ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2013.136.slv

Uradni list

Evropske unije

C 136

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 56
15. maj 2013


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2013/C 136/01

Informacije v zvezi s sestavljenim seznamom Komisije, v katerem so navedeni zanesljivi seznami držav članic, sporočeni v skladu z Odločbo Komisije 2009/767/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/425/EU

1

2013/C 136/02

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

2

2013/C 136/03

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 2 )

3

2013/C 136/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6918 – Rhône Capital/CSM Bakery Supplies) ( 1 )

5

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2013/C 136/05

Menjalni tečaji eura

6

2013/C 136/06

Sporočilo Komisije v okviru Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)  ( 1 )

7

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2013/C 136/07

Postopek vračanja prispevkov za financiranje nacionalnega sklada za živinorejo, ki so bili neupravičeno zaračunani za živali iz držav članic Evropske unije, ki so bile za zakol uvožene v Francijo med 1. januarjem 1996 in 30. septembrom 2004 – Interbev (Francija)

11

2013/C 136/08

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ( 1 )

15

2013/C 136/09

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

24

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

 

Evropska komisija

2013/C 136/10

Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

25

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2013/C 136/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6827 – Honeywell/Intermec) ( 1 )

26

2013/C 136/12

Državna pomoč – Grčija – Državna pomoč SA.34572 (13/C) (ex 13/NN) – Grčija – Morebitna državna pomoč za družbo Larco General Mining & Metallurgical Company SA – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ( 1 )

27

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

 

(2)   Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/1


Informacije v zvezi s „sestavljenim seznamom“ Komisije, v katerem so navedeni zanesljivi seznami držav članic, sporočeni v skladu z Odločbo Komisije 2009/767/ES (1), kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/425/EU (2)

2013/C 136/01

Podatki glede izvlečkov („digest information“) za zagotavljanje avtentičnosti in celovitosti „sestavljenega seznama“ Komisije, v katerem so navedeni zanesljivi seznami držav članic, ki so jih te sporočile Komisiji v skladu s členom 2(3) Odločbe Komisije 2009/767/ES, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije C 45 z dne 23. februarja 2010  (3).

Zadnji podatki v zvezi s certifikatom, ki podpira povezavo, zavarovano s TLS/SSL, za objavo človeško berljive različice „sestavljenega seznama“, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije C 57 z dne 9. marca 2010  (4).

Podatki glede izvlečkov, objavljeni 9. marca 2010, so potekli 28. marca 2013. Nov certifikat, ki podpira povezavo TLS/SSL, je veljaven od 20. marca 2013, njegovo avtentičnost pa je mogoče potrditi z naslednjimi podatki glede izvlečkov:

SHA-1 (Hex): fbd7e65b62260c0ee3abe009ccd88917fe53fbf2

SHA-256 (Hex): fd4b54cfad0e8e24d7be38c28f7baae65fbae8d5f3fafed831d7873fa4dd74ea

SHA-1 (Base64): +9fmW2ImDA7jq+AJzNiJF/5T+/I=

SHA-256 (Base64): /UtUz60OjiTXvjjCj3uq5l+66NXz+v7YMdeHP6TddOo=

Navedeni podatki so veljavni do 21. marca 2015.

Avtentičnost in celovitost „sestavljenega“ seznama bi morali uporabniki pred vsako uporabo preveriti. Komisija ne prevzema nikakršne odgovornosti ali obveznosti glede vsebine nacionalnih zanesljivih seznamov, dostopnih prek povezav, saj so zanjo odgovorne izključno države članice.


(1)  Odločba Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s pomočjo „enotnih kontaktnih točk“ po Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu, (UL L 299, 14.11.2009, str. 18).

(2)  Sklep Komisije 2010/425/EU z dne 28. julija 2010 o spremembi Odločbe 2009/767/ES v zvezi z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in objavo zanesljivih seznamov overiteljev, ki jih nadzorujejo/akreditirajo države članice, (UJ L 199, 31.7.2010, str. 30).

(3)  UL C 45, 23.2.2010, str. 16.

(4)  UL C 57, 9.3.2010, str. 15.


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/2


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 136/02

Datum sprejetja odločitve

11.2.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.36059 (13/N)

Država članica

Francija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Banque PSA Finance (Peugeot Citroën)

Pravna podlaga

article 85 de la loi no 2012-1510 du 29 décembre 2012 de finances rectificatives

Vrsta ukrepa

Ad hoc pomoč

Banque PSA Finance

Cilj

Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

 

Skupni proračun: 1 200 mio. EUR

 

Letni proračun: 1 200 mio. EUR

Intenzivnost

Ukrep, ki ne pomeni pomoči

Trajanje

Od 25.3.2013

Gospodarski sektorji

Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Direction générale du Trésor

Ministère de l'Économie et des Finances, ministère du Commerce extérieur

Direction générale du Trésor — Teledoc 230

139 rue de Bercy

75572 Paris Cedex

FRANCE

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/3


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi)

2013/C 136/03

Datum sprejetja odločitve

27.3.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.34640 (12/N)

Država članica

Madžarska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Natura 2000 támogatás – EMVA (1698/2005/EK 46. cikk)

Pravna podlaga

A 2009. évi XXXVII. törvény az erdőről, az erdő védelméről és az erdőgazdálkodásról, valamint a vidékfejlesztési miniszter 41/2012 (IV.27.) rendelete az Európai Mezőgazdasági Vidékfejlesztési Alapból Natura 2000 erdőterületeken történő gazdálkodáshoz nyújtandó kompenzációs támogatás részletes szabályairól

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Gozdarstvo, razvoj podeželja (AGRI), varstvo okolja

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun: 11 277 mio. HUF

Intenzivnost

60 %

Trajanje

Do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Vidékfejlesztési Minisztérium

Budapest

Kossuth Lajos tér 11.

1055

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve

21.3.2013

Referenčna številka državne pomoči

SA.35733 (13/N)

Država članica

Slovaška

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Zákon o podpore poľnohospodárskej prvovýroby v roku 2013

Pravna podlaga

Zákon o podpore poľnohospodárskej prvovýroby v roku 2013

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Davčne oprostitve v okviru direktive 2003/96/ES

Oblika pomoči

Drugo – daňové zvýhodnenie – vrátenie časti dane

Proračun

 

Skupni proračun: 10 mio. EUR

 

Letni proračun: 10 mio. EUR

Intenzivnost

Ukrep, ki ne pomeni pomoči

Trajanje

Do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka SR

Dobrovičova 12

812 66 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/5


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6918 – Rhône Capital/CSM Bakery Supplies)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 136/04

Komisija se je 7. maja 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6918. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/6


Menjalni tečaji eura (1)

14. maja 2013

2013/C 136/05

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2977

JPY

japonski jen

131,88

DKK

danska krona

7,4531

GBP

funt šterling

0,84815

SEK

švedska krona

8,6333

CHF

švicarski frank

1,2416

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,5405

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,887

HUF

madžarski forint

295,53

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6993

PLN

poljski zlot

4,1665

RON

romunski leu

4,3315

TRY

turška lira

2,3506

AUD

avstralski dolar

1,3080

CAD

kanadski dolar

1,3157

HKD

hongkonški dolar

10,0726

NZD

novozelandski dolar

1,5757

SGD

singapurski dolar

1,6108

KRW

južnokorejski won

1 441,01

ZAR

južnoafriški rand

11,9560

CNY

kitajski juan

7,9715

HRK

hrvaška kuna

7,5630

IDR

indonezijska rupija

12 642,00

MYR

malezijski ringit

3,8787

PHP

filipinski peso

53,430

RUB

ruski rubelj

40,6650

THB

tajski bat

38,555

BRL

brazilski real

2,6053

MXN

mehiški peso

15,7759

INR

indijska rupija

71,0690


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/7


Sporočilo Komisije v okviru Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 136/06

ESO (1)

Sklic in naslov harmoniziranega standarda

(in referenčni dokument)

Referenca za nadomeščeni standard

Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomeščenega standarda

Opomba 1

(1)

(2)

(3)

(4)

CEN

EN ISO 14451-1:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 1. del: Terminologija (ISO 14451-1:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-2:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 2. del: Preskusne metode (ISO 14451-2:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-3:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 3. del: Označevanje (ISO 14451-3:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-4:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 4. del: Zahteve za mikro plinske generatorje (ISO 14451-4:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-5:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 5. del: Zahteve za plinske generatorje zračnih blazin (ISO 14451-5:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-6:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 6. del: Zahteve za zračne blazine (ISO 14451-6:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-7:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 7. del: Zahteve za varnostne pasove (ISO 14451-7:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-8:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 8. del: Zahteve za vžigalno napravo (ISO 14451-8:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-9:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 9. del: Zahteve za aktuatorje (ISO 14451-9:2013)

 

 

CEN

EN ISO 14451-10:2013

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za vozila – 10. del: Zahteve za polizdelke (ISO 14451-10:2013)

 

 

CEN

EN 15947-1:2010

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 – 1. del: Izrazje

 

 

CEN

EN 15947-2:2010

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 – 2. del: Kategorije in vrste ognjemetnih izdelkov

 

 

CEN

EN 15947-3:2010

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 – 3. del: Minimalne zahteve za označevanje

 

 

Opomba: Dokler se navedeni standard ne revidira in ponovno objavi, države članice štejejo baterije in kombinacije, ki so v skladu s standardom EN 15947, za usklajene z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta samo, če so bile jasno označene, preden so bile dane na trg, kot je navedeno v nadaljnjem besedilu: Za baterije in kombinacije, ki se postavijo na ravna tla: „Postaviti baterijo na ravna tla“ ali „Postaviti kombinacijo na ravna tla“. Za baterije in kombinacije, ki se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago: „Vstaviti baterijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek“ ali „Vstaviti kombinacijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek“. Za baterije in kombinacije, ki se pritrdijo na mesto: „Pritrditi baterijo čvrsto in pokončno na trdno mesto“, „Zagotoviti vrhu baterije prosto pot“, „Pritrditi kombinacijo čvrsto in pokončno na trdno mesto“, „Zagotoviti vrhu kombinacije prosto pot“. Metoda in način pritrditve baterije ali kombinacije na mesto sta opisana dovolj podrobno in z izrazjem, ki ga lahko nepoklicni uporabniki v priloženih navodilih za uporabo zlahka razumejo. Za druge baterije in kombinacije: (navesti druge varnostne ukrepe, če niso namenjene temu, da se postavijo na ravna tla, in niso primerne za to, ali da se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago ali pritrdijo na mesto).

CEN

EN 15947-4:2010

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 – 4. del: Preskusne metode

 

 

Opomba: Dokler se navedeni standard ne revidira in ponovno objavi, države članice štejejo baterije in kombinacije, ki so v skladu s standardom EN 15947, za usklajene z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta samo, če so bile jasno označene, preden so bile dane na trg, kot je navedeno v nadaljnjem besedilu: Za baterije in kombinacije, ki se postavijo na ravna tla: „Postaviti baterijo na ravna tla“ ali „Postaviti kombinacijo na ravna tla“. Za baterije in kombinacije, ki se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago: „Vstaviti baterijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek“ ali „Vstaviti kombinacijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek“. Za baterije in kombinacije, ki se pritrdijo na mesto: „Pritrditi baterijo čvrsto in pokončno na trdno mesto“, „Zagotoviti vrhu baterije prosto pot“, „Pritrditi kombinacijo čvrsto in pokončno na trdno mesto“, „Zagotoviti vrhu kombinacije prosto pot“. Metoda in način pritrditve baterije ali kombinacije na mesto sta opisana dovolj podrobno in z izrazjem, ki ga lahko nepoklicni uporabniki v priloženih navodilih za uporabo zlahka razumejo. Za druge baterije in kombinacije: (navesti druge varnostne ukrepe, če niso namenjene temu, da se postavijo na ravna tla, in niso primerne za to, ali da se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago ali pritrdijo na mesto).

CEN

EN 15947-5:2010

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 – 5. del: Zahteve za izdelavo in delovanje

 

 

Opomba: Dokler se navedeni standard ne revidira in ponovno objavi, države članice štejejo baterije in kombinacije, ki so v skladu s standardom EN 15947, za usklajene z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta samo, če so bile jasno označene, preden so bile dane na trg, kot je navedeno v nadaljnjem besedilu: Za baterije in kombinacije, ki se postavijo na ravna tla: „Postaviti baterijo na ravna tla“ ali „Postaviti kombinacijo na ravna tla“. Za baterije in kombinacije, ki se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago: „Vstaviti baterijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek“ ali „Vstaviti kombinacijo pokonci v mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek“. Za baterije in kombinacije, ki se pritrdijo na mesto: „Pritrditi baterijo čvrsto in pokončno na trdno mesto“, „Zagotoviti vrhu baterije prosto pot“, „Pritrditi kombinacijo čvrsto in pokončno na trdno mesto“, „Zagotoviti vrhu kombinacije prosto pot“. Metoda in način pritrditve baterije ali kombinacije na mesto sta opisana dovolj podrobno in z izrazjem, ki ga lahko nepoklicni uporabniki v priloženih navodilih za uporabo zlahka razumejo. Za druge baterije in kombinacije: (navesti druge varnostne ukrepe, če niso namenjene temu, da se postavijo na ravna tla, in niso primerne za to, ali da se vkopljejo v mehko zemljo ali podlago ali pritrdijo na mesto).

CEN

EN 16256-1:2012

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za gledališče – 1. del: Terminologija

 

 

CEN

EN 16256-2:2012

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za gledališče – 2. del: Razredi pirotehničnih izdelkov za gledališče

 

 

CEN

EN 16256-3:2012

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za gledališče – 3. del: Zahteve za konstrukcijo in delovanje

 

 

CEN

EN 16256-4:2012

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za gledališče – 4. del: Minimalne zahteve za označevanje in navodila za uporabo

 

 

CEN

EN 16256-5:2012

Pirotehnični izdelki – Pirotehnični izdelki za gledališče – 5. del: Preskusne metode

 

 

CEN

EN 16261-1:2012

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorija 4 – 1. del: Terminologija

 

 

CEN

EN 16261-2:2013

Pirotehnični izdelki – Ognjemet, razred 4 – 2. del: Zahteve

 

 

CEN

EN 16261-3:2012

Pirotehnični izdelki – Ognjemet, razred 4 – 3. del: Preskusne metode

 

 

CEN

EN 16261-4:2012

Pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelki, kategorija 4 – 4. del: Minimalne zahteve za označevanje in navodila za uporabo

 

 

Opomba 1:

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica, ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1:

Novi (ali spremenjeni) standard ima enak obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.2:

Novi standard ima širši obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.3:

Novi standard ima ožji obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za (delni) nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije za tiste proizvode ali storitve, ki spadajo pod novi standard. Domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami zadevne zakonodaje Unije za proizvode ali storitve, ki še vedno spadajo v področje (delno) nadomeščenega standarda, vendar ne v področje novega standarda, ostane nespremenjena.

Opomba 3:

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. nadomeščeni standard zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

OPOMBA:

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov zagotavljajo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalni organi za standardizacijo, seznam katerih je objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 1025/2012 (2).

Standarde sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v angleškem jeziku (CEN in Cenelec objavljata tudi v francoskem in nemškem jeziku). Naslove standardov nato nacionalni organi za standardizacijo prevedejo v vse ostale zahtevane uradne jezike Evropske unije. Evropska komisija ni odgovorna za pravilnost naslovov, ki se predložijo za objavo v Uradnem listu.

Sklici na popravke „…/AC:YYYY“ so objavljeni samo v informativne namene. S popravkom se odpravijo tiskarske, jezikovne ali podobne napake iz besedila standarda, nanaša pa se lahko na eno ali več jezikovnih različic (angleško, francosko in/ali nemško) standarda, kot ga je sprejela Evropska organizacija za standardizacijo.

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Evropska komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih in drugih evropskih standardih najdete na internetu na

http://ec.europa.eu/enterprise/policies/european-standards/harmonised-standards/index_en.htm


(1)  ESO: Evropska organizacija za standardizacijo:

CEN: Avenue Marnix 17, 1000 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË, Tel. +32 25500811; faks +32 25500819 (http://www.cen.eu)

Cenelec: Avenue Marnix 17, 1000 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË, Tel. +32 25196871; faks +32 25196919 (http://www.cenelec.eu)

ETSI: 650 route des Lucioles, 06921 Sophia Antipolis, FRANCE, Tel. +33 492944200; faks +33 493654716 (http://www.etsi.eu)

(2)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/11


Postopek vračanja prispevkov za financiranje nacionalnega sklada za živinorejo, ki so bili neupravičeno zaračunani za živali iz držav članic Evropske unije, ki so bile za zakol uvožene v Francijo med 1. januarjem 1996 in 30. septembrom 2004 – Interbev (Francija)

2013/C 136/07

Pravna podlaga:

Povračilo prispevkov ustreza izvajanju Sklepa Komisije z dne 13. julija 2011 o prispevkih v korist združenja Interbev, objavljenega 1. marca 2012 v Uradnem listu Evropske unije (UL L 59, 1.3.2012, str. 14), ki ga lahko prenesete iz naslednje povezave: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:059:0014:0033:SL:PDF

V skladu s sklepom mora Francija vrniti del prispevkov za izdelke s poreklom iz drugih držav članic Evropske unije (prispevki za govedo ali ovce v korist „nacionalnega sklada za živinorejo“ (FNE) med letoma 1996 in 2004) zavezancem za plačilo tega prispevka, ki so vložili zahtevek, če lahko posredujejo dokazilo o plačilu prispevkov.

Vložitev zahtevka:

Zahtevek za povračilo mora upravičenec poslati po pošti v roku petih let od datuma objave sklepa Evropske komisije, tj. 1. marca 2012, na naslov:

Interbev service cotisations

207 rue de Bercy

75587 Paris Cedex 12

FRANCE

Zahtevek je treba v celoti izpolniti na podlagi priloženega obrazca v dveh delih. Prvi del povzema zahtevek in podatke iz drugega dela. V drugem delu, ki ga je treba izpolniti za vsak račun posebej, je predstavljen podroben izračun zahtevanih zneskov.

Zahtevku je treba priložiti dokazila (računi o prodaji živali in potrdilo banke o plačilu in/ali vse dokaze, da so bili prispevki v korist nacionalnega sklada za živinorejo zaračunani in plačani).

Zahtevani znesek, ki je bil do 1. januarja 2002 izražen v nacionalni valuti, mora biti izražen tudi v eurih.

Preverjanje dokumentov:

Interbev bo pregledal dokumente in zneske, ki so bili izplačani med letoma 1996 in 2004.

Vsi utemeljeni zahtevki za vračilo bodo izplačani. Nesprejemljivi zahtevki (oddani izven predpisanega časovnega obdobja ali izven predpisanega obsega – nerazumljivi ali nepopolni), ki ne morejo biti predmet vračila, bodo vrnjeni pošiljatelju.

Povračilo:

Plačilo se izvede v eurih z nakazilom na bančni račun upravičenca (v ta namen mora ta priložiti podatke o bančnem računu na svoje ime), in sicer najkasneje šest mesecev od datuma prejema zahtevka.

Plačilo bo izračunano na podlagi stopenj, ki so se med letoma 1996 in 2004 uporabljale za nacionalni sklad za živinorejo oz. 0,0031 EUR/kg (če prodajna cena živali ni bila določena na podlagi teže trupa: na osnovi pavšalnega zneska v višini 1 EUR/glavo za odraslo govedo, 0,40 EUR/glavo za teleta, 0,06 EUR/glavo za ovce).

Višina povrnjenega zneska bo vključevala obresti, ki so nastale med datumom prejema prispevkov in datumom izvedenega vračila. Obresti bodo izračunane na podlagi referenčnih obrestnih mer Komisije, ki so v državi upravičenca veljale na dan vračila v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, objavljenim v UL C 14, 19.1.2008, str. 6 in v skladu z obrestnimi merami in diskontnimi stopnjami, ki so navedene na strani Komisije:

http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html

To povračilo upošteva člen 11 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 pogodbe ES.


PRILOGA

Obrazec, veljaven do 1. marca 2017, sestavljen v skladu s sklepom Komisije z dne 13. julija 2011 (UL L 59, 1.3.2012, str. 14)

PRVI DEL –   POVZETEK

Image

DRUGI DEL –   IZRAČUN IN DOKAZILA O ZAHTEVANIH ZNESKIH

Image


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/15


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 136/08

Referenčna številka državne pomoči

SA.35534 (12/X)

Država članica

Belgija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

REG. Bruxelles-Cap./Brussels Hfdst. Gew.

Mešano

Organ, ki dodeli pomoč

Institut d'encouragement de la recherche scientifique et de l'innovation de Bruxelles

Domaine Latour de Freins

Rue Engeland 555

1180 Bruxelles

BELGIQUE

http://www.innoviris.be

Naziv ukrepa pomoči

Aide en faveur de la recherche industrielle

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Ordonnance du 26 mars 2009 visant à promouvoir la recherche, le développement et l'innovation (article 14 §1er al. 1 et 2; §2)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

1.1.2010–31.12.2015

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP, veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

5 mio. EUR

Za jamstva

5 mio. EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Industrijske raziskave (člen 31(2)(b))

65 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.innoviris.be/site/wp-content/documents/legal_documents/nouvelle_ordonnance.pdf

article 14 §1er al. 1 et 2; §2

http://www.innoviris.be/site/wp-content/documents/legal_documents/nouvel_arrete.pdf

Referenčna številka državne pomoči

SA.35652 (12/X)

Država članica

Finska

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Organ, ki dodeli pomoč

Työ- ja elinkeinoministeriö ja elinkeino-, liikenne- ja ympäristökeskukset

TEM: PL32

FI-00023 Valtioneuvosto

FINLAND

ELY: 15 alueellista keskusta (http://www.ely-keskus.fi)

http://www.tem.fi

http://www.ely-keskus.fi

Naziv ukrepa pomoči

Uusiutuvan energian sekä energian säästön ja tehokkuuden RPA-tuki 10-12/2012

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Valtioneuvoston asetus energiatuen myöntämisen yleisistä ehdoista (1313/2007)

Valtionavustuslaki (688/2001)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

8.10.2012–31.12.2012

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP, veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

35 mio. EUR

Za jamstva

35 mio. EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za okoljske študije (člen 24)

50 %

0 %

Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21)

20 %

20 %

Pomoč za okoljske naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov energije (člen 23)

45 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

 

http://www.finlex.fi/fi/laki/alkup/2007/20071313

 

http://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/2001/en20010688.pdf

 

http://www.tem.fi/files/34530/Uusiutuvan_energian_seka_energian_saaston_ja_tehokkuuden_RPA-tuki_10-12_2012.pdf

Referenčna številka državne pomoči

SA.36010 (13/X)

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

RGE 29/2012

Ime regije (NUTS)

Comunidad Valenciana

Mešano

Organ, ki dodeli pomoč

Conselleria de Hacienda y Administración Pública

C/ Palau, 14

46003 Valencia

ESPAÑA

http://portales.gva.es/c_economia/web/html/home_c.htm

Naziv ukrepa pomoči

Convenio Ford motor GTDi

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Convenio de colaboración entre la Conselleria de Hacienda y Administración Pública y Ford España, S.L. Para complementar la ayuda del proyecto de ampliación de las instalaciones de fabricación del motor GTDi

Vrsta ukrepa

Ad hoc pomoč

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Datum dodelitve

Od 10.12.2012

Zadevni gospodarski sektorji

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic

Vrsta upravičenca

Veliko podjetje – Ford España, S.L.

Skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči

0,53 milijona EUR

Za jamstva

0,53 milijona EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Shema

5,38 %

0 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://portales.gva.es/c_economia/web/pdf/Economia_Competencia/Convenio_Ford_GTDi.pdf

Referenčna številka državne pomoči

SA.36136 (13/X)

Država članica

Nemčija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Berlin

Člen 107(3)(c)

Organ, ki dodeli pomoč

Senatsverwaltung für Wirtschaft, Technologie und Forschung

Martin-Luther-Straße 105

10715 Berlin

DEUTSCHLAND

http://www.berlin.de/sen/wtf/index.html

Naziv ukrepa pomoči

Innovative Qualifizierung für ein Berliner Handwerk mit Zukunft (IQ Handwerk)

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

§§ 23 und 44 Landeshaushaltsordnung Berlin (LHO)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

1.1.2013–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

0,72 milijona EUR

Za jamstva

0,72 milijona EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

60 %

80 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.hwk-berlin.de/weiterbildung/foedermoeglichkeiten/80-zuschuss-iq-handwerk.html

Referenčna številka državne pomoči

SA.36146 (13/X)

Država članica

Nemčija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Deutschland

Člen 107(3)(a), Člen 107(3)(c), Območja, ki ne prejemajo pomoči, Mešano

Organ, ki dodeli pomoč

Projektträger Jülich

Projektträger Jülich (PtJ) — Außenstelle Berlin

Zimmerstr. 26-27

10923 Berlin

DEUTSCHLAND

http://www.ptj.de

Naziv ukrepa pomoči

Richtlinie zur Förderung von Klimaschutzkonzepten in sozialen, kulturellen und öffentlichen Einrichtungen im Rahmen der Nationalen Klimaschutzinitiative

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Bundesanzeiger BAnz AT 24.10.2012 B6

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Modification SA.34429

Trajanje

1.1.2013–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP, veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

100 mio. EUR

Za jamstva

100 mio. EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21)

20 %

20 %

Pomoč za okoljske študije (člen 24)

50 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

 

http://www.bmu.de/fileadmin/bmu-import/files/pdfs/allgemein/application/pdf/kommunalrichtlinie_2013_bf.pdf

 

https://www.bundesanzeiger.de/ebanzwww/wexsservlet?session.sessionid=aa757b3b88fc1d35095b808d985d898b&page.navid=detailsearchlisttodetailsearchdetail&fts_search_list.selected=4e9bdd333403f563&fts_search_list.destHistoryId=86834

Referenčna številka državne pomoči

SA.36152 (13/X)

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Sardegna

Člen 107(3)(c)

Organ, ki dodeli pomoč

Regione Autonoma della Sardegna — Assessorato dell'Industria

Viale Trento 69

09123 Cagliari CA

ITALIA

http://www.regione.sardegna.it

Naziv ukrepa pomoči

POR FESR 2007-2013 Asse VI Competitività — Linea d'attività 6.3.1.a. azioni di sistema e supporto all'internazionalizzazione delle imprese. Avviso azioni di supporto all'internazionalizzazione delle PMI in forma aggregata

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

PO FESR Sardegna 2007-2013

Deliberazione della Giunta regionale n. 52/70 del 23.12.2011

Deliberazione della Giunta regionale n. 10/6 del 28.2.2012

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

28.12.2012–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Pridobivanje rudnin in kamnin, Predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti, Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

1,21 milijona EUR

Za jamstva

1,21 milijona EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Drugo – Contributo a fondo perduto

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

PO FESR Sardegna 2007-2013 – 786,50 milionov EUR

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za udeležbo MSP na sejmih (člen 27)

50 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

 

http://www.regione.sardegna.it/j/v/28?s=1&v=9&c=88&c1=88&id=33472&b=

 

http://www.regione.sardegna.it/regione/assessorati/industria

Referenčna številka državne pomoči

SA.36153 (13/X)

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Organ, ki dodeli pomoč

Unione delle Camere di Commercio italiane

Piazza Sallustio 21

00187 Roma RM

ITALIA

http://www.unioncamere.gov.it/

Naziv ukrepa pomoči

Regolamento per la concessione di aiuti alla formazione

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Delibera Comitato Esecutivo Unioncamere n. 118 del 19 dicembre 2012

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

7.1.2013–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP, veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

3 mio. EUR

Za jamstva

3 mio. EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Posebno usposabljanje (člen 38(1))

25 %

20 %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

60 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://news.ucamere.net/Sito%20Bxl/Regolamento%20formazione.doc

Referenčna številka državne pomoči

SA.36155 (13/X)

Država članica

Nemčija

Referenčna oznaka države članice

AZ: 162.3/2-6

Ime regije (NUTS)

Hamburg

Območja, ki ne prejemajo pomoči

Organ, ki dodeli pomoč

Behörde für Stadtentwicklung und Umwelt Hamburg

Stadthausbrücke 8

20355 Hamburg

DEUTSCHLAND

http://www.hamburg.de/umwelt

Naziv ukrepa pomoči

Förderrichtlinie für die energetische Modernisierung der Gebäudehülle und Energieberatung von Nichtwohngebäuden

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Gesetz über die Hamburgische Wohnungsbaukreditanstalt, zuletzt geändert am 26. Januar 2006, Hamburgisches Gesetz- und Verordnungsblatt, Seite 30

Fortschreibung des Hamburger Klimaschutzkonzepts 2007-2012, Drucksache 20/2676

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

1.1.2013–31.12.2016

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP, veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

1,50 milijona EUR

Za jamstva

1,50 milijona EUR

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21)

20 %

0 %

Pomoč za okoljske študije (člen 24)

50 %

0 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.wk-hamburg.de/fileadmin/pdf/download/FoeRi_Mod_Nichtwohngebaeude.pdf

Referenčna številka državne pomoči

SA.36193 (13/X)

Država članica

Združeno kraljestvo

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

South West Wales

Člen 107(3)(c)

Organ, ki dodeli pomoč

Big Lottery Fund

1 Plough Place

London

EC4A 1DE

UNITED KINGDOM

Tel. +44 2072111800

Faks +44 2072111750

http://www.biglotteryfund.org.uk/

Naziv ukrepa pomoči

Investment and employment aid for Hafal Mental Health centre

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

National Lottery Act 1993 (as amended in 2006)

http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/39/contents

Vrsta ukrepa

Ad hoc pomoč

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Datum dodelitve

1.2.2013–1.2.2014

Zadevni gospodarski sektorji

Zdravstvo in socialno varstvo

Vrsta upravičenca

MSP – Hafal Mental Health centre

Skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči

0,18 milijona GBP

Za jamstva

0,18 milijona GBP

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje (člen 15)

10 %

Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače (člen 41)

75 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.biglotteryfund.org.uk/HafalGBER


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/24


Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2013/C 136/09

Št. pomoči: SA.36375 (13/XA)

Država članica: Nizozemska

Regija: Nederland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Subsidieverlening aan Stichting de Nieuwe Landbouw (Samen ondernemen in landbouw)

Pravna podlaga: Kaderwet LNV-subsidies

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,17 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 24. aprila 2013–25. marca 2016

Cilj pomoči: Tehnična podpora (člen 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Staatssecretaris van Economische Zaken

Postbus 201401

2500 EK 's-Gravenhage

NEDERLAND

Spletni naslov: http://www.rijksoverheid.nl/ministeries/ez/documenten-en-publicaties/besluiten/2013/03/20/mededeling-subsidie-in-het-kader-agrarisch-natuurbeheer.html

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.36609 (13/XA)

Država članica: Nemčija

Regija: Deutschland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Bundesprogramm zur Steigerung der Energieeffizienz in der Landwirtschaft und im Gartenbau

Pravna podlaga: Richtlinie des Bundesministeriums für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz (BMELV) über das Wiederaufgreifen der Richtlinie des Bundesprogramms zur Steigerung der Energieeffizienz in der Landwirtschaft und im Gartenbau zur Bewilligung von Altanträgen

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 7 mio. EUR

Največja intenzivnost pomoči: 40 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 2. maja 2013–31. decembra 2013

Cilj pomoči: Naložbe v kmetijska gospodarstva (člen 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung

Deichmanns Aue 29

53179 Bonn

DEUTSCHLAND

Spletni naslov: http://www.bmelv.de/richtlinie-bewilligung-antraege-energieeffizienz

Drugi podatki: —


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

Evropska komisija

15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/25


Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

2013/C 136/10

1.   V skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 (1) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, Evropska komisija obvešča, da se bodo spodaj navedeni protidampinški ukrepi iztekli na datum iz razpredelnice, razen če bo uveden pregled v skladu z naslednjim postopkom.

2.   Postopek

Proizvajalci Unije lahko vložijo pisni zahtevek za pregled. Ta zahtevek mora vsebovati zadostne dokaze, da bi se damping in škoda zaradi izteka ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila.

Če se Komisija odloči za pregled zadevnih ukrepov, se uvoznikom, izvoznikom, predstavnikom države izvoznice in proizvajalcem Unije omogoči, da podrobneje razložijo, spodbijajo ali komentirajo zadeve, opisane v zahtevku za pregled.

3.   Rok

Proizvajalci Unije lahko na podlagi navedenega kadar koli po objavi tega obvestila vložijo pisni zahtevek za pregled, ki ga mora Evropska komisija (naslov: European Commission, Directorate-General for Trade (Unit H-1), N-105 8/20, 1049 Brussels, Belgium (2)) prejeti vsaj tri mesece pred datumom iz razpredelnice.

4.   To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

Izdelek

Država porekla ali izvoza

Ukrepi

Sklic

Iztek veljavnosti (3)

varjene cevi in votli profili iz železa ali nelegiranega jekla

Belorusija, Ljudska republika Kitajska, Rusija, Tajska, Ukrajina

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 1256/2008 (UL L 343, 19.12.2008, str. 1)

20.12.2013


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  Faks +32 22956505.

(3)  Ukrep se izteče ob polnoči na dan, naveden v tem stolpcu.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/26


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6827 – Honeywell/Intermec)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 136/11

1.

Komisija je 7. maja 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Honeywell International Inc. („Honeywell“, ZDA) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Intermec, Inc. („Intermec“, ZDA). Ta koncentracija je bila Evropski komisiji priglašena že 15. februarja 2013, vendar je bila 13. marca 2013 umaknjena.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Honeywell: letalski in vesoljski proizvodi in storitve, proizvodi za motorna vozila, elektronski materiali, posebni materiali, visoko zmogljivostni polimeri, sistemi za prevoze in energetski sistemi, nadzorni sistemi za stanovanja in zgradbe ter industrijski nadzorni sistemi. Honeywell je s svojim oddelkom Automation and Control Solutions aktiven na področju proizvodnje in prodaje opreme za samodejno identifikacijo podatkov in zajemanje podatkov („AIDC“), vključno z ojačanimi prenosnimi računalniki, napravami za lasersko skeniranje in zajemanje slik ter čitalci črtnih kod ter s tem povezanimi storitvami in dodatki,

za Intermec: proizvodnja in dobava opreme za AIDC, vključno z ojačanimi prenosnimi računalniki, napravami za lasersko skeniranje in zajemanje slik ter čitalci črtnih kod, sistemi za prepoznavanje glasu, tiskalniki črtnih kod in nalepkami črtne kode, sistemi za identifikacijo preko radijske frekvence, s tem povezanimi storitvami in opremo ter storitvami življenjskega cikla.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6827 – Honeywell/Intermec na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).


15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/27


DRŽAVNA POMOČ – GRČIJA

Državna pomoč SA.34572 (13/C) (ex 13/NN) – Grčija – Morebitna državna pomoč za družbo Larco General Mining & Metallurgical Company SA

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 136/12

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 6. marca 2013 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Grčijo o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane strani lahko v enem mesecu od dneva objave tega povzetka in dopisa, ki mu sledi, predložijo svoje pripombe o pomoči, v zvezi s katero Komisija začenja postopek, na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22961242

E-naslov: stateaidgreffe@ec.europa.eu

Te pripombe se pošljejo Grčiji. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

POSTOPEK

Komisija je aprila 2012 po uradni dolžnosti začela predhodno oceno o preteklih državnih ukrepih, ki so bili odobreni družbi Larco General Mining & Metallurgical Company SA (v nadaljnjem besedilu: Larco), v okviru razprav o načrtovani privatizaciji te družbe. Med Komisijo in grškimi organi je bilo izmenjanih več pisem in srečanj.

OPIS UKREPOV, V ZVEZI S KATERIMI KOMISIJA ZAČENJA POSTOPEK

Družba Larco ima obveznost do grške države zaradi dogovora o poravnavi dolga. Glede na njene računovodske izkaze se zdi, da je dolg do grške države ostal stabilen ali se je od leta 2004 nekoliko povečal in znaša 13 milijonov EUR, medtem ko so se druge obveznosti družbe Larco do drugih upnikov istočasno zmanjšale ali so bile poravnane.

Po navedbah grških organov je država družbi Larco zagotovila jamstva za posojila pri različnih grških bankah, in sicer:

22. decembra 2008 državno jamstvo za posojilo v višini 30 milijonov EUR pri banki ATE Bank. V tem trenutku pogoji jamstva ali posojila niso znani,

26. maja 2010 državno jamstvo, da bo banka NGB zagotovila kritje iz garantnega pisma za dolg družbe Larco v višini 10,8 milijona EUR. Jamstvena premija, plačana državi, je bila 1 %, državno jamstvo pa je zajemalo 100 % tveganja v zvezi s pokritim garantnim pismom. Pristojbina, ki jo je banka zaračunala družbi Larco, je bila 0,5 % na trimesečje,

30. decembra 2011 državno jamstvo za dve posojili v višini 30 in 20 milijonov EUR pri banki ATE Bank. Jamstvena premija, plačana državi, je bila 1 %, obrestne mere zadevnih posojil pa so bile enake „osnovni posojilni obrestni meri“ banke upnice (takrat 8,5 %) z obrestnim pribitkom v višini 0,6 % (za posojilo v višini 20 milijonov EUR) oziroma 1,6 % (za posojilo v višini 30 milijonov EUR).

Leta 2009 je država prispevala k dokapitalizaciji družbe Larco znesek v višini 45 milijonov EUR (69 % celotne kapitalske injekcije). Država je v celoti uveljavila svoje pravice v okviru dokapitalizacije. Drugi delničar, banka National Bank of Greece (v nadaljnjem besedilu: NBG), ki je zasebna finančna institucija, je prispeval 20,5 milijona EUR za dokapitalizacijo in delno uveljavil svoje pravice. Tretji delničar, družba Public Power Corporation (v nadaljnjem besedilu: PPC), ni uveljavil svojih pravic. K dokapitalizaciji ni prispeval noben nov delničar.

Davčni organi so družbo Larco kaznovali z globo v višini 190 milijonov EUR. To davčno globo je družba Larco nato na grških sodiščih izpodbijala. V skladu z grško zakonodajo mora subjekt, ki je zavezan k plačilu davčne globe, vnaprej plačati 25 % globe, da lahko globo izpodbija na sodišču (v tem primeru znesek v višini 47 milijonov EUR). V primeru družbe Larco je grško upravno sodišče odločilo, da družbo oprosti iz obveznosti, da vnaprej plača 25 % globe, ter ji namesto tega naložilo obveznost, da vloži garantna pisma v višini 1,5 milijona EUR.

OCENA UKREPOV

Neizpolnitev obveznosti do države od leta 2004 lahko šteje za izpad državnih prihodkov. Ker se zdi, da so drugi upniki po isti dolžniški pogodbi izterjali svoje terjatve, je Komisija sprejela predhodno ugotovitev, da je ta ukrep družbi Larco zagotovil selektivno prednost.

Državna jamstva za posojila ali druge oblike kreditne izpostavljenosti je zagotovila država in Komisija dvomi, da bi družba Larco glede na svoje finančne težave brez državnih jamstev dobila posojila na trgu pod navedenimi pogoji ali pod kakršnimi koli drugimi pogoji. Komisija je zato sprejela predhodno ugotovitev, da so državna jamstva družbi Larco zagotovila selektivno prednost.

Prispevek države pri dokapitalizaciji je vključeval državna sredstva. Komisija se je seznanila s težkim finančnim stanjem družbe Larco v času dokapitalizacije ter očitno odsotnostjo načrta prestrukturiranja, ki bi omogočil obnovo sposobnosti preživetja družbe. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je en delničar, tudi upnik družbe Larco, sklenil, da le delno uveljavi svoje pravice. Tega ravnanja zato ni mogoče primerjati z ravnanjem preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Tretji delničar ni sodeloval in k dokapitalizaciji ni prispeval noben nov delničar. Zato je Komisija sprejela predhodno ugotovitev, da je sodelovanje države družbi Larco zagotovilo selektivno prednost, ker država ni ravnala kot preudaren vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

Kar zadeva predplačilo davčne globe, Komisija meni, da se v odsotnosti splošne zakonodaje, ki bi določala objektivna merila za izterjavo takih predplačil, upnik v tržnem gospodarstvu ne bi odpovedal terjatvi v višini 47 milijonov EUR brez vsake utemeljitve. Poleg tega Komisija meni, da upnik v tržnem gospodarstvu ne bi sprejel nadomestitve dolga takega obsega z garantnim pismom za bistveno nižji znesek od družbe, za katero je verjetno, da zaradi finančnih težav svojih obveznosti ne bo mogla izpolniti. Zato Komisija ugotavlja, da je bila s tem ukrepom družbi Larco podeljena selektivna prednost.

Ker vsi ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in vplivali na trgovino med državami članicami, Komisija meni, da pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

ZDRUŽLJIVOST S POGODBO O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE

Komisija meni, da bi družbo Larco v času, ko so bili ukrepi odobreni, lahko obravnavali kot podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje (1). Zato se glede združljivosti s PDEU zdi, da bi bila edina ustrezna merila tista, ki se nanašajo na pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v skladu z navedenimi smernicami. Vendar ni videti, da bi bili pogoji iz smernic za reševanje in prestrukturiranje izpolnjeni, zlasti ker grški organi niso priglasili načrta prestrukturiranja in ker ukrepi niso dokončani. Poleg tega bi bilo ponavljajoče se dodeljevanje ukrepov državne pomoči podjetju v težavah v nasprotju s pogojem o enkratni pomoči. Zato se je Komisija odločila, da začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

BESEDILO DOPISA

„Η Επιτροπή επιθυμεί να ενημερώσει την Ελλάδα ότι, αφού εξέτασε τις πληροφορίες που παρασχέθηκαν από τις αρχές της χώρας σας σχετικά με τα ως άνω μέτρα, αποφάσισε να κινήσει την επίσημη διαδικασία έρευνας που προβλέπεται στο άρθρο 108 παράγραφος 2 της Συνθήκης για τη λειτουργία της Ευρωπαϊκής Ένωσης.

1.   ΔΙΑΔΙΚΑΣΙΑ

(1)

Στο πλαίσιο του προγράμματος οικονομικής προσαρμογής της, η Ελλάδα ανέλαβε ένα εκτεταμένο πρόγραμμα ιδιωτικοποίησης (2). Η ΛΑΡΚΟ Γενική Μεταλλευτική και Μεταλλουργική ΑΕ (εφεξής «ΛΑΡΚΟ») έχει χαρακτηριστεί ως κρατική εταιρεία προς ιδιωτικοποίηση.

(2)

Τον Μάρτιο του 2012, το Ταμείο Αξιοποίησης της Ιδιωτικής Περιουσίας του Δημοσίου (εφεξής «ΤΑΙΠΕΔ») (3) ενημέρωσε τις υπηρεσίες της Επιτροπής σχετικά με τη σχεδιαζόμενη ιδιωτικοποίηση της ΛΑΡΚΟ. Προκειμένου να διασαφηνισθεί κατά πόσο θα μπορούσαν να προκύψουν ζητήματα κρατικών ενισχύσεων στο εν λόγω σχέδιο ιδιωτικοποίησης, η Επιτροπή άνοιξε αυτεπαγγέλτως μια υπόθεση και άρχισε την προκαταρκτική αξιολόγησή της τον Απρίλιο του 2012.

(3)

Ακολούθως, οι υπηρεσίες της Επιτροπής υπέβαλαν τις παρατηρήσεις τους και εξήγησαν τις αμφιβολίες τους ως προς το κατά πόσο η δομή ιδιωτικοποίησης, όπως προτείνεται, θα απέτρεπε την ύπαρξη κρατικής ενίσχυσης. Παρά τις εκτεταμένες συζητήσεις, φαίνεται ότι η ιδιωτικοποίηση της ΛΑΡΚΟ δεν έχει προχωρήσει από τον Απρίλιο του 2012.

(4)

Στο πλαίσιο αυτών των συζητήσεων, προέκυψε ότι η ΛΑΡΚΟ επωφελήθηκε στο παρελθόν κρατικών ενισχύσεων. Η Επιτροπή ζήτησε συμπληρωματικές πληροφορίες με e-mails της 18ης Απριλίου 2012, της 24ης Απριλίου 2012, της 5ης Ιουλίου 2012, της 22ας Αυγούστου 2012, της 7ης Δεκεμβρίου 2012 και με επιστολές της 4ης Μαΐου 2012 και της 14ης Ιανουαρίου 2013, στα οποίες οι ελληνικές αρχές απάντησαν στις 20 Απριλίου 2012, στις 26 Απριλίου 2012, στις 3 Οκτωβρίου 2012, στις 13 Νοεμβρίου 2012, στις 15 Νοεμβρίου 2012, στις 7 Δεκεμβρίου 2012, στις 24 Δεκεμβρίου 2012 και στις 18 Ιανουαρίου 2013. Πραγματοποιήθηκαν συναντήσεις μεταξύ των υπηρεσιών της Επιτροπής και εκπροσώπων των ελληνικών αρχών στις 30 Απριλίου 2012 και στις 11 Σεπτεμβρίου 2012 στην Αθήνα, και στις 25 Ιανουαρίου 2013 στις Βρυξέλλες.

2.   Ο ΔΙΚΑΙΟΥΧΟΣ

(5)

Η ΛΑΡΚΟ ειδικεύεται στην εξόρυξη και επεξεργασία μεταλλεύματος λατερίτη, εξόρυξη λιγνίτη και παραγωγή σιδηρονικελίου και υποπροϊόντων του. Εξάγει το μεγαλύτερο μέρος της παραγωγής της σε χώρες της ΕΕ/σε άλλες ευρωπαϊκές χώρες, και οι βασικοί της πελάτες είναι βιομηχανίες αλουμινίου και χάλυβα, είναι δε ένας από τους πέντε κορυφαίους πωλητές παγκοσμίως. Απασχολεί περίπου 960 εργαζόμενους (31 Δεκεμβρίου 2011) και ως εκ τούτου θεωρείται μεγάλη επιχείρηση (4). Το 2012, το 55,2 % των μετοχών της ΛΑΡΚΟ ανήκε στο ελληνικό Δημόσιο, το 33,4 % στην Εθνική Τράπεζα της Ελλάδας («ΕΤΕ», ιδιωτικό χρηματοπιστωτικό ίδρυμα) και το 11,4 % στη Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού ΑΕ («ΔΕΗ», ο κατεστημένος παραγωγός ηλεκτρικής ενέργειας στην Ελλάδα, του οποίου το δημόσιο είναι μέτοχος πλειοψηφίας).

(6)

Η ΛΑΡΚΟ διαθέτει σημαντικά δικαιώματα εκμετάλλευσης ορυχείων/λατομείων σε διάφορες τοποθεσίες στην Ελλάδα και μία εγκατάσταση τήξης στη Λάρυμνα (κεντρική Ελλάδα), μέσω παραχωρήσεων ή συμφωνιών μίσθωσης. Η ΛΑΡΚΟ κατεργάζεται την πρώτη ύλη των ορυχείων της. Το εργοστάσιο τήξης της Λάρυμνας και το γειτονικό ορυχείο στον Άγιο Ιωάννη (περίπου […] (5) των πρώτων υλών) καλύπτονται από την ίδια παραχώρηση (« Εκχώρηση Αγίου Ιωάννη/Λάρυμνας») (6).

(7)

Η ΛΑΡΚΟ ιδρύθηκε το 1989 ως νέα επιχειρηματική οντότητα μετά την εκκαθάριση της Ελληνικής Μεταλλευτικής και Μεταλλουργικής ΑΕ — Λάρυμνα («Παλιά ΛΑΡΚΟ»). Η παλιά ΛΑΡΚΟ είναι ακόμη υπό εκκαθάριση μετά από 23 έτη, αλλά τα στοιχεία του ενεργητικού της είχαν δοθεί στη ΛΑΡΚΟ μαζί με τις αντίστοιχες υποχρεώσεις το 1989. Η παλιά ΛΑΡΚΟ και οι μέτοχοί της, δηλαδή το ελληνικό Δημόσιο, η ΕΤΕ και η ΔΕΗ είναι κατά συνέπεια πιστωτές της ΛΑΡΚΟ.

(8)

Όπως αναφέρεται στις παραγράφους (18) έως (25) κατωτέρω, το μετοχικό κεφάλαιο της ΛΑΡΚΟ είναι σήμερα αρνητικό και η επιχείρηση θα μπορούσε να θεωρηθεί προβληματική τουλάχιστον από το 2008. Επιπλέον, η ΛΑΡΚΟ φαίνεται να λειτουργεί χωρίς να καλύπτει το κόστος της.

3.   ΠΕΡΙΓΡΑΦΗ ΤΩΝ ΜΕΤΡΩΝ

3.1.   Μέτρο 1: μη είσπραξη των οφειλών προς το Υπουργείο Οικονομικών

(9)

Από το 2004, φαίνεται ότι κάποιο χρέος της ΛΑΡΚΟ προς το ελληνικό Δημόσιο δεν έχει εισπραχθεί από τις ελληνικές αρχές. Το χρέος αυτό προήλθε από τη συμφωνία διευθέτησης του Απριλίου 1998, η οποία επήλθε μεταξύ της ΛΑΡΚΟ και των κυριότερων πιστωτών της, και συγκεκριμένα την παλιά ΛΑΡΚΟ, τη ΔΕΗ και το ελληνικό Δημόσιο. Στο πλαίσιο αυτής της συμφωνίας, η οφειλή της ΛΑΡΚΟ προς τους πιστωτές της έπρεπε να εξυπηρετηθεί με ετήσιο επιτόκιο 6 %. Ωστόσο, σύμφωνα με τις οικονομικές καταστάσεις της ΛΑΡΚΟ της περιόδου 2004-2012, η οφειλή προς το ελληνικό Δημόσιο παρέμεινε σταθερή ή αυξήθηκε ελαφρώς. Το 2004 ανερχόταν σε 10,3 εκατ. ευρώ και σήμερα σε 13 εκατ. ευρώ, ενώ οι αντίστοιχες οφειλές προς τη ΔΕΗ και την παλιά ΛΑΡΚΟ έχουν στο μεταξύ εξαλειφθεί ή μειωθεί ως εξής: ον

α)

Το 2004, το χρέος προς τη ΔΕΗ ανερχόταν σε 39 εκατ. ευρώ, ενώ το 2011 είχε εξαλειφθεί.

β)

Το 2007, η οφειλή προς την παλιά ΛΑΡΚΟ ανερχόταν σε 48,3 εκατ. ευρώ, ενώ το 2011 σε 43,8 εκατ. ευρώ.

(10)

Από τα προαναφερθέντα προκύπτει ότι οι οφειλές της ΛΑΡΚΟ προς τη ΔΕΗ και την παλιά ΛΑΡΚΟ εξυπηρετούνταν, ενώ το χρέος προς το Δημόσιο δεν είχε εισπραχθεί από το 2004 και μετά.

3.2.   Μέτρο 2: η κρατική εγγύηση του 2008

(11)

Σύμφωνα με τις ελληνικές αρχές, στις 22 Δεκεμβρίου 2008, το Δημόσιο χορήγησε εγγύηση για δάνειο ύψους 30 εκατ. ευρώ από την Αγροτική Τράπεζα. Στο παρόν στάδιο, οι όροι της εγγύησης και του δανείου δεν είναι γνωστοί. Η ΛΑΡΚΟ ήταν προβληματική επιχείρηση εκείνη την εποχή (βλέπε τμήμα 5.1 κατωτέρω).

3.3.   Μέτρο 3: η αύξηση κεφαλαίου του 2009

(12)

Το 2009, υπό το πρίσμα του αρνητικού μετοχικού κεφαλαίου της ΛΑΡΚΟ, το διοικητικό συμβούλιό της πρότεινε αύξηση του μετοχικού κεφαλαίου ύψους 134 εκατ. ευρώ, με την οποία συμφώνησαν οι τρεις μέτοχοί της. Ωστόσο, μόνο το ελληνικό Δημόσιο άσκησε τα δικαιώματά του στο ακέραιο, ενώ η ΕΤΕ άσκησε τα δικαιώματά της μερικώς και η ΔΕΗ δεν συμμετείχε καθόλου στην αύξηση του μετοχικού κεφαλαίου. Κανένας νέος μέτοχος δεν συνεισέφερε στο μετοχικό κεφάλαιο. Ως αποτέλεσμα, η αύξηση κεφαλαίου ανήλθε σε 65,5 εκατ. ευρώ, με εισφορά του Δημοσίου ύψους 45 εκατ. ευρώ (69 % της συνολικής εισφοράς κεφαλαίου) και με εισφορά της ΕΤΕ ύψους 20,5 εκατ. ευρώ (31 %).

3.4.   Μέτρο 4: η κρατική εγγύηση του 2010

(13)

Στις 26 Μαΐου 2010, το ελληνικό Δημόσιο χορήγησε εγγύηση που καλύπτει εγγυητική επιστολή που παρέσχε η ΕΤΕ για χρέος ύψους 10,8 εκατ. ευρώ της ΛΑΡΚΟ. Η προμήθεια εγγύησης που καταβλήθηκε στο Δημόσιο ήταν 1 % και η εγγύηση κάλυπτε το 100 % του κινδύνου που συνδέεται με τη σχετική εγγυητική επιστολή. Επιπλέον, η κρατική εγγύηση ήταν αόριστης διάρκειας. Τέλος, η προμήθεια που χρεώθηκε από την ΕΤΕ στη ΛΑΡΚΟ ήταν ίση με 0,5 % ανά τρίμηνο, δηλαδή 2 % σε ετήσια βάση. Η ΛΑΡΚΟ την εποχή εκείνη ήταν προβληματική επιχείρηση (βλέπε τμήμα 5.1 κατωτέρω).

3.5.   Μέτρο 5: μη είσπραξη φορολογικού προστίμου το 2010

(14)

Το 2010, οι ελληνικές φορολογικές αρχές έλεγξαν τις οικονομικές καταστάσεις της ΛΑΡΚΟ και απέρριψαν τη λογιστική εγγραφή ορισμένων ζημιών που προκύπτουν από συμβάσεις αντιστάθμισης (hedging) (για την τιμή του νικελίου). Ως αποτέλεσμα, επεβλήθη πρόστιμο ύψους 190 εκατ. ευρώ. Στη συνέχεια, η ΛΑΡΚΟ αμφισβήτησε το πρόστιμο ενώπιον των ελληνικών δικαστηρίων. Σύμφωνα με την ελληνική νομοθεσία (7) η οντότητα που φέρει την ευθύνη για το φορολογικό πρόστιμο πρέπει να προκαταβάλει το 25 % του προστίμου, προκειμένου να μπορεί να αμφισβητήσει το πρόστιμο ενώπιον δικαστηρίου (στην προκειμένη περίπτωση 47 εκατ. ευρώ). Ωστόσο, στην περίπτωση της ΛΑΡΚΟ, ένα ελληνικό διοικητικό δικαστήριο αποφάσισε να απαλλάξει την εταιρεία από την υποχρέωση της εκ των προτέρων καταβολής του 25 % του προστίμου, αντικαθιστώντας την με την υποχρέωση κατάθεσης εγγυητικών επιστολών ύψους 1,5 εκατ. ευρώ.

3.6.   Μέτρο 6: οι κρατικές εγγυήσεις του 2011

(15)

Σύμφωνα με τις ελληνικές αρχές, στις 30 Δεκεμβρίου 2011, το ελληνικό Δημόσιο χορήγησε εγγύηση για δύο δάνεια ύψους 30 και 20 εκατ. ευρώ από την Αγροτική Τράπεζα. Ένα από τα δάνεια (εκείνο των 20 εκατ. ευρώ) ήταν ληξιπρόθεσμο κατά τη στιγμή της χορήγησης της εγγύησης. Η προμήθεια εγγύησης που καταβλήθηκε στο Δημόσιο ήταν 1 % και οι εγγυήσεις κάλυψαν το 100 % των δανειακών ποσών. Τα επιτόκια των σχετικών δανείων ήταν ίσα με το «βασικό χρεωστικό επιτόκιο» (8,5 % εκείνη την εποχή) της δανειοδότριας τράπεζας προσαυξημένο κατά 0,6 % (για το δάνειο των 20 εκατ. ευρώ) και κατά 1,6 % (για το δάνειο των 30 εκατ. ευρώ). Την εποχή εκείνη η ΛΑΡΚΟ ήταν προβληματική επιχείρηση (βλέπε τμήμα 5.1 κατωτέρω).

4.   ΠΑΡΑΤΗΡΗΣΕΙΣ ΤΩΝ ΕΛΛΗΝΙΚΩΝ ΑΡΧΩΝ

(16)

Οι ελληνικές αρχές δεν υπέβαλαν καμία παρατήρηση όσον αφορά στον χαρακτηρισμό των υπό εξέταση μέτρων ως κρατικής ενίσχυσης και την οποιαδήποτε ενδεχόμενη συμβατότητα δυνάμει της Συνθήκης για τη λειτουργία της Ευρωπαϊκής Ένωσης («ΣΛΕΕ»).

5.   ΑΞΙΟΛΟΓΗΣΗ

(17)

Η παρούσα απόφαση θίγει καταρχάς το ζήτημα του κατά πόσον η ΛΑΡΚΟ είναι προβληματική επιχείρηση κατά την έννοια των κατευθυντηρίων γραμμών διάσωσης και αναδιάρθρωσης («Κατευθυντήριες γραμμές Δ&Α») (8) (βλέπε κατωτέρω τμήμα (βλ. τμήμα 5.1 κατωτέρω). Ακολούθως, η Επιτροπή θα εξετάσει κατά πόσον τα υπό εξέταση μέτρα συνιστούν κρατική ενίσχυση υπέρ της ΛΑΡΚΟ κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ (βλέπε κατωτέρω τμήμα (βλ. τμήμα 5.2 κατωτέρω) και, τέλος, κατά πόσον μια τέτοια ενίσχυση θα μπορούσε να είναι συμβατή με την εσωτερική αγορά (βλέπε κατωτέρω τμήμα (βλ. τμήμα 5.4 κατωτέρω).

5.1.   Δυσχέρειες της ΛΑΡΚΟ

(18)

Η Επιτροπή παρατηρεί ότι, όπως εμφαίνεται στον πίνακα 1 κατωτέρω, οι οικονομικές επιδόσεις της εταιρείας επιδεινώθηκαν σημαντικά κατά την περίοδο 2008-1ο εξάμηνο 2012.

Πίνακας 1:

Βασικά οικονομικά στοιχεία της ΛΑΡΚΟ 2007-6/2012 (σε εκατ. ευρώ)

 

2007

2008

2009

2010

2011

1ο εξάμηνο 2012 (9)

Κύκλος εργασιών

549,3

284

98,8

239

311

154,6

Κέρδη προ φόρων (ΚΠΦ)

23

– 116

– 105

6,4

6,5

–12,2

Εγγεγραμμένο κεφάλαιο

163,8

163,8

109

109

109

109

Ίδια κεφάλαια

104

–0,4

–35

–31

–26

–39

Συνολικό χρέος

141,2

230,1

233,9

261,8

262,7

326,0

Χρέος/ίδια κεφάλαια (δείκτης δανειακής εξαρτήσεως)

1,3

– 575,0

–6,6

–8,3

–10,1

–8,4

(19)

Το σημείο 10(α) των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α ορίζει ότι μια επιχείρηση θεωρείται προβληματική στην περίπτωση εταιρείας περιορισμένης ευθύνης εφόσον «έχει απωλεσθεί πάνω από το μισό του εγγεγραμμένου της κεφαλαίου και άνω του ενός τετάρτου του κεφαλαίου αυτού έχει απωλεσθεί κατά τη διάρκεια των δώδεκα τελευταίων μηνών». Αυτή η διάταξη απηχεί την παραδοχή ότι μια εταιρεία που αντιμετωπίζει σημαντική απώλεια του εγγεγραμμένου της κεφαλαίου δεν θα είναι σε θέση να ανακόψει τη ζημιογόνο πορεία της, η οποία θα την οδηγήσει προς μία σχεδόν βέβαιη οικονομική εξαφάνιση βραχυπρόθεσμα ή μεσοπρόθεσμα (όπως ορίζει το σημείο 9 των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α).

(20)

Η Επιτροπή επισημαίνει επίσης ότι σύμφωνα με το σημείο 11 των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α, μια εταιρεία μπορεί να θεωρηθεί προβληματική «όταν υπάρχουν οι συνήθεις ενδείξεις μιας προβληματικής επιχείρησης όπως αύξηση των ζημιών, μείωση του κύκλου εργασιών, διόγκωση των αποθεμάτων, πλεονάζουσα παραγωγική ικανότητα, φθίνουσα ταμειακή ροή, αυξανόμενη δανειοληψία, αύξηση των οικονομικών επιβαρύνσεων καθώς και εξασθένιση ή εξαφάνιση της αξίας του καθαρού ενεργητικού». Επ’ αυτού, σύμφωνα με το Γενικό Δικαστήριο, «η ύπαρξη αρνητικών ιδίων κεφαλαίων […] μπορεί να θεωρηθεί σημαντική ένδειξη της προβληματικής καταστάσεως μιας επιχειρήσεως» (10).

(21)

Σύμφωνα με τις οικονομικές καταστάσεις της ΛΑΡΚΟ για την περίοδο 2007-1ο εξάμηνο 2012, δεν απωλέσθηκε πάνω από το μισό του εγγεγραμμένου κεφαλαίου της εταιρείας. Ωστόσο, κατά την ίδια περίοδο τα ίδια κεφάλαια της εταιρείας κατέστησαν αρνητικά. Σε προγενέστερες υποθέσεις, η Επιτροπή έκρινε ότι, όταν μια εταιρεία έχει αρνητικά ίδια κεφάλαια, τούτο συνεπάγεται ουσιαστικά ότι ολόκληρο το εγγεγραμμένο κεφάλαιο αυτής της εταιρείας έχει απωλεσθεί και τεκμαίρεται εκ προοιμίου ότι πληρούνται τα κριτήρια του σημείου 10(α) των Κατευθυντήριων γραμμών Δ&Α (11).

(22)

Στην περίπτωση της ΛΑΡΚΟ, η Επιτροπή θεωρεί ότι το εγγεγραμμένο κεφάλαιο της ΛΑΡΚΟ φαίνεται να μην έχει απωλεσθεί πάνω από το μισό, μόνον διότι η εταιρεία δεν έλαβε τα ενδεικνυόμενα μέτρα που συνήθως προβλέπονται από την ελληνική νομοθεσία (12). Τα εν λόγω ενδεικνυόμενα μέτρα θα είχαν ως στόχο τη μετατροπή των ιδίων κεφαλαίων της εταιρείας από αρνητικά σε θετικά και, ταυτοχρόνως, την αύξηση αυτών σε κατάλληλο επίπεδο. Τα εν λόγω ενδεικνυόμενα μέτρα μπορούν να είναι είτε κεφαλαιοποίηση των ζημιών είτε αύξηση κεφαλαίου, είτε αμφότερα. Στο παρόν στάδιο, η Επιτροπή δεν έχει στη διάθεσή της πληροφορίες για τους λόγους για τους οποίους η ΛΑΡΚΟ δεν έλαβε αυτά τα μέτρα.

(23)

Από την άποψη αυτή, η Επιτροπή θεωρεί ότι η κεφαλαιοποίηση των ζημιών θα είχε ως αποτέλεσμα την απώλεια ολόκληρου του εγγεγραμμένου κεφαλαίου της εταιρείας, δεδομένου ότι οι συσσωρευμένες απώλειες υπερέβαιναν το εγγεγραμμένο κεφάλαιο. Για τον λόγο αυτό, η Επιτροπή θεωρεί ότι τα κριτήρια του σημείου 10(α) των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α πληρούνται στην παρούσα υπόθεση από το 2008.

(24)

Επιπλέον, όσον αφορά τα κριτήρια του σημείου 11, η Επιτροπή σημειώνει ότι η ΛΑΡΚΟ υπέστη σημαντική μείωση του κύκλου εργασιών της από το 2007 έως το 2009 και σημαντικές ζημίες το 2008 και 2009, για συνολικό ποσό 221 εκατ. ευρώ (116 εκατ. ευρώ και 105 εκατ. ευρώ αντιστοίχως). Το 2010 και το 2011, η εταιρεία είχε αυξήσει τον κύκλο εργασιών και τα κέρδη, αλλά όμως αυτές οι αυξήσεις δεν ήταν επαρκείς για την οικονομική ανάκαμψη της ΛΑΡΚΟ. Κατά την ίδια περίοδο, τα ίδια κεφάλαιά της παρέμειναν αρνητικά και το χρέος της συνέχισε να αυξάνεται. Επιπλέον, οι δραστηριότητες της ΛΑΡΚΟ κατέστησαν εκ νέου ζημιογόνες κατά το 1ο εξάμηνο του 2012.

(25)

Υπό το πρίσμα των ανωτέρω, η Επιτροπή είναι της άποψης ότι η ΛΑΡΚΟ μπορεί να θεωρηθεί προβληματική κατά την έννοια των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α κατά την περίοδο που χορηγήθηκαν τα διαπιστωθέντα μέτρα.

5.2.   Ύπαρξη κρατικής ενίσχυσης

(26)

Σύμφωνα με το άρθρο 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ, ενισχύσεις που χορηγούνται υπό οποιαδήποτε μορφή από το κράτος μέλος ή με κρατικούς πόρους και που νοθεύουν ή απειλούν να νοθεύσουν τον ανταγωνισμό διά της ευνοϊκής μεταχειρίσεως ορισμένων επιχειρήσεων ή ορισμένων κλάδων παραγωγής είναι ασυμβίβαστες με την κοινή αγορά.

(27)

Προκειμένου να εξαχθεί το συμπέρασμα για το κατά πόσον υπάρχει κρατική ενίσχυση, θα πρέπει επομένως να αξιολογηθεί κατά πόσον τα σωρευτικά κριτήρια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ (δηλ. μεταφορά κρατικών πόρων, επιλεκτικό πλεονέκτημα, δυνητική νόθευση του ανταγωνισμού και επηρεασμός των ενδοενωσιακών συναλλαγών) πληρούνται από το καθένα από τα εν λόγω μέτρα.

(28)

Η Ελλάδα δεν αμφισβήτησε το κατά πόσον τα μέτρα που περιγράφονται στο τμήμα 3 ανωτέρω συνεπάγονται κρατική ενίσχυση κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ.

5.2.1.   Κρατικοί πόροι και επιλεκτικό πλεονέκτημα του μέτρου 1 (μη είσπραξη οφειλών προς το Υπουργείο Οικονομικών)

(29)

Φαίνεται ότι κατά το διάστημα 2004-2012 το Υπουργείο Οικονομικών δεν εισέπραξε ως έπρεπε το χρέος της ΛΑΡΚΟ. Έτσι, στην τελευταία δόθηκε ουσιαστικά παράταση για την πληρωμή χρηματοοικονομικής υποχρέωσης προς το Υπουργείο Οικονομικών, κατά το διάστημα που παρουσίαζε οικονομικά προβλήματα. Το μέτρο αυτό εμπεριέχει σαφώς κρατικούς πόρους, υπό μορφή κρατικών εσόδων προς είσπραξη.

(30)

Σύμφωνα με την πάγια νομολογία (13), για να καθοριστεί κατά πόσο χορηγείται επιλεκτικό πλεονέκτημα από τη μη είσπραξη των οφειλών και κατά πόσο το πλεονέκτημα θα μπορούσε να χαρακτηριστεί ως κρατική ενίσχυση κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ, πρέπει να καταδειχθεί ότι η ΛΑΡΚΟ δεν μπορούσε να τύχει τέτοιου πλεονεκτήματος υπό κανονικές συνθήκες της αγοράς. Από την άποψη αυτή, το ουσιώδες ερώτημα που πρέπει να τεθεί είναι κατά πόσο η συμπεριφορά του Δημοσίου ως πιστωτή στις δεδομένες συνθήκες θα μπορούσε να συγκριθεί με τη συμπεριφορά ενός συνετού ιδιώτη επενδυτή.

(31)

Το χρέος εμφανίζεται στις ετήσιες οικονομικές καταστάσεις της ΛΑΡΚΟ στο λογαριασμό με τίτλο «Υποχρεώσεις από τη σύμβαση ρύθμισης οφειλών της 27/4/1998», ο οποίος αποτελείται από τρεις επιμέρους λογαριασμούς για κάθε έναν από τους πιστωτές (παλιά ΛΑΡΚΟ, ΔΕΗ και Υπουργείο Οικονομικών). Μόνο το ποσό της οφειλής στον επιμέρους λογαριασμό της ΛΑΡΚΟ για το Υπουργείο Οικονομικών έναντι του Υπουργείου Οικονομικών παρέμεινε σταθερό ή αυξήθηκε ελαφρά, τουλάχιστον από το 2004, σε επίπεδο 13 εκατ. ευρώ, ενώ οι οφειλές προς τη ΔΕΗ και την παλιά ΛΑΡΚΟ, οι οποίες ήταν μέρη της ίδιας συνολικής διευθέτησης του δημοσίου χρέους, κατά το ίδιο χρονικό διάστημα μειώθηκαν ή εξαλείφθηκαν (βλέπε παράγραφο 9 ανωτέρω). Έτσι, οι οφειλές προς τη ΔΕΗ και την παλιά ΛΑΡΚΟ μειώθηκαν ενώ το χρέος προς το ελληνικό Δημόσιο δεν εισπράχθηκε από αυτό.

(32)

Οι ελληνικές αρχές δεν διευκρίνισαν κατά πόσον, κατά τη διάρκεια της περιόδου 2004-2012, τα δημόσια χρέη της εταιρείας είχαν αναδιαταχθεί, με την εφαρμογή κατάλληλων κυρώσεων, και κατά πόσον η ΛΑΡΚΟ τήρησε τους όρους μιας τέτοιας συμφωνίας αναδιάταξης. Εξάλλου, οι ελληνικές αρχές δεν διευκρίνισαν τις ενέργειες του Δημοσίου κατά τη διάρκεια της ίδιας περιόδου για να εισπράξει τις απαιτήσεις του από τη ΛΑΡΚΟ, δηλαδή εάν το Δημόσιο προσέφυγε σε δικαστήριο για την έκδοση ενταλμάτων πληρωμής, την κατάσχεση περιουσιακών στοιχείων κ.λπ.

(33)

Για τους προαναφερθέντες λόγους, η Επιτροπή αμφιβάλλει κατά πόσον το ελληνικό Δημόσιο συμπεριφέρθηκε ως συνετός ιδιώτης πιστωτής από το 2004. Το μέτρο χορηγήθηκε σε μία και μόνη επιχείρηση και είναι, κατά συνέπεια, επιλεκτικό.

(34)

Έτσι, η Επιτροπή κατέληξε στο προκαταρκτικό συμπέρασμα ότι η μη είσπραξη του χρέους από το Υπουργείο Οικονομικών παρέσχε στην εταιρεία επιλεκτικό πλεονέκτημα κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ.

5.2.2.   Κρατικοί πόροι και επιλεκτικό πλεονέκτημα των μέτρων 2, 4 και 6 (κρατικές εγγυήσεις του 2008, 2010 και 2011)

(35)

Οι κρατικές εγγυήσεις θέτουν σε κίνδυνο κρατικούς πόρους, αφού τυχόν κατάπτωσή τους επιβαρύνει τον κρατικό προϋπολογισμό. Επιπλέον, κάθε εγγύηση που δεν αμείβεται κατάλληλα συνεπάγεται απώλεια οικονομικών πόρων για το Δημόσιο. Συνεπώς, πληρούται το κριτήριο των κρατικών πόρων.

(36)

Όσον αφορά το πλεονέκτημα για τη ΛΑΡΚΟ, η Επιτροπή εφιστά την προσοχή στην ανακοίνωση της Επιτροπής για την εφαρμογή των άρθρων 87 και 88 της συνθήκης ΕΚ στις κρατικές ενισχύσεις με τη μορφή εγγυήσεων («Ανακοίνωση περί εγγυήσεων») (14), τμήματα 2.2 και 3.2. Σύμφωνα με την ανακοίνωση περί εγγυήσεων, σε περίπτωση που ο δανειολήπτης δεν καταβάλλει την προμήθεια ανάληψης κινδύνου για την εγγύηση, του παρέχεται πλεονέκτημα. Σε ορισμένες περιπτώσεις, ο δανειολήπτης, ως προβληματική επιχείρηση, δεν θα μπορούσε να εξεύρει ένα πιστωτικό ίδρυμα διατεθειμένο να του χορηγήσει δάνειο με οποιουσδήποτε όρους, χωρίς κρατική εγγύηση. Επιπλέον, η ανακοίνωση περί εγγυήσεων ορίζει ότι η εκπλήρωση ορισμένων προϋποθέσεων θα μπορούσε να είναι επαρκής για την Επιτροπή προκειμένου να αποκλείσει την ύπαρξη κρατικής ενίσχυσης, όπως σε περίπτωση που ο δανειολήπτης δεν αντιμετωπίζει οικονομικές δυσχέρειες και η εγγύηση δεν καλύπτει ποσοστό μεγαλύτερο του 80 % του οφειλόμενου δανείου ή άλλης οικονομικής υποχρέωσης.

(37)

Στην προκειμένη περίπτωση, η Επιτροπή δεν διαθέτει ενδείξεις για το ύψος αναφοράς της αντίστοιχης προμήθειας εγγύησης το οποίο θα μπορούσε να εξευρεθεί στη χρηματοπιστωτική αγορά για παρόμοιες εγγυήσεις. Ωστόσο, μια ετήσια προμήθεια εγγύησης της τάξης του 1 % δεν φαίνεται εκ πρώτης όψεως να αντικατοπτρίζει τον κίνδυνο αθέτησης για τα εγγυημένα δάνεια, δεδομένων των σημαντικών οικονομικών δυσχερειών της ΛΑΡΚΟ και, ιδίως, του υψηλού δείκτη χρέους προς μετοχικό κεφάλαιο, καθώς και του αρνητικού μετοχικού κεφαλαίου της.

(38)

Επιπλέον, η Επιτροπή επισημαίνει ότι οι εγγυήσεις υπερέβησαν το 80 % της κάλυψης των εγγυημένων ποσών και χορηγήθηκαν σε προβληματική επιχείρηση. Έτσι, η Επιτροπή αμφιβάλλει κατά πόσον ένας εγγυητής σε οικονομία της αγοράς θα χορηγούσε στη ΛΑΡΚΟ εγγύηση για την τιμή αυτή. Ως εκ τούτου, δεν μπορεί να αποκλειστεί η παρουσία κρατικής ενίσχυσης.

(39)

Επιπλέον, χωρίς την κρατική ενίσχυση, η Επιτροπή αμφιβάλλει για το κατά πόσον κάποιο πιστωτικό ίδρυμα θα ήταν διατεθειμένο να δανείσει τη ΛΑΡΚΟ με οποιουσδήποτε όρους.

(40)

Τέλος, οι εν λόγω εγγυήσεις ήταν μέτρα ad hoc υπέρ της ΛΑΡΚΟ και, κατά συνέπεια, έχουν επιλεκτικό χαρακτήρα.

(41)

Συνεπώς, η Επιτροπή θεωρεί στο παρόν στάδιο ότι οι εγγυήσεις που χορηγήθηκαν από το Δημόσιο το 2008, το 2010 και το 2011 προσπόρισαν επιλεκτικό πλεονέκτημα στη ΛΑΡΚΟ.

5.2.3.   Κρατικοί πόροι και επιλεκτικό πλεονέκτημα του μέτρου 3 (αύξηση κεφαλαίου το 2009)

(42)

Η αύξηση κεφαλαίου το 2009 ύψους 65,5 εκατ. ευρώ χορηγήθηκε από το ελληνικό δημόσιο κατά 69 % και από την ΕΤΕ κατά 31 % (βλέπε παράγραφο 12 ανωτέρω) (15). Κατά συνέπεια, η κρατική εισφορά ύψους 45 εκατ. ευρώ εμπεριέχει κρατικούς πόρους.

(43)

Όσον αφορά το πλεονέκτημα στη ΛΑΡΚΟ, η Επιτροπή σημειώνει ότι η αύξηση κεφαλαίου το 2009 χορηγήθηκε κυρίως από το ελληνικό Δημόσιο, κατά 69 %, και από την ΕΤΕ, ιδιωτικό χρηματοπιστωτικό ίδρυμα, κατά 31 %. Η συμμετοχή κατά 31 % ενός ιδιώτη επενδυτή θα μπορούσε καταρχήν να θεωρηθεί ως ένδειξη ότι η εν λόγω επένδυση υποστηρίχθηκε επίσης από επενδυτές σε οικονομία της αγοράς.

(44)

Ωστόσο, η Επιτροπή σημειώνει ότι η ΕΤΕ αρνήθηκε να ασκήσει πλήρως τα δικαιώματά της σχετικά με την αύξηση κεφαλαίου, μολονότι αρχικά είχε συμφωνήσει για τον σκοπό αυτόν (βλέπε παράγραφο 12 ανωτέρω). Στο πλαίσιο αυτό, βάσει της συμμετοχής της ΕΤΕ πριν από την αύξηση κεφαλαίου, φαίνεται ότι η αρχική της συμμετοχή στην αύξηση κεφαλαίου ανερχόταν σε περίπου 49 εκατ. ευρώ, αλλά η τελική της συμμετοχή μειώθηκε σε 20,5 εκατ. ευρώ. Ως εκ τούτου, η συμμετοχή της ΕΤΕ στη ΛΑΡΚΟ μειώθηκε από 36 % πριν την αύξηση κεφαλαίου σε 33,4 % μετά από αυτήν.

(45)

Επιπλέον, η Επιτροπή σημειώνει ότι η ΕΤΕ στην ετήσια έκθεσή της του 2008 δήλωσε: «Η λογιστική αξία της ΛΑΡΚΟ Α.Ε. ποσού EUR 42.611 διαγράφηκε πλήρως λόγω ζημιών ποσού EUR (38.259) και απομείωσης της αξίας ποσού EUR 4.352 διότι ο Όμιλος δεν αναμένει να ανακτήσει το λογιστικό υπόλοιπο της επένδυσης, δεδομένου ότι η εταιρεία αντιμετωπίζει σημαντικές οικονομικές δυσκολίες» (16). Βάσει της εν λόγω δήλωσης της ΕΤΕ, η Επιτροπή αμφιβάλλει κατά πόσον η συμμετοχή της ΕΤΕ στην αύξηση κεφαλαίου του 2009, η οποία έλαβε χώρα λίγους μήνες μετά από την ανωτέρω δήλωση, βασιζόταν στις προσδοκίες που θα έτρεφε ένας ιδιώτης επενδυτής σε οικονομία της αγοράς για θετική απόδοση από μια τέτοια επένδυση, ιδίως διότι, το 2009, η ΛΑΡΚΟ είχε ακόμη χειρότερα οικονομικά αποτελέσματα σε σχέση με εκείνα του 2008 (βλέπε τμήμα 5.1 ανωτέρω).

(46)

Επίσης, η Επιτροπή αμφιβάλλει κατά πόσον οι ενέργειες της ΕΤΕ δύνανται να συγκριθούν με εκείνες ενός κανονικού επενδυτή σε οικονομία της αγοράς, αφού η ΕΤΕ φαίνεται να έχει εκτεθεί στη ΛΑΡΚΟ, όχι μόνο ως μέτοχος, αλλά επίσης ως πιστωτής ή εγγυητής. Ως εκ τούτου, η απόφασή της να συμμετάσχει στην αύξηση κεφαλαίου μαζί με το Δημόσιο ενδέχεται να έχει προκληθεί από μια προσπάθεια να μειώσει τον πιστωτικό της κίνδυνο.

(47)

Επίσης, ο τρίτος μέτοχος της ΛΑΡΚΟ, η ΔΕΗ, δεν συμμετέσχε καθόλου στην αύξηση κεφαλαίου, μολονότι αρχικά είχε συμφωνήσει. Από αυτή την άποψη, βάσει της συμμετοχής της ΔΕΗ πριν από την αύξηση κεφαλαίου, φαίνεται ότι η αρχική συμμετοχή της στην αύξηση κεφαλαίου ήταν περίπου 38 εκατ. ευρώ, αλλά στο τέλος η ΔΕΗ δεν συμμετέσχε καθόλου. Ως εκ τούτου, η συμμετοχή της ΔΕΗ μειώθηκε από 29 % πριν την αύξηση κεφαλαίου σε 11,4 % μετά από αυτήν. Τέλος, σημειώνεται ότι κανένας νέος μέτοχος δεν συνεισέφερε στο μετοχικό κεφάλαιο.

(48)

Όπως διευκρίνισε το Γενικό Δικαστήριο, «η χρονική σύμπτωση δεν μπορεί, αυτή και μόνο, ακόμη και αν υπάρχουν σημαντικές ιδιωτικές επενδύσεις, να αποτελέσει στοιχείο εκ του οποίου θα μπορούσε να συναχθεί ότι δεν υπήρξε κρατική ενίσχυση κατά την έννοια του άρθρου 87 παράγραφος 1 ΕΚ, χωρίς να ληφθούν υπόψη τα λοιπά κρίσιμα πραγματικά ή νομικά στοιχεία» (17). Καταρχάς, φαίνεται ότι η ΛΑΡΚΟ ήταν όντως προβληματική επιχείρηση την εποχή της αύξησης κεφαλαίου του 2009 (βλέπε τμήμα 5.1 ανωτέρω), όμως την αύξηση κεφαλαίου δεν φαίνεται να ακολούθησε ένα σχέδιο αναδιάρθρωσης, ώστε να αποκατασταθεί η βιωσιμότητα της επιχείρησης και να διασφαλισθεί απόδοση για την επένδυση των μετόχων. Επίσης, η αύξηση κεφαλαίου του 2009 ήταν το τρίτο κρατικό μέτρο στήριξης σε χρονική περίοδο περίπου 5 ετών, μετά τη μη είσπραξη του χρέους από το Υπουργείο Οικονομικών από τουλάχιστον το 2004 (μέτρο 1) και την κρατική εγγύηση του 2009 (μέτρο 2). Συνεπώς, η αύξηση κεφαλαίου του 2009 πραγματοποιήθηκε σε ένα πλαίσιο στο οποίο οι δημόσιες αρχές είχαν ήδη αποδείξει τη βούλησή τους να στηρίξουν χρηματοοικονομικά τη ΛΑΡΚΟ και τούτο μπορεί να επηρέασε τη συμπεριφορά του ιδιώτη επενδυτή.

(49)

Σε αυτό το ευρύτερο πλαίσιο, λαμβάνοντας υπόψη τις δυσκολίες της ΛΑΡΚΟ εκείνη την περίοδο και τις προσδοκίες ότι η επένδυση δεν θα απέφερε ικανοποιητική απόδοση βραχυπρόθεσμα και μεσοπρόθεσμα, η Επιτροπή προκαταρκτικά θεωρεί ότι η συμμετοχή της ΕΤΕ στην αύξηση κεφαλαίου με 20,5 εκατ. ευρώ δεν αίρει αφ’ εαυτής τις αμφιβολίες της Επιτροπής σχετικά με ένα πιθανό πλεονέκτημα για τη ΛΑΡΚΟ (18).

(50)

Δεδομένου ότι η αύξηση κεφαλαίου χορηγήθηκε από το Δημόσιο αποκλειστικά στη ΛΑΡΚΟ, η Επιτροπή θεωρεί ότι το πλεονέκτημα έχει επιλεκτικό χαρακτήρα.

(51)

Βάσει των ανωτέρω στοιχείων, η Επιτροπή κατέληξε στο προκαταρκτικό συμπέρασμα ότι η κρατική εισφορά στην αύξηση κεφαλαίου του 2009 παρέσχε επιλεκτικό πλεονέκτημα στη ΛΑΡΚΟ.

5.2.4.   Κρατικοί πόροι και επιλεκτικό πλεονέκτημα του μέτρου 5 (μη είσπραξη φορολογικού προστίμου το 2010)

(52)

Η είσπραξη φορολογικού προστίμου αποτελεί έσοδο που περιέρχεται στο Δημόσιο. Συνεπώς, η μη είσπραξη της προκαταβολής αποτελεί διαφυγόντα κρατικά έσοδα και, επομένως, συνεπάγεται κρατικούς πόρους. Επιπλέον, η Επιτροπή σημειώνει ότι το μέτρο καταλογίζεται στο ελληνικό Δημόσιο, όπως αποφάνθηκε ελληνικό δικαστήριο, το οποίο αποτελεί όργανο του κράτους (19).

(53)

Προκειμένου να εξακριβωθεί η ύπαρξη πλεονεκτήματος στο εν λόγω μέτρο, η Επιτροπή πρέπει να συγκρίνει τις πράξεις του Δημοσίου ως πιστωτή με τις πράξεις ενός συνετού επενδυτή σε οικονομία της αγοράς. Η Επιτροπή παρατηρεί ότι η εν λόγω προκαταβολή φαίνεται να είναι υποχρεωτική σε περιστάσεις όπως η υπό εξέταση, δηλαδή για να αμφισβητηθεί το πρόστιμο ενώπιον ελληνικού δικαστηρίου. Ωστόσο, ως απόρροια απόφασης ελληνικού δικαστηρίου, το Δημόσιο δέχθηκε να παραιτηθεί της είσπραξης της προκαταβολής ύψους 47 εκατ. ευρώ και την αντικατέστησε με εγγυητικές επιστολές ύψους 1,5 εκατ. ευρώ.

(54)

Η Επιτροπή σημειώνει ότι το ποσό των εγγυητικών επιστολών είναι σημαντικά χαμηλότερο σε σύγκριση με την προκαταβολή που οφειλόταν αρχικά.

(55)

Βάσει των ανωτέρω, η Επιτροπή θεωρεί ότι ένας πιστωτής σε οικονομία αγοράς δεν θα δεχόταν να παραιτηθεί της είσπραξης των απαιτήσεών του χωρίς συγκεκριμένο λόγο. Επιπλέον, η Επιτροπή θεωρεί ότι ένας πιστωτής σε οικονομία αγοράς δεν θα δεχόταν την αντικατάσταση μιας οφειλής αυτού του ύψους με μία πολύ χαμηλότερη εγγυητική επιστολή από εταιρεία, η οποία