. julija 2010 („sporazum o nakupu delnic“), ki sta ga sklenili podjetji Telefónica, SA (v nadaljnjem besedilu: Telefónica) ter Portugal Telecom SGPS, SA (v nadaljnjem besedilu: Portugal Telecom), s katerim je pridobila izključni nadzor nad brazilskim mobilnim operaterjem Vivo, ki je bil prej v skupni lasti strank (v nadaljnjem besedilu: transakcija Vivo).

(3)

Klavzula o prepovedi konkurence se glasi:

„Devet – Prepoved konkurence – V obsegu, ki ga dovoljuje zakonodaja, nobena od pogodbenic ne bo izvajala kakršnega koli projekta s področja telekomunikacij (vključno s storitvami fiksne in mobilne telefonije, dostopom do interneta in televizijskimi storitvami, vendar brez naložb ali dejavnosti, ki trenutno potekajo), za katerega se lahko šteje, da je v konkurenci z drugo pogodbenico na iberskem trgu za obdobje, ki se začne z datumom sklenitve [27. september 2010] do 31. decembra 2011, oziroma vanj vlagala, neposredno ali posredno prek povezanega podjetja.“

(4)	Po začetku postopkov s strani Komisije dne 19. januarja 2011 sta pogodbenici 4. februarja 2011 umaknili klavzulo o prepovedi konkurence.

2. NASLOVNIKI

(5)	Sklep je naslovljen na podjetji Telefónica, SA (Telefónica) in Portugal Telecom SGPS, SA (Portugal Telecom), ki sta pogodbenici sporazuma o nakupu delnic, ki vključuje klavzulo o prepovedi konkurence. Sta matični podjetji zadevnih skupin podjetij.

(6)	Telefónica in Portugal Telecom sta prvotna telekomunikacijska operaterja v Španiji oziroma na Portugalskem. Imata visoke tržne deleže na večini trgov elektronskih komunikacij v svoji državi članici porekla, vendar le omejeno prisotnost v državi članici porekla druge pogodbenice.

3. GLAVNA VSEBINA SKLEPA

3.1 Postopek

(7)

Komisija se je 19. januarja 2011 odločila, da v tej zadevi začne postopek v smislu člena 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 773/2004 (2) in člena 11(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003. Komisija je podjetjema Telefónica in Portugal Telecom ter nekaterim njunim večnacionalnim strankam med preiskavo poslala več zahtev za informacije v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1/2003.

(8)	Komisija je 21. oktobra 2011 sprejela obvestilo o nasprotovanju. V njem je Komisija zavzela predhodno stališče, da sta podjetji Telefónica in Portugal Telecom kršili člen 101 PDEU s tem, ko sta sprejeli klavzulo o prepovedi konkurence, kar je enako sporazumu o razdelitvi trga.

(9)	Podjetjema Telefónica in Portugal Telecom je bil dostop do dokumentacije odobren 4. novembra 2011.

(10)	Podjetji Telefónica in Portugal Telecom sta 13. januarja 2012 predložili svoja odgovora na obvestilo o nasprotovanju. Ustnega zaslišanja nista zahtevali.

(11)	Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 19. novembra 2012 in 21. januarja 2013 izdal pozitivni mnenji. Ti mnenji sta bili izdani v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

3.2 Upoštevni trgi

(12)

V Sklepu se ugotavlja, da sta klavzula o prepovedi konkurence in kršitev zajemali (a) vse storitve elektronske komunikacije, z izjemo trgov globalnih telekomunikacijskih storitev in grosističnih mednarodnih storitev prenosa, kjer sta bili obe stranki prisotni na Iberskem polotoku na dan sklenitve dogovora ter se nanašajo na storitve v zvezi z večnacionalnimi strankami, in (b) televizijske storitve, ki so izrecno navedene v klavzuli o prepovedi konkurence.

(13)

Ob upoštevanju obsežne klavzule o prepovedi konkurence lahko v tem primeru natančne meje upoštevnih trgov ostanejo nedoločene. V vsakem primeru pa sklep vsebuje seznam različnih upoštevnih trgov v skladu s smernicami, opredeljenimi v Priporočilu Komisije 2007/879/ES (3), in v skladu s prejšnjimi sklepi Komisije ter sodno prakso.

(14)	Upoštevni geografski trgi so po obsegu nacionalni in se nanašajo na Španijo in Portugalsko.

(15)

Podjetji Telefónica in Portugal Telecom sta podali več predlogov, katerih namen je omejiti obseg klavzule o prepovedi konkurence. Zlasti sta na podlagi besedila „razen kakršne koli naložbe, ki jo ima, oziroma dejavnosti, ki jo izvaja na današnji datum“ sta trdili, da bi morali biti iz področja uporabe klavzule izključeni vsi trgi, na katerih je prisotno podjetje ZON (portugalski operater, v katerem je imelo podjetje v času podpisa sporazuma o nakupu delnic 5,46-odstotni delež). Zahtevali sta tudi, da bi morali biti iz področja uporabe klavzule izključeni vsi trgi, na katerih konkurenca druge pogodbenice po njihovem mnenju ne bi bila mogoča (na primer veleprodajni trgi zaradi velikih ovir vstopa na trg).

(16)

Sklep te pripombe zavrača. Na eni strani se v sklepu ugotavlja, da se ne more šteti, da je podjetje Telefónica izvajalo dejavnosti, ki jih je razvijalo podjetje ZON, saj Telefónica ni nadzorovala podjetja ZON. Po drugi strani je v sklepu navedeno, da klavzula o prepovedi konkurence pogodbenicama prepoveduje opravljanje konkurenčnih dejavnosti in naložb, „za katere se lahko šteje, da si konkurirajo“. To pomeni, da bi bila v primeru vstopa ene pogodbenice na trg, na katerem je druga pogodbenica že prisotna, kršena klavzula, saj bi se „štelo, da konkurira drugi pogodbenici“. Poleg tega bi bilo treba podjetji Telefónica in Portugal Telecom šteti najmanj za potencialna konkurenta na vseh trgih elektronskih komunikacij in televizijskih storitev, na katerih sta prisotni.

3.3 Kršitev člena 101 PDEU

(17)

Podjetji Telefónica in Portugal Telecom sta trdili, da klavzula o prepovedi konkurence zgolj določa obveznost, da podjetje samo oceni zakonitost in področje uporabe ločenega sporazuma o prepovedi konkurence, ki bi dopolnjeval transakcijo Vivo. Po mnenju strank sta obe izvedli tako samoocenjevanje in si rezultate izmenjali v dveh konferenčnih klicih 26. in 29. oktobra 2010, v katerih je bilo ugotovljeno, da sporazuma o prepovedi konkurence ne bi bilo mogoče utemeljiti. Trdili sta, da je bila zaradi izvajanja samoocenjevanja in njegovih rezultatov klavzula o prepovedi konkurence „izčrpana“, saj iz nje niso izhajale druge obveznosti.

(18)

V nasprotju s trditvami strank se v sklepu ugotavlja, da klavzula o prepovedi konkurence zaradi svojega besedila (v katerem je jasno določena obveznost prepovedi konkurence), gospodarskega in pravnega okvira, katerega del je klavzula (npr. trgi elektronskih komunikacij, ki so liberalizirani), ter dejanskega ravnanja in obnašanja strank (vključno z, na primer, dejstvom, da sta klavzulo umaknili 4. februarja 2011 s sporazumom, ki sicer navaja razloge za umik klavzule, ne omenja pa samoocenjevanja ali obveznosti) pomeni kršitev člena 101(1) PDEU zaradi cilja. Sklep zlasti natančno ocenjuje dokaze, ki sta jih zagotovili stranki glede vsebine in rezultatov konferenčnih klicev z dne 26. in 29. oktobra 2010. Komisija ugotavlja, da so ti dokazi nezadostni in so v nasprotju s preostalimi dokazi v spisu Komisije.

(19)

Poleg tega se v sklepu ugotavlja, da klavzule o prepovedi konkurence ni mogoče šteti za dodatno omejitev pri transakciji Vivo, saj se obveznosti prepovedi konkurence, ki zajema celoten Iberski polotok, na noben način ne more šteti za neposredno povezano s sporazumom o nakupu delnic podjetja Vivo iz Brazilije ali za potrebno za njegovo izvajanje. V sklepu se tudi ugotavlja, da v času, ko je bil podpisan sporazum o nakupu delnic, ne bi moglo biti upravičenega dvoma glede narave zaveze o prepovedi konkurence (tj. ali je bila ta pomožna ali ne) med pogodbenicama, ki bi utemeljil potrebo po poznejšem izvajanju samoocenjevanja v zvezi s tem.

(20)

Podjetji Telefónica in Portugal Telecom sta navedli, da klavzula o prepovedi konkurence ni imela nobenih učinkov na trg. Vendar pa se v sklepu ugotavlja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru kršitev zaradi cilja ni potrebe, da bi upoštevali učinke sporazuma za namene uporabe člena 101(1) PDEU.

(21)

Tako se glede na obseg in naravo klavzule o prepovedi konkurence v sklepu ugotavlja, da sta se podjetji Telefónica in Portugal Telecom namerno dogovorili, da bosta izključili ali omejili konkurenco na domačem trgu druge države. Zato se v sklepu ugotavlja, da klavzula o prepovedi konkurence pomeni sporazum o razdelitvi trga in da krši člen 101(1) PDEU.

(22)	Poleg tega se v sklepu ugotavlja, da klavzula o prepovedi konkurence ne izpolnjuje pogojev za izjemo iz člena 101(3) PDEU, saj stranki nista dokazali kakršne koli povečane učinkovitosti do katere bi lahko prišlo zaradi klavzule.

3.4 Trajanje kršitve

(23)	Kršitev je trajala od 27. septembra 2010, ko sta pogodbenici sklenili transakcijo Vivo, do 4. februarja 2011, ko sta se pogodbenici strinjali, da odpravita klavzulo o prepovedi konkurence.

3.5 Globe

(24)

V tem primeru so naložene globe. Izračun globe za vsako podjetje temelji na Smernicah o globah (4) iz leta 2006. Kar zadeva težo kršitve, sklep ustrezno upošteva dejstvo, da klavzula o prepovedi konkurence ni bila varovana skrivnost, saj sta stranki klavzulo objavili na več mestih in o tem obvestili tudi brazilske regulatorje. Glede na posebne okoliščine primera se v sklepu ugotavlja, da je za dosego odvračilnega učinka primerno in zadostno, da se upošteva majhen delež vrednosti prodaje.

(25)	Poleg tega sklep kot olajševalno okoliščino upošteva dejstvo, da sta stranki kršitev hitro končali. Dejansko sta stranki klavzulo o prepovedi konkurence umaknili 4. februarja 2011, le šestnajst dni po začetku postopkov s strani Komisije.

4. OPERATIVNI DEL SKLEPA

(26)

V sklepu se ugotavlja, da sta podjetji Telefónica in Portugal Telecom kršili člen 101 PDEU s sklenitvijo sporazuma o prepovedi konkurence, ki je bil kot klavzula devet vključen v sporazum o nakupu delnic, ki sta ga sklenili 28. julija 2010. Kršitev je trajala od 27. septembra 2010 do 4. februarja 2011.

(27)	S sklepom se pogodbenicama za navedeno kršitev naloži naslednji globi: (a) podjetje Telefónica 66 894 000 EUR, in (b) podjetje Portugal Telecom 12 290 000 EUR.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, 27.4.2004, str. 18).

(3) Priporočilo Komisije 2007/879/ES z dne 17. decembra 2007 o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 344, 28.12.2007, str. 65).

(4) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL C 210, 1.9.2006, str. 2).

18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/14

Pripravljalni ukrep „Kroženje filmov v digitalni dobi“ – razpis za zbiranje predlogov 2013

2013/C 140/08

1. Cilji

Evropski parlament je 12. decembra 2012 sprejel proračun v višini dveh milijonov EUR za drugo leto izvajanja pripravljalnega ukrepa „Kroženje filmov v digitalni dobi“. Namen tega ukrepa je preskusiti inovativne strategije predvajanja evropskih filmov (kinodvorane, DVD-ji, video na zahtevo, festivali, televizijske postaje itn.).

Določili naj bi se zlasti pogoji, ki lahko okrepijo dopolnjevanje med različnimi mediji, da se izboljšata mednarodno kroženje in splošna gledanost evropskih filmov v Evropski uniji.

2. Upravičeni ukrepi

V okviru pripravljalnega ukrepa bodo podprti projekti za preskušanje sočasnega ali skoraj sočasnega začetka predvajanja filmov prek vseh medijev in na več evropskih ozemljih.

Projekti bodo omejeni na evropska kinematografska dela in njihovo distribucijo v državah Evropske unije ter bodo morali zajeti znatno število filmov in ozemelj.

To kvantitativno merilo je bistveno za pridobitev pomembnih izkušenj s pripravljalnim ukrepom, ki lahko javnim organom in strokovnjakom evropske kinematografije pomaga pri odločanju.

V tem smislu bodo morali projekti ob zaključku ukrepa predvideti tudi organizacijo javne predstavitve o glavnih rezultatih preskusa in pridobljenih izkušnjah za zadevne strokovnjake in javne organe.

3. Upravičeni kandidati

Upravičeni bodo predlogi, ki jih bo predložil konzorcij, ki bo izpolnjeval naslednja tri merila:

—	konzorcij mora zajemati podjetja ali organizacije, povezane z avdiovizualnimi trgi (producenti, prodajni zastopniki, distributerji, imetniki pravic, podjetja za trženje, kinodvorane, platforme za video na zahtevo itn.),

—	vsi sodelujoči v konzorciju (koordinatorji in partnerji) morajo imeti sedež v državi članici Evropske unije,

—	konzorcij mora vključevati vsaj dva prodajna zastopnika.

Prispevek, za katerega zaprosi konzorcij, ne sme preseči 70 % vseh upravičenih stroškov projekta.

4. Merila za dodelitev

Upravičene vloge bodo ocenjene (najvišje možno število točk je 100) na podlagi naslednjih meril:

Merilo za dodelitev št. 1: kakovost vsebine dejavnosti (50 točk):

—	število, raznovrstnost in dopolnjevanje filmov in ozemelj, ki jih zajema ukrep (15 točk),

—	ustreznost strategije trženja (15 točk),

—	pomen strategij za preučitev vprašanja dopolnjevanja med ozemlji in sektorji distribucije (15 točk),

—	stopnja inovativnosti ukrepa (5 točk).

Merilo za dodelitev št. 2: upravljanje projekta (50 točk):

—	kakovost konzorcija kandidata (10 točk),

—	kakovost načrta upravljanja projekta in konzorcija (15 točk),

—	kakovost predlagane metodologije za zbiranje, analizo in ovrednotenje dobljenih rezultatov (15 točk),

—	stroškovna učinkovitost predlaganega ukrepa (10 točk).

5. Sredstva za projekte

V okviru tega razpisa za zbiranje predlogov so na voljo sredstva v višini 1 994 000 EUR. Finančna pomoč Komisije ne sme preseči 70 % vseh upravičenih stroškov.

Finančna sredstva bodo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev.

6. Rok za oddajo vlog

Vloge je treba poslati najpozneje do 6. septembra 2013 na naslov:

European Commission

Directorate-General for Education and Culture

Directorate E — Culture and Creativity

Unit E3 — Creative Europe Programme — MEDIA

Office: J-70 01/141

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

6. Podrobnejše informacije

Delovni program, smernice in prijavni obrazci so na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/media

Vloge morajo biti v skladu z navodili iz smernic, predložene na predvidenih obrazcih ter vsebovati vse informacije in priloge, ki so navedene v celotnem besedilu razpisa.

18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/17

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 140/10

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„PURUVEDEN MUIKKU“

ES št.: FI-PGI-0005-0989-19.04.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Puruveden muikku“

2. Država članica ali tretja država

Finska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.7

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ime „Puruveden muikku“ se uporablja za male ozimice (Coregonus albula), ulovljene v jezerski kotanji Puruvesi, ki leži v severovzhodnem delu jezera Saimaa. Ta vloga se nanaša samo na sveže in zamrznjene male ozimice. Približno deset odstotkov celotnega letnega ulova malih ozimic na Finskem ima oznako „Puruveden muikku“.

Glavne značilnosti male ozimice „Puruveden muikku“ so naslednje:

—	njen hrbet je intenzivne temnozelene barve, boka pa sta srebrna. Srebrna barva je veliko bolj izrazita kot pri drugih malih ozimicah.

—	Za „Puruveden muikku“ je značilno, da se na leto njihova velikost precej spremeni, kar jo loči od drugih malih ozimic. Po enem obdobju rasti lahko njena povprečna dolžina znaša približno od 9 cm do 21 cm. Podobno lahko tudi tehta od nekaj gramov do približno 20 gramov.

—	Prepoznavna značilnost „Puruveden muikku“ je mehka hrbtenica, kar pomeni, da jo je mogoče uživati s kostmi vred.

—	Posmrtna otrplost mišic pri „Puruveden muikku“ traja manj časa kot pri drugih vrstah male ozimice.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Ni relevantno.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Ni relevantno.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Riba mora biti ulovljena na opredeljenem geografskem območju. Dovoljene ribolovne metode so ribolov s potegalkami, kogoli in mrežami.

Posmrtna otrplost mišic pri „Puruveden muikku“ traja manj časa kot pri drugih vrstah male ozimice. Iz tega razloga in za zagotovitev kakovosti se male ozimice hladijo v posodah z ledom (voda s temperaturo 0 °C), kar je treba izvesti v povezavi z ulovom na opredeljenem geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Ni relevantno.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Ni relevantno.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje sestavlja jezero Puruvesi, ki leži na ozemlju občin Kerimäki, Punkaharju in Kesälahti v provinci Vzhodna Finska. Jezero Puruvesi, ki je veliko 416 km2, je del jezera Saimaa, četrtega največjega jezera v Evropi.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Izstopajoča značilnost jezera Puruvesi je bistra voda, zaradi česar je mala ozimica „Puruveden muikku“ srebrnkasta. Ker je voda tako bistra, lahko svetloba prodre zelo globoko, vse do globine 20 m, medtem ko drugje v jezeru Saimaa doseže samo 10 metrov. Vidi se lahko tudi do globine 12 metrov.

Zaradi bistrosti vode v jezeru Puruvesi primarna proizvodnja poteka v površinski vodi, pa tudi globoko na velikem osvetljenem območju v nižji plasti vode. Ko je svetlo, se male ozimice zberejo v velike jate in spustijo proti dnu jezera, kjer se hranijo z živalskim planktonom. Če je svetlobe manj, se razkropljene jate dvignejo in hranijo z organizmi v površinski vodi na površju in srednji globini.

Puruvesi je bazen s prodnatim in peščenim dnom, ki je skoraj popolnoma ločen od drugih vodnih teles in vsebuje zelo malo rjavega humusa, ki je nanesen s spiranjem tal in je sicer značilen za finska jezera. Kar zadeva kakovost vode, je zelo revna s hranilnimi snovmi. Tokovi v jezeru Puruvesi so zaradi njegove izoliranosti zanemarljivi. Voda ostane v jezeru približno 12 let.

Jezero Puruvesi je kot ribolovno območje znano že od 14. stoletja. Tradicionalni ribolov s potegalkami se izvaja že stoletja. Temelji na izjemni prosojnosti jezerske vode, ekstenzivno primarno proizvodnjo pa omogoča bistrost vode. Poleti se v površinskih vodah ribari ob mraku, ko se živalski plankton dviguje na površje. Do konca poletja se voda ogreje, male ozimice pa iščejo hladnejše in globlje vode, v katerih se lovijo s pridnenimi potegalkami. Temne jesenske noči so običajno kot nalašč za nočni ribolov, ki ni pogost, je pa značilen za bistre vode jezera Puruvesi, saj se takrat male ozimice dvignejo vse do površja.

Zimski ribolov s potegalkami je postal splošno razširjen pred stotimi leti in že v nekaj letih je več kot polovica zimskega ulova malih ozimic na Finskem prišla iz jezera Puruvesi. Ribolov s potegalkami ribičem prinese 90 % celotnega ulova. Drugi dovoljeni ribolovni metodi sta ribolov s kogoli in mrežami. Ribolov s plovili z vlečnimi mrežami je v jezeru Puruvesi prepovedan.

Da bi zagotovili vzdržnost staležev male ozimice, finski raziskovalni inštitut za lovstvo in ribištvo vsako leto spremlja stanje staležev male ozimice. Ribolov na ribolovnem območju jezera Puruvesi se ureja v skladu s priporočili inštituta.

5.2 Posebnosti proizvoda

Mala ozimica „Puruveden muikku“ je po vsej Finski znana zaradi mehkih kosti. Tako je nadvse primerna za uživanje s kostmi vred, in sicer ocvrta, dimljena ali v juhi. Znana je tudi po svoji srebrni barvi.

Značilnost „Puruveden muikku“ je tudi precej različna velikost, ki je v celoti odvisna od gostote staležev male ozimice in razvoja živalskega planktona. Letna sprememba velikosti staležev male ozimice je za jezero Puruvesi zelo značilna.

Sloves male ozimice „Puruveden muikku“ temelji tudi na tradicionalnih metodah ribolova in predelave, ki se uporabljajo na geografskem območju. Umetnost izsleditve in lovljenja rib se že stoletja prenaša iz roda v rod.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda

„Puruveden muikku“ je prepoznavna po srebrni barvi, ki je posledica izjemne bistrosti vode v jezeru Puruvesi. Značilne mehke kosti male ozimice „Puruveden muikku“, njena precejšnja letna sprememba velikosti in kratkotrajna posmrtna otrplost mišic so rezultat geografskega okolja: bistrosti vode; primarne proizvodnje, ki jo omogoča prosojnost vode; izoliranosti jezera v povezavi z moreno in peščenimi tlemi na prispevnem območju; pa tudi porečja, ki je razmeroma majhno in ni zelo močvirnato.

Med potrošniki je mala ozimica „Puruveden muikku“ zlasti dobro poznana kot okusna riba za cvrtje, ki se lahko uživa cela, s kostmi vred. Proizvod je na Finskem zelo znan in zaželen, zlasti močno pa se je uveljavil na tržnicah in dogodkih v različnih krajih, kot sta letna tržnica slanikov v Helsinkih in svetovno znan operni festival v Savonlinni.

Jezero Puruvesi je kot ribolovno območje znano že od 14. stoletja, ko so ga skupine karelijskih ribičev začele uporabljati za ribolovne odprave na velike razdalje. Najden je bil pisni vir, v katerem je navedeno, da je „leta 1543 v jezeru Puruvesi s potegalkami lovilo ribe 421 ekip. Čeprav je grad Olavinlinna ležal med jezeroma Haukivesi in Pihlajavesi, v katerih je rib kar mrgolelo, so grajski upravitelji ekipe za ribolov s potegalkami poslali k jezeru Puruvesi, da bi tam lovili njegove okusne male ozimice.“ Leta 1979 je bila objavljena doktorska disertacija o ribolovu na male ozimice v jezeru Puruvesi z naslovom „Ribolov male ozimice“ (Muikkuapajilla).

Povezanost proizvoda in geografskega območja temelji tudi na tradicionalnih metodah ribolova male ozimice „Puruveden muikku“ in poklicnih spretnostih ribičev s tega območja. Potegalke so obkroževalne mreže, katerih zgradba in način delovanja se skozi stoletja nista spremenila. Pozimi se na območjih za ribolov s potegalkami potegalke položijo pod led na dno jezera. Ta ribolovna območja se določijo na podlagi lokalnih izkušenj. Polaganje mrež na ribolovnih območjih zahteva poklicne spretnosti lokalnih ribičev, saj je treba natančno upoštevati mejnike, da se mreža ne zagozdi med skale na dnu jezera.

O ugledu male ozimice „Puruveden muikku“ med drugim priča finski muzej jezerskega ribolova, ustanovljen v mestu Kerimäki na bregovih jezera Puruvesi.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.mmm.fi/nimisuoja/puruvedenmuikku

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/20

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 140/11

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„CAMEMBERT DE NORMANDIE“

ES št.: FR-PDO-0217-01049-12.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—		ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☒	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—	☒	povezanost
—	☒	označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—		drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe

—		sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe

Namen teh sprememb je okrepiti značilnosti in kakovost proizvoda v povezavi z geografskim poreklom in zaščititi sloves ZOP „Camembert de Normandie“.

Opis proizvoda

Izdelava sira „Camembert de Normandie“ iz surovega mleka je bila znova potrjena v točki 2 z naslovom „Opis proizvoda“. Navedena so bila tudi pojasnila o opredelitvi teže (neto teža na embalaži) in organoleptičnih značilnostih proizvoda.

Geografsko območje

Spremenjeno geografsko območje sira „Camembert de Normandie“ zdaj obsega 1 557 občin (1 678 občin prejšnjega geografskega območja je bilo izključenih). Zmanjšanje geografskega območja je plod prizadevanj za okrepitev povezanosti med označbo „Camembert de Normandie“ in sistemi proizvodnje normandijskih živinorejcev, opredelitve osrednjega dela označbe in njenih značilnosti (naravno okolje/običaji). Omejitev območja je poleg tega povezana s ponovnim pregledom razmer proizvodnje, ki krepi povezanost z območjem, ker je treba za mlečno proizvodnjo deloma uporabljati normandijsko pasmo in krmo, v kateri prevladuje paša. Vse občine, vključene v spremenjeno geografsko območje, povsem ustrezajo novim pogojem proizvodnje iz specifikacije.

Dokazilo o poreklu

Spremembe odstavka 1 so povezane z razvojem nacionalne zakonodaje. Zlasti je treba gospodarskim subjektom izdati potrdilo, ki dokazuje, da so zmožni izpolnjevati zahteve iz specifikacij za oznako, ki jo želijo uporabljati.

Določena je posebna deklaracija glede sanitarnih zmogljivosti.

Določba o deklaracijah, potrebnih za poznavanje in spremljanje količin, skupini omogoča pridobitev podatkov, potrebnih za dobro poznavanje in spremljanje označbe porekla „Camembert de Normandie“.

Dopolnjeni so bili odstavki o vodenju registrov in nadzoru nad proizvodom.

Metoda pridobivanja

V specifikaciji so navedene številne točke metode pridobivanja za boljši opis tradicionalnih razmer mlečne proizvodnje in predelave sira, ki prispevajo k značilnostim in slovesu sira „Camembert de Normandie“.

Proizvodnja mleka

Ker je za normandijsko območje značilna zlasti normandijska pasma, se sir „Camembert de Normandie“ deloma izdeluje iz mleka čistokrvnih krav normandijske pasme. Te krave normandijske pasme morajo od 1. maja 2017 zajemati najmanj 50 % krav mlekaric na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Pasma živali se bo preverjala prek kode pasme na potnem listu za govedo 56 x 56.

Da se zagotovi, da pri krmi prevladuje paša, so navedeni pogoji krmljenja krav mlekaric. Te se pasejo najmanj 6 mesecev na leto. Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 0,33 ha travne površine na kravo mlekarico, pri čemer je najmanj 0,25 ha pašne travne površine dostopne iz prostorov za molžo, in najmanj 2 ha travnika na hektar koruze za silažo, ki se uporablja za krmo črednih živali.

Za zagotovitev povezanosti z območjem je 80 % osnovnega obroka črede, izraženega v suhi snovi, pridelanega na kmetijskem gospodarstvu. V času zunaj pašnih obdobij je kravam mlekaricam vsak dan dano na voljo seno. Delež dopolnilne krme je na koledarsko leto omejen na 1 800 kg na kravo iz črede. Dovoljena dopolnilna krma je navedena v specifikaciji.

Navedena je narava uporabljenega mleka. To je mešanica kravjega mleka, standardiziranega glede maščobe s posnemanjem dela uporabljenega mleka, in polnomastnega mleka. Možno je tudi posnemanje z odstranjevanjem smetane, potem ko se ta dvigne na površino mleka. Mleko se lahko skladišči največ 72 ur od najzgodnejše molže do začetka zorenja. Tehnične razmere zorenja mleka ter tehnične razmere in razmere sledljivosti linij obdelave surovega mleka so navedene v specifikaciji.

Proizvodnja sira

Za boljši opis metode pridobivanja proizvoda so navedene razmere usirjenja, rezanja sirnine, oblikovanja in odcejanja. Število prehodov za odlaganje sirnine v modele za oblikovanje se je povečalo s 4 na 5.

Uporaba obdelovalnih postopkov in dodatkov za sire je bila urejena s splošnimi predpisi.

Vendar se je izkazalo, da lahko nove tehnike, med katerimi nekatere zadevajo obdelovalne postopke in dodatke, kot so mikrofiltracija, delna koncentracija mleka ali encimi, ki povzročajo zorenje, vplivajo na značilnosti sirov z označbo porekla. Kot nezdružljivi z ohranjanjem bistvenih značilnosti proizvodov z ZOP so se izkazali zlasti nekateri encimski dodatki.

Zato se je pojavila potreba po tem, da se v specifikacijah proizvodov z označbo porekla navedejo sedanje prakse glede obdelovalnih postopkov in dodatkov, uporabljenih v mleku in med izdelavo sirov, ter se tako prepreči, da bi prihodnje prakse, ki ne bi bile urejene s predpisi, vplivale na značilnosti sirov z označbo porekla.

Mleko se usiri v kadi z največjo prostornino 330 litrov, ki omogoča koagulacijo količine mleka, prilagojene kapaciteti modelov za oblikovanje. Razmere usirjenja (najvišja temperatura in količina) so navedene v specifikaciji.

Sirnina se lahko pred oblikovanjem rahlo navpično razreže z rezalnikom za sirnino. Sirnina se lahko v kadi razreže največ dvakrat.

Siri se oblikujejo takoj po rezanju. Pretakanje sirotke je prepovedano. Sirnina se lahko v kadi odvzame z avtomatičnimi napravami, in sicer s premičnimi glavami za oblikovanje, ali ročno, in sicer s polkrožnimi kupičastimi deli zajemalke, nameščenimi na koncu držaja.

Sirnina se odvzame in nato odloži v oblikovala v 5 prehodih, pri čemer je časovni razmik med vsakim odložiščem najmanj 40 minut. Odceja se počasi, in sicer v modelih za oblikovanje najmanj 18 ur od prve odložitve sirnine.

Za tradicionalno tehniko sta značilna ročno oblikovanje in odcejanje v posameznih statičnih modelih za oblikovanje, postavljenih na isto mizo, opremljeno z zastorom za odcejanje.

Siri se od 1. maja 2017 obrnejo le enkrat. Po obračanju se prekrijejo (obložijo) s kovinsko ploščo, ki rahlo pritiska na sir.

Sir se lahko po soljenju in pred začetkom zorenja suši največ 24 ur.

Zorenje in pakiranje sira

Sire, zorene v zorilnici, je dovoljeno pakirati šele po 13 dneh od usirjenja. Siri morajo v podjetju ostati najmanj 17 dni po usirjenju, strankam pa jih ni dovoljeno dobaviti pred 22. dnem po usirjenju.

Povezanost

Ta del specifikacije je bil ponovno napisan v skladu z načrtom iz enotnega dokumenta (posebnost geografskega območja/posebnost proizvoda/vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda) in dopolnjen v skladu z navedbami o metodi pridobivanja in tradicionalnih razmerah mlečne proizvodnje in predelave sira, ki prispevajo k značilnostim in slovesu sira „Camembert de Normandie“.

Označevanje

Zaradi uskladitve specifikacije z nacionalno zakonodajo je bila določba o obveznem dodajanju logotipa „INAO“ črtana. Določeno je bilo tudi, da se zaradi dodajanja znaka ZOP Evropske unije pojasni, da je treba dodati navedbo „Zaščitena označba porekla“ ali „ZOP“.

Poleg tega so bile črtane možnosti neobvezne uporabe navedb „oblikovano z zajemalko“ in „proizvedeno iz surovega mleka“. Označevanje sirov iz surovega mleka je namreč navedeno v odloku 2007–628 o sirih in sirnih proizvodih. Ker pa se je opredelitev izraza zajemalka spreminjala in ni bila omejena na sire z ZOP, je bilo določeno, da se ta navedba črta iz specifikacij za ZOP „Camembert de Normandie“.

Nacionalne zahteve

Dodani sta bili preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba nadzirati, in metoda njihovega ocenjevanja za sir „Camembert de Normandie“.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3)

„CAMEMBERT DE NORMANDIE“

ES št.: FR-PDO-0217-01049-12.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Camembert de Normandie“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3

Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Camembert de Normandie“ je sir iz surovega mleka z mehkim in rahlo slanim testom, ki ima po končanem sušenju najmanj 45 gramov maščobe na 100 gramov sira in pri katerem je celotna teža suhe snovi vsaj 115 gramov na sir.

Sir „Camembert de Normandie“ ima naslednje značilnosti:

—	obliko sploščenega valja s premerom od 10,5 do 11 cm in najmanjšo na embalaži navedeno neto težo 250 gramov,

—	skorjo s t. i. „površinsko plesnijo“ bele barve, pri čemer površinska plesen vsebuje belo plast, na kateri se lahko pojavijo rdeče lise,

—	testo, ki ima barvo med slonokoščeno in svetlo rumeno in je zaradi zorenja na sredini gladko in prožno,

—	rahlo slan okus, najprej mlečen in blag, nato pa z zorenjem izrazitejši in saden.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Mleko, ki se uporablja za izdelavo sira „Camembert de Normandie“, je od 1. maja 2017 pridelano na kmetijskih gospodarstvih, katerih najmanj 50 % krav mlekaric je normandijske pasme.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Da se zagotovi tesna povezanost med območjem in proizvodom s posebno krmo z geografskega območja, se krave mlekarice pasejo najmanj 6 mesecev na leto. Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 0,33 ha travne površine na kravo mlekarico, pri čemer je najmanj 0,25 ha pašne travne površine dostopne iz prostorov za molžo, in najmanj 2 ha travnika na hektar koruze za silažo, ki se uporablja za krmo črednih živali.

80 % osnovnega obroka črede, sestavljenega iz krme, je pridelanega na kmetijskem gospodarstvu (izračunano v suhi snovi). Delež dopolnilne krme je omejen na 1 800 kg na kravo iz črede in na koledarsko leto. Dovoljena dopolnilna krma je navedena v specifikaciji.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Mlečna proizvodnja, izdelava, zorenje in pakiranje sirov potekajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Postopka zorenja in pakiranja sirov sta tesno povezana in se zato izvajata na geografskem območju, opredeljenem v točki 4. Sir zori v zorilnici, nato pa se zorenje po potrebi nadaljuje po pakiranju.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Vsak sir z označbo ZOP „Camembert de Normandie“, ki se trži, ima samostojno oznako z imenom označbe porekla, navedbo „Zaščitena označba porekla“ ali „ZOP“. Uporaba znaka „ZOP“ Evropske unije je obvezna.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Mlečna proizvodnja, izdelava, zorenje in pakiranje sirov potekajo na geografskem območju, ki zajema območje naslednjih kantonov ali njihovih delov:

Departma Calvados

Celotni kantoni Bény-Bocage, Blangy-le-Château, Cambremer, Caumont-l’Éventé, Condé-sur-Noireau, Dozulé, Falaise, Honfleur, Isigny-sur-Mer, Lisieux, Livarot, Mézidon-Canon, Orbec, Pont-l’Évêque, Saint-Pierre-sur-Dives, Saint-Sever-Calvados, Trévières, Trouville-sur-Mer, Vassy in Vire; kanton Aunay-sur-Odon, razen občine Bauquay; kanton Balleroy, razen občin Bucéels, Chouain in Condé-sur-Seulles; kanton Bayeux, razen občin Nonant, Saint-Martin-des-Entrées in Saint-Vigor-le-Grand; v kantonu Bourguebus občine Airan, Cesny-aux-Vignes, Moult in Ouézy; v kantonu Bretteville-sur-Laize občine Grimbosq, Maizières in Les Moutiers-en-Cinglais; kanton Cabourg, razen občin Colombelles, Hérouvillette in Ranville; v kantonu Évrecy občine La Caine, Curcy-sur-Orne, Goupillières, Hamars, Montigny, Ouffières, Préaux-Bocage, Saint-Martin-de-Sallen in Trois-Monts; kantona Falaise, razen občin Bons-Tassilly, Damblainville, Eraines, Fresnes-la-Mère, Pertheville-Ners, Potigny, Saint-Germain-Langot, Saint-Pierre-Canivet, Soumont-Saint-Quentin, Ussy, Versainville in Villy-lez-Falaise; v kantonu Morteaux-Couliboeuf občine Bernières-d’Ailly, Courcy, Crocy, Louvagny, Le Marais-la-Chapelle, Les Moutiers-en-Auge, Norrey-en-Auge, Vicques in Vignats; v kantonu Ouistreham občina Ouistreham; v kantonu Ryes občine Commes, Longues-sur-Mer, Magny-en-Bessin, Le Manoir, Manvieux; v kantonu Tilly-sur-seulles občina Saint-Vaast-sur-Seulles; kanton Thury-Harcourt, razen občin Acqueville, Cesny-Bois-Halbout, Espins, Martainville, Placy in Tournebu; kanton Troarn, razen občin Cagny, Cuverville, Démouville, Emiéville, Giberville, Sannerville, Touffréville in Vimont; kanton Villers-Bocage, razen občin Banneville-sur-Ajon, Courvaudon, Landes-sur-Ajon, Le Locheur, Maisoncelles-sur-Ajon, Le Mesnil-au-Grain, Missy in Saint-Aignan-le-Malherbe.

Departma Eure

Celotni kanton Beuzeville; kanton Beaumesnil, razen občin Ajou in Gouttières; v kantonih Bernay občini Caorches-Saint-Nicolas in Saint-Victor de Chrétienville; v kantonu Breteuil občini Cintray in Francheville; v kantonu Brionne občini Le Bec Helloin in Brionne; kanton Broglie, razen občin Broglie in Ferrières-Saint-Hilaire; kanton Cormeilles, razen občine Fresne-Cauverville; v kantonu Montfort-sur-Risle občine Appeville-Annebault, Authou, Condé-sur-Risle, Freneuse-sur-Risle, Glos-sur-Risle, Montfort-sur-Risle in Pont-Authou; kanton Pont-Audemer, razen občin Colletot, Fourmetot, Manneville-sur-Risle in Saint-Mards-de-Blacarville; v kantonu Quillebeuf-sur-Seine občine Bouquelon, Marais-Vernier, Sainte-Opportune-la-Mare in Saint-Samson-de-la-Roque; kanton Rugles, razen občine Chéronvilliers; v kantonu Saint-Georges-du-Vièvre občine Lieurey, Noards, La Noë-Poulain, La Poterie Mathieu in Saint-Christophe-sur-Condé; kanton Thiberville, razen občin Barville, Bazoques, Boissy-Lamberville, Bournainville-Faverolles, Le Favril, Folleville, Giverville in Heudreville-en-Lieuvin.

Departma Manche

Celotni kantoni Avranches, Barenton, Barneville-Carteret, Beaumont-Hague, Brécey, Bréhal, Bricquebec, Canisy, Carentan, Cerisy-la-Salle, Cherbourg, Coutances, Equeurdreville-Hainneville, Gavray, Granville, La Haye-du-Puits, La Haye-Pesnel, Isigny-le-Buat, Jullouville, Juvigny-le-Tertre, Lessay, Marigny, Montebourg, Montmartin-sur-Mer, Mortain, Octeville, Percy, Périers, Les Pieux, Saint-Clair-sur-l’Elle, Saint-Hilaire-du-Harcoët, Saint-Jean-de-Daye, Saint-Lô, Saint-Malo-de-la-Lande, Sainte-Mère-Eglise, Saint-Ovin, Saint-Pois, Saint-Sauveur-Lendelin, Saint-Sauveur-le-Vicomte, Sartilly, Sourdeval, Le Teilleul, Tessy-sur-Vire, Torigni-sur-Vire, Tourlaville, Valognes, Vesly, Villedieu-les-Poêles; kanton Ducey, razen občin Céaux, Courtils, Crollon in Précey; kanton Quettehou, razen občin Anneville-en-Saire, Barfleur, Montfarville, La Pernelle, Réville, Sainte-Geneviève in Valcanville; v kantonu Saint-James občine Hamelin, Saint-Aubin-de-Terregatte, Saint-Laurent-de-Terregatte in Saint-Senier-de-Beuvron; kanton Saint-Pierre-Eglise, razen občin Clitourps, Gatteville-le-Phare, Gouberville, Néville-sur-Mer inTocqueville.

Departma Orne

Celotni kantoni Athis-de-l’Orne, Briouze, Carrouges, Domfront, Écouché, Exmes, La Ferté-Frênel, La Ferté-Macé, Flers, Gacé, Juvigny-sous-Andaine, Le Merlerault, Messei, Mortrée, Passais, Putanges-Pont-Ecrepin, Tinchebray, Vimoutiers; kanton l’Aigle, razen občin Aube, Irai, Saint-Martin-d’Ecublai, Rai in Vitrai-sous-l’Aigle; kantoni Alençon, razen občin Colombiers, Cuissai, Lonrai; kantona Argentan, razen občin Commeaux, Occagnes, Sévigny; v kantonu Bazoches-sur-Hoëne občine Bure, La Mesnière, Saint-Aubin-de-Courteraie, Saint-Ouen-de-Sécherouvre in Soligné-la-Trappe; v kantonu Courtomer občine Brullemail, Courtomer, Ferrières-la-Verrerie, Godisson, Le Plantis, Saint-Agnan-sur-Sarthe, Saint-Léonard-des-Parcs, Tellières-le-Plessis; v kantonu Longny-au-Perche občine Monceaux-au-Perche in Saint-Victor-de-Réno; kanton Le Mêle-sur-Sarthe, razen občin Aunay-les-Bois, Boitron, Essay in Menil-Erreux; v kantonu Mortagne-au-Perche občina Feings; kanton Moulins-la-Marche, razen občin Bonnefoi, Les Genettes in Les Aspres; v kantonu Pervenchère občine Barville, Coulimer, Parfondeval, Pervenchères, Saint-Julien-sur-Sarthe, Saint-Quentin-de-Blavou in Vidai; v kantonu Rémalard občina Boissy-Maugis; kanton Sées, razen občin Aunou-sur-Orne, Neauphe-sous-Essai in Sées; v kantonu Tourouvre občine de Autheuil, Bivilliers, Bubertre, Champs, Lignerolles in Tourouvre; kanton Trun, razen občin Bailleul, Brieux, Fontaine-les-Bassets, Guêprei in Villedieu-les-Bailleul.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje sira „Camembert de Normandie“ obsega ozemlje treh departmajev Spodnje Normandije (Calvados, Manche in Orne) in zahodni rob departmaja Eure. To območje ima značilno oceansko podnebje in pokrajine, v katerih prevladujejo gozdovi, gosto omrežje vodnih poti in številna močvirja.

To območje s sirarsko tradicijo je zibelka treh glavnih normandijskih sirov („Livarot“, „Camembert de Normandie“ in „Pont L’Évêque“). V njegovem osrčju sta se razvili razgibana dejavnost izdelave mehkega testa in posebna mlečna proizvodnja. Posebnost mlečne proizvodnje izvira iz uporabljene normandijske pasme krav, pa tudi pogojev krmljenja, za katero je značilno, da v obroku živali prevladuje trava, ki jo krava uživa na paši najmanj 6 mesecev na leto.

5.2 Posebnosti proizvoda

Ime sira „Camembert de Normandie“ izvira iz vasi Camembert, ki leži približno trideset kilometrov južno od Lisieuxa. V prvih zapisih, ki segajo v 17. stoletje, so navedeni odlični siri, ki so jih takrat zorilci kupovali nezorene. V 2. polovici 19. stoletja je z razvojem prvih sirarn za takšen način proizvodnje sir požel velik uspeh, ko se je z železniškim omrežjem razširil v mesta.

Resnično pa je zaslovel na začetku 20. stoletja in med prvo svetovno vojno, ko so sirarji s siri Camembert oskrbovali francosko vojsko in skušali zadostiti naraščajočemu povpraševanju po vsej državi. Čeprav sta se zaradi povpraševanja povečala proizvodnja sirov, imenovanih „camembert“, in število navedb različnih izvorov, je v Franciji kot kontrolirana označba porekla ostal priznan samo sir „Camembert de Normandie“, ker se pri njegovi proizvodnji upoštevajo povezanost z normandijskim ozemljem in tradicionalne tehnike: surovo mleko, frakcionirano oblikovanje, počasno odcejanje idr.

Sir „Camembert de Normandie“ je splošno znan po edinstveni obliki sploščenega valja, skorji s t. i. „površinsko plesnijo“ bele barve, gladkem in prožnem testu slonokoščene do svetlo rumene barve ter rahlo slanem okusu, ki je najprej mlečen in blag, nato pa z zorenjem izrazitejši in saden.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Povezanost med območjem sira „Camembert de Normandie“ in njegovimi značilnostmi je razvidna iz razmer naravnega okolja, ki so ugodne za izkoriščanje trave in živinorejo, značilno za normandijsko ozemlje, ter strokovnega sirarskega znanja in spretnosti, ki so se razvili iz prvotne proizvodnje sira „Camembert de Normandie“.

Proizvedeno mleko je posebno zaradi velikega poudarka na paši, ki običajno poteka od marca do novembra, kar je možno zaradi blagega podnebja in veliko razpoložljivih travnih površin, pa tudi zaradi uporabe živali normandijske pasme, ki se zaradi značilnosti, primernih za izdelavo sira, na navedenem območju uporablja že več kot stoletje. Bogata vsebnost beljakovinskih snovi v mleku in odlična primernost za izdelavo sira omogočata pridobitev čvrste sirnine, ki se lahko oblikuje v blokih in enostavno odceja.

Sirarsko znanje in spretnosti so se razvili v povezavi s strogimi praksami (krmljenje živali, higiena pri molži, uporaba surovega mleka, delno posnemanje, usirjenje v kadi, frakcionirano oblikovanje, počasno odcejanje …), ki omogočajo izkoriščanje značilnosti mleka, proizvedenega na tem območju.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCCamembertNormandieSansModification.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

(4) Prim. opombo 2.

18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/27

Objava enotnega dokumenta o označbi porekla ali geografski označbi, registrirani z Uredbo (ES) št. 1107/96 Komisije v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92 Sveta, na podlagi člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1898/2006 Komisije

2013/C 140/12

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

„VITELA DE LAFÕES“

ES št.: PT-PGI-0017-0249-20.01.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Vitela de Lafões“

2. Država članica ali tretja država

Portugalska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 –

Sveže meso (in drobovina)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Meso, pridobljeno iz razkosanih trupov mladega goveda, samcev in samic, vse do odstavitve (pet do sedem mesecev), pasem „Arouquesa“ in „Mirandesa“ ali križancev teh pasem.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Teleta se hranijo z materinim mlekom do zakola (pet do osem mesecev). Poleg materinega mleka tele lahko dobi dopolnilno krmo, ki jo sestavljajo lokalno seno, sveža sezonska trava in koncentrirani proizvodi, proizvedeni na gospodarstvu, predvsem iz koruzne moke.

Matere se hranijo z naravnimi proizvodi, kot so koruza, ljuljka, mehka medena trava, ječmen, trave in seno z namakanih pašnikov, košeničica, navadni uleks, jesenska resa, brnistra, divje trave in grmičje v hribih, oves, rž, slama in seno.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

—

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Vse lokalne skupnosti v naslednjih občinah: Oliveira de Frades, Vouzela in São Pedro do Sul.

Lokalne skupnosti: Cedrim in Couto de Esteves v občini Sever do Vouga; Bodiosa et Ribafeita v občini Viseu; Alva in Gafanhão v občini Castro Daire.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Območje Lafões, ki zajema tri pogorja („serras“) vzdolž reke Vouga (Serra do Caramulo, Gralheira in Montemuro), ima vse posebne značilnosti, kar zadeva podnebje, tla in relief. Ima mikroklimo (prehod med morskim in celinskim podnebjem) z razmerami, primernimi za prisotnost nekaterih vrst drevja in razvoj travno-grmovnega rastlinja, kot so košeničica, jesenska resa, navadni uleks in brškin, ki se uporabljajo za pašo in katerih hranilne značilnosti dajo mesu edinstvene lastnosti.

5.2 Posebnosti proizvoda

Glavne značilnosti mesa „Vitela de Lafões“ so naslednje:

—	barva: svetlo roza, kar je povezano z maščobo bele barve, ki je enakomerno porazdeljena, in s fino strukturo mišice;

—	konsistenca: čvrsto; rahlo vlažno, kar je znamenje njegove sočnosti;

—	vonj in okus: vonj in okus sta „edinstvena“ zaradi naravnega hranjenja živali.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Povezanost geografskega območja s kakovostjo in značilnostmi proizvoda je nastala zaradi tradicionalne reje živali (mater in telet) ter kakovosti pašnikov in pasem, iz katerih se proizvod pridobiva.

Meso „Vitela de Lafões“ je bilo znano že sredi 19. stoletja; njegovo območje razširjenosti je natančno opredelil Silvestre Bernardo de Lima v delu Archivo Rural, zv. 1, leto 1858: „Ta teleta in junice brez primere, pa naj gre za dojence ali za pravkar zaklane živali, so v klavnici zelo iskani in priskrbijo poznano meso, poimenovano ‚vitela de S. Pedro do Sul e de Lafões‘.“

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (2))

http://www.gpp.pt/Valor/CE_Vitela_Lafoes.pdf

(1) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(2) Prim. opombo 1.

18.5.2013

Uradni list Evropske unije

C 140/29

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 140/13

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„HUILE ESSENTIELLE DE LAVANDE DE HAUTE-PROVENCE“/„ESSENCE DE LAVANDE DE HAUTE-PROVENCE“

ES št.: FR-PDO-0217-0141-20.10.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☒	ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☒	geografsko območje
—		dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—	☒	povezanost
—	☒	označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—	☒	drugo (napotitve na kontaktne podatke skupine vlagateljice in nadzornih organov)

2. Vrsta spremembe

—		sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe

3.1 Postavka „ime proizvoda“

Proizvod se v skladu s točko „ime“ iz prejšnje specifikacije imenuje: „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“.

3.2 Postavka „opis proizvoda“

Opis proizvoda je bil dopolnjen z določbami iz nacionalnih predpisov o opredelitvi kontrolirane označbe porekla „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“, zlasti z analitskimi značilnostmi v povezavi z navedeno označbo.

Skupina vlagateljica želi poleg tega uvesti spremembo štirih analitskih parametrov, ker ugotavlja, da so se ti parametri zaradi globalnega segrevanja v preteklih letih spremenili. Kemična sestava cvetov se je spremenila zaradi navedenih podnebnih sprememb, saj so poletja bolj vroča in bolj suha, pa tudi zaradi pojavitve malih škržatkov, ki povzročajo hitro odmiranje rastlin. Skupina vlagateljica za navedena štiri merila predlaga naslednje spremembe:

—	za oktanon-3 se razpon spremeni iz vrednosti „od 0,7 do 2“ v vrednost „od 0,5 do 2“,

—	za α-terpineol: iz vrednosti < 0,5 v vrednost ≤ 0,7,

—	za razmerje med cis-ß-ocimenom in trans-ß-ocimenom iz vrednosti „od 1,2 do 2,7“ v vrednost „od 1,05 do 2,7“,

—	za razmerje med trans-ß-ocimenom in oktanonom-3 iz vrednosti „od 1,4 do 7“ v vrednost „od 1,4 do 9“,

opis proizvoda se spremeni:

„Eterično olje ‚Huile essentielle de lavande de Haute-Provence‘/‚Essence de lavande de Haute-Provence‘ mora imeti te analitske značilnosti:

kislost: < 1,0;

cineol 1,8: od 0,2 do 1,0;

cis-ß-ocimen: od 3,0 do 9,0;

trans-ß-ocimen: od 2,2 do 4,9;

oktanon-3: od 0,5 do 2,0;

kafra: < 0,5;

linalol: < 36;

terpinen-1-ol-4: od 2,5 do 5,5;

lavandulil acetat: > 2,5;

lavandulol: > 0,5;

α-terpineol: ≤ 0,7;

razmerje med cis-ß-ocimenom in trans-ß-ocimenom: od 1,05 do 2,7;

razmerje med trans-ß-ocimenom in oktanonom-3: od 1,4 do 9;

razmerje med linalolom + linalil acetatom in lavandulolom + lavandulil acetatom: od 12 do 18.

Direktor francoskega nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité, INAO) lahko v tržnem letu, ki so ga zaznamovale posebne podnebne razmere, po pridobitvi mnenja skupine vlagateljice z odločbo odobri odstopanja od navedenih meril. Odstopanja ne smejo presegati naslednjih vrednosti:

kislost < 1,2;

cineol 1,8: od 0,1 do 1,5;

cis-ß-ocimen: od 2,5 do 10;

trans-ß-ocimen: od 1,5 do 6;

oktanon-3: od 0,3 do 2,0;

kafra: < 0,55;

linalol: < 38;

terpinen-1-ol-4: od 1,5 do 6;

lavandulil acetat: > 2;

lavandulol: > 0,4;

α-terpineol: < 0,8;

razmerje med cis-ß-ocimenom in trans-ß-ocimenom: od 0,9 do 2,7;

razmerje med trans-ß-ocimenom in oktanonom-3: od 1,4 do 10;

razmerje med linalolom + linalil acetatom in lavandulolom + lavandulil acetatom: od 10 do 20.“

3.3 Postavka „geografsko območje“

Opredeljeni so postopki, ki morajo potekati na geografskem območju označbe: sivka se prideluje in destilira na geografskem območju označbe.

Zaradi jasnosti in natančnosti se vključi seznam občin na geografskem območju označbe, ki je bilo navedeno v odloku o priznanju kontrolirane označbe porekla „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“.

Odobriti je mogoče ta odstopanja:

„Nacionalni odbor za kmetijske proizvode pri nacionalnem inštitutu za poreklo in kakovost (INAO) lahko odobri odstopanja od najmanjše nadmorske višine 800 metrov po pridobitvi mnenja komisije strokovnjakov, ki jo za ta namen določi navedeni odbor. Odstopanja ne morejo vključevati zemljišč na nadmorski višini pod 600 metrov.“

3.4 Postavka „metoda pridobivanja“

Doda se pojasnilo k metodi pridelave rastlin, ki se razmnožujejo le s sejančki. Navedena določba je povzeta iz odloka o priznanju kontrolirane označbe porekla „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“.

3.5 Postavka „povezanost z geografskim območjem“

Ta del je bil preoblikovan tako, da dokazuje posebnosti geografskega območja in proizvoda ter povezanost z geografskim območjem. Ta postavka je bila dodana v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.

3.6 Postavki „sklicevanje na nadzorne organe“ in „skupina vlagateljica“

Kontaktni podatki uradnih nadzornih organov in skupine vlagateljice so bili posodobljeni.

3.7 Postavka „označevanje“

Določbe o označevanju se spremenijo tako, da se uvede obvezna uporaba znaka ZOP Evropske unije.

3.8 Postavka „nacionalne zahteve“

Specifikacija se v skladu z nacionalno reformo sistema nadzora dopolni s preglednico glavnih točk, ki jih je treba preveriti, in metodo njihovega ocenjevanja.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„HUILE ESSENTIELLE DE LAVANDE DE HAUTE-PROVENCE“/„ESSENCE DE LAVANDE DE HAUTE-PROVENCE“

ES št.: FR-PDO-0217-0141-20.10.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 3.2

Eterična olja

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Eterično olje „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“ je kapljevina, ki se pridobiva s parno destilacijo cvetočih vršičkov rastline Lavandula angustifolia P. Miller. Populacija rastlin v nasadih mora biti lokalnega porekla in se razmnoževati le s sejančki. Izključeni so nasadi klonov, nasadi, nastali z vegetativnim razmnoževanjem, in nasadi, nastali iz sejančkov klonov. Eterično olje „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“ je najpogosteje vmesni proizvod, ki se uporablja pretežno v parfumeriji, pa tudi v farmaciji in aromaterapiji. Eterično olje „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“ mora imeti naslednje analitske značilnosti, ki se merijo s kromatografijo:

kislost: < 1,0;

cineol 1,8: od 0,2 do 1,0;

cis-ß-ocimen: od 3,0 do 9,0;

trans-ß-ocimen: od 2,2 do 4,9;

oktanon-3: od 0,5 do 2,0;

kafra: < 0,5;

linalol: < 36;

terpinen-1-ol-4: od 2,5 do 5,5;

lavandulil acetat: > 2,5;

lavandulol: > 0,5;

α-terpineol: < 0,7;

razmerje med cis-ß-ocimenom in trans-ß-ocimenom: od 1,05 do 2,7;

razmerje med trans-ß-ocimenom in oktanonom-3: od 1,4 do 9;

razmerje med linalolom + linalil acetatom in lavandulolom + lavandulil acetatom: od 12 do 18.

Direktor francoskega nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO) lahko v tržnem letu, ki so ga zaznamovale posebne podnebne razmere, po pridobitvi mnenja skupine vlagateljice z odločbo odobri odstopanja od zgoraj opredeljenih meril. Odstopanja ne smejo presegati naslednjih vrednosti:

kislost: < 1,2;

cineol 1,8: od 0,1 do 1,5;

cis-ß-ocimen: od 2,5 do 10;

trans-ß-ocimen: od 1,5 do 6;

oktanon-3: od 0,3 do 2,0;

kafra: < 0,55;

linalol: < 38;

terpinen-1-ol-4: od 1,5 do 6;

lavandulil acetat: > 2;

lavandulol: > 0,4;

α-terpineol: < 0,8;

razmerje med cis-ß-ocimenom in trans-ß-ocimenom: od 0,9 do 2,7;

razmerje med trans-ß-ocimenom in oktanonom-3: od 1,4 do 10;

razmerje med linalolom + linalil acetatom in lavandulolom + lavandulil acetatom: od 10 do 20.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Sivka se prideluje in destilira na geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

Ime označbe porekla in znak ZOP Evropske Unije morata biti jasno navedena na vsaki embalaži, ki se trži pod imenom označbe porekla „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje eteričnega olja „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“ obsega ozemlje naslednjih štirih departmajev: Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Drôme in Vaucluse. Sestavlja ga 283 občin. Merila za opredelitev navedenega geografskega območja združujejo posamezne dele fizičnega okolja, ki izpolnjujejo ekološke zahteve sivke, in človeške dejavnike, povezane s proizvodnjo eteričnega olja „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“.

Geografsko območje proizvodnje je omejeno:

(a)

na naslednje občine:

departma Alpes-de-Haute-Provence

Allons, Angles, Annot, Archail, Aubignosc, Authon, Banon, Barles, Barrême, Bayons, Beaujeu, Bellafaire, Beynes, Blégiers, Blieux, Braux, Le Brusquet, Le Caire, Castellane, Le Castellard-Mélan, Castellet-les-Sausses, Val-de-Chalvagne, Châteaufort, Châteauneuf-Miravail, Châteauneuf-Val-Saint-Donat, Chaudon-Norante, Clamensane, Clumane, Cruis, Curel, Demandolx, Digne-les-Bains, Draix, Entrages, Entrevaux, Faucon-du-Caire, Le Fugeret, La Garde, Gigors, Hautes-Duyes, L'Hospitalet, La Javie, Lambruisse, Lardiers, Majastres, Mallefougasse-Augès, Marcoux, Méailles, Montsalier, Moriez, La Motte-du-Caire, Moustiers-Sainte-Marie, La Mure-Argens, Nibles, Noyers-sur-Jabron, Les Omergues, Ongles, La Palud-sur-Verdon, Peipin, Peyroules, Piegut, Prads-Haute-Bleone, Redortiers, Revest-du-Bion, La Robine-sur-Galabre, La Rochegiron, La Rochette, Rougon, Saint-André-les-Alpes, Saint-Benoît, Saint-Etienne-les-Orgues, Saint-Geniez, Saint-Jacques, Saint-Julien-du-Verdon, Saint-Lions, Saint-Pierre, Saint-Vincent-sur-Jabron, Saumane, Sausses, Senez, Simiane-la-Rotonde, Soleilhas, Tartonne, Thoard, Thorame-Basse, Thorame-Haute, Turriers, Ubraye, Valavoire, Valbelle, Venterol in Vergons;

departma Hautes-Alpes

Antonaves, Aspremont, Aspres-sur-Buëch, Barcillonnette, Barret-le-Bas, La Bâtie-Montsaléon, La Beaume, Le Bersac, Bruis, Chabestan, Chanousse, Châteauneuf-de-Chabre, Châteauneuf-d'Oze, Eourres, L'Epine, Esparron, Espinasses, Etoile-Saint-Cyrice, La Faurie, Fouillouse, La Freissinouse, Furmeyer, Gap, La Haute-Beaume, Lardier-et-Valença, Manteyer, Mereuil, Montbrand, Montclus, Montjay, Montmaur, Montmorin, Montrond, Moydans, Neffes, Nossage-et-Bénévent, Orpierre, Oze, Pelleautier, La Piarre, Ribeyret, Ribiers, La Roche-des-Arnauds, Rosans, Saint-André-de-Rosans, Saint-Auban-d'Oze, Sainte-Colombe, Saint-Genis, Saint-Julien-en-Beauchêne, Sainte-Marie, Saint-Pierre-d'Argençon, Saint-Pierre-Avez, Le Saix, Salerans, Savournon, Serres, Sigottier, Sigoyer, Sorbiers, Théus, Trescléoux, Veynes in Vitrolles;

departma Drôme

Arnayon, Arpavon, Aulan, Ballons, Barret-de-Lioure, La Bâtie-des-Fonds, Beaumont-en-Diois, Beaurières, Bellecombe-Tarendol, Bellegarde-en-Diois, Bésignan, Bonneval-en-Diois, Boulc, Bouvières, Chalançon, La Charce, Charens, Chaudebonne, Chauvac, Cornillac, Cornillon-sur-l'Oule, Establet, Eygalayes, Eyroles, Ferrassières, Glandage, Gumiane, Izon-la-Bruisse, Jonchères, Laborel, Lachau, Laux-Montaux, Lemps, Lesches-en-Diois, Mévouillon, Miscon, Montauban-sur-l'Ouvèze, Montaulieu, Montbrun-les-Bains, Montferrand-la-Fare, Montfroc, Montguers, Montjoux, Montréal-les-Sources, La Motte-Chalancon, Pelonne, Plaisians, Le Poët-en-Percip, Le Poët-Sigillat, Pommerol, Poyols, Les Prés, Reilhanette, Rémuzat, Rioms, Rochebrune, La Roche-sur-le-Buis, La Rochette-du-Buis, Rottier, Roussieux, Saint-Auban-sur-l'Ouvèze, Saint-Dizier-en-Diois, Sainte-Euphémie-sur-Ouvèze, Saint-Ferréol-Trente-Pas, Sainte-Jalle, Saint-May, Saint-Sauveur-Gouvernet, Séderon, Teyssières, Treschenu-Creyers, Valdrôme, Val-Maravel, Valouse, Verclause, Vercoiran, Vers-sur-Méouge, Vesc, Villebois-les-Pins, Villefranche-le-Château, Villeperdrix in Volvent;

departma Vaucluse

Aurel, Lagarde-d'Apt, Monieux, Rustrel, Saint-Christol, Saint-Saturnin-d'Apt, Saint-Trinit, Sault, Savoillans in Villars.

V navedenih občinah lahko pridobijo navedeno označbo porekla le nasadi na najmanj 800 metrih nadmorske višine.

Nacionalni odbor za kmetijske proizvode pri nacionalnem inštitutu za poreklo in kakovost (INAO) lahko odobri odstopanja od najmanjše nadmorske višine 800 metrov po pridobitvi mnenja komisije strokovnjakov, ki jo za ta namen določi navedeni odbor. Navedena odstopanja ne morejo vključevati zemljišč na nadmorski višini pod 600 metrov.

(b)

na naslednje občine:

departma Drôme

Aix-en-Diois, Aucelon, Aurel, Barnave, Barsac, Brette, Chamaloc, Chastel-Arnaud, Châtillon-en-Diois, La Chaudière, Die, Espenel, Eygluy-Escoulin, Laval-d'Aix, Luc-en-Diois, Marignac-en-Diois, Menglon, Molières-Glandaz, Montlaur-en-Diois, Montmaur-en-Diois, Pennes-le-Sec, Ponet-et-Saint-Auban, Pontaix, Pradelle, Recoubeau-Jansac, Rimon-et-Savel, Rochefourchat, Romeyer, Saint-Andéol, Saint-Benoît-en-Diois, Sainte-Croix, Saint-Julien-en-Quint, Saint-Nazaire-le-Désert, Saint-Roman, Saint-Sauveur-en-Diois, Vachères-en-Quint, Vercheny in Véronne.

V navedenih občinah lahko pridobijo navedeno označbo porekla le nasadi na najmanj 600 metrih nadmorske višine.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje ima naslednje značilnosti:

Naravni dejavniki

Prava sivka, kar je običajno ime za sivko vrste Lavandula angustifolia, dobro uspeva na tleh, ki jih v pedologiji označuje izraz siva rendzina z apnenčastim humusom. Navedena tla so nastala na krednem apnencu iz obdobja jure. Za sivko so poleg tega primerna hladnejša in s tem višja območja, zato raste na najbolj hribovitih predelih, ki se začnejo na 600 ali 800 metrih nadmorske višine. Tako opredeljeno območje se ujema z naravnim območjem rasti prave sivke, zunaj tega območja pa vrsta Lavandula angustifolia hitro propade.

Človeški dejavniki

Nabiranje sivke se je v južni Franciji razširilo zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj se je z revnih podeželskih območij izselilo veliko kmečkega prebivalstva. Zemljišča, na katerih so prebivalci stoletja krčili gozd in jih obdelovali, so bila zapuščena. Zaradi erozije so hitro propadala in se pogosto ogolila do kamninske podlage. Na njih so lahko uspevale le trdožive in nezahtevne rastline. Med njimi sta bili prava in širokolistna sivka, ki sta hitro obrasli zapuščene hribe.

V istem času se je močno razmahnila uporaba parfumov in kozmetike. Zaradi bogatih lokalnih virov primarnih proizvodov ter znanja in spretnosti, pridobljenih skozi rodove, se je razcvetela prav parfumska industrija, ki se je ohranila vse do danes in po kateri je mesto Grasse mednarodno zaslovelo kot prestolnica parfumov.

Podjetja iz Grassa so se preselila v zaledje, kjer so na območjih nabiranja sivke za vse poletje namestila svoje destilacijske kotle, druga podjetja pa so sklenila dogovore z lokalnimi destilaterji, ki so zanje pripravljali izvlečke. Tržišče za izvlečke sivke je bilo torej zagotovljeno, zato se je njeno nabiranje hitro razširilo na hribovitem območju Haute-Provence, kjer so do takrat vzrejali drobnico in pridelovali rastline za prehrano.

5.2 Posebnosti proizvoda

Značilnosti proizvoda

Prava sivka se prideluje iz sejančkov lokalnega porekla ali sadik samoniklih rastlin, ki se gojijo v posamezni populaciji. Izvlečki prave sivke imajo zaradi bogate raznovrstnosti navedenih populacij posebnosti in odlike, po katerih se močno razlikujejo od drugih izvlečkov. Najznačilnejši analitski parametri eteričnega olja „Huile essentielle de lavande de Haute-Provence“/„Essence de lavande de Haute-Provence“, ki se merijo glede na površino kromatografskega vrha, so linalol, lavandulol in lavandulil acetat (vrednosti teh aromatičnih sestavin so opredeljene v točki 3.2). Aromatične značilnosti prave sivke se v primerjavi z drugimi vrstami sivke (lavandin in širokolistna sivka) odlikujejo po raznolikosti, prefinjenosti in obstojnosti.

Prepoznavnost

Sloves mesta Grasse v parfumeriji temelji na regionalni proizvodnji eteričnega olja sivke. Proizvajalci so po uvedbi pridelave lavandina, ki je donosnejši, vendar je njegovo olje slabše kakovosti, začeli proizvajati eterično olje izključno z destilacijo prave sivke, da bi parfumarje še naprej oskrbovali z eteričnim oljem, ki jim je prineslo sloves.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Občutljivost sivke za naravno okolje močno vpliva na kemično sestavo in s tem na vonj njenih izvlečkov. To še zlasti velja za sivko „lavande fine de population“ (rastline lokalnega izvora, ki se razmnožujejo le s sejančki in pri katerih sta izključena kakršna koli klonska selekcija ali vegetativno razmnoževanje). Pri tej vrsti sivke ima vsaka rastlina posebne genetske značilnosti, zaradi katerih so posebni tudi analitski odtenki in vonj njenega eteričnega olja.

Sivka se prideluje na najbolj hribovitih predelih, ki se začnejo na 600 ali 800 metrih nadmorske višine in na katerih nižje temperature zagotavljajo prefinjene aromatične značilnosti eteričnega olja.

Rastlina se zaradi pomanjkanja in omejenih količin vode v tleh na navedenih hribovitih območjih ne more vegetativno v celoti izraziti, zato je njena presnova usmerjena v sintezo aromatičnih sestavin.

Cvetove je treba po žetvi posušiti, da se po potrebi odstrani odvečna voda, ki bi lahko imela pri destilaciji usodne posledice. Destilacija poteka z vodno paro, kajti le s tem postopkom se lahko ohranijo aromatične sestavine cvetov. Vodna para med prehajanjem skozi rastlinsko maso veže nase eterična olja, nato se ohladi in znova utekočini. Največja količina eteričnega olja, pridobljena na hektar nasada, je omejena, da bi se tako ohranile vsebnost aromatičnih sestavin in njihove značilnosti.

Med pridelovalcem prave sivke in njegovim proizvodom so se stkale tesne vezi.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCHuileEssentielleLavandeHauteProvence.pdf

(1) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(2) Prim. opombo 1.

(3) Prim. opombo 1.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.140.slv
Uradni list Evropske unije		C 140

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 18. maj 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 140/01	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 140/02	Menjalni tečaji eura	6

2013/C 140/03	Sporočilo Komisije o izvajanju člena 4 Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Objava naslovov in referenčnih oznak za specifikacije Skupnosti v skladu z Uredbo) ( 1 )	7

2013/C 140/04	Mnenje svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 19. novembra 2012 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.839 (1) – Telefónica in Portugal Telecom – Država poročevalka: Latvija	8

2013/C 140/05	Mnenje svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 21. januarja 2013 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.839 (2) – Telefónica in Portugal Telecom – Država poročevalka: Latvija	9

2013/C 140/06	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – COMP/39.839 – Telefónica/Portugal Telecom	10

2013/C 140/07	Povzetek sklepa Komisije z dne 23. januarja 2013 o postopku na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Primer COMP/39.839 – Telefónica/Portugal Telecom) (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 306 final)	11

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2869
JPY	japonski jen	131,87
DKK	danska krona	7,4524
GBP	funt šterling	0,84475
SEK	švedska krona	8,5922
CHF	švicarski frank	1,2449
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,5393
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,989
HUF	madžarski forint	290,56
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6993
PLN	poljski zlot	4,1704
RON	romunski leu	4,3370
TRY	turška lira	2,3646
AUD	avstralski dolar	1,3216
CAD	kanadski dolar	1,3220
HKD	hongkonški dolar	9,9911
NZD	novozelandski dolar	1,5917
SGD	singapurski dolar	1,6156
KRW	južnokorejski won	1 437,84
ZAR	južnoafriški rand	12,0764
CNY	kitajski juan	7,9040
HRK	hrvaška kuna	7,5710
IDR	indonezijska rupija	12 554,93
MYR	malezijski ringit	3,8890
PHP	filipinski peso	52,964
RUB	ruski rubelj	40,3876
THB	tajski bat	38,324
BRL	brazilski real	2,6100
MXN	mehiški peso	15,8403
INR	indijska rupija	70,6060

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2013/C 140/08	Pripravljalni ukrep Kroženje filmov v digitalni dobi – razpis za zbiranje predlogov 2013	14

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2013/C 140/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6866 – Time Warner/CME) ( 1 )	16

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 140/10	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	17

2013/C 140/11	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	20

2013/C 140/12	Objava enotnega dokumenta o označbi porekla ali geografski označbi, registrirani z Uredbo (ES) št. 1107/96 Komisije v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92 Sveta, na podlagi člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1898/2006 Komisije	27

2013/C 140/13	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	29


	(1) Besedilo velja za EGP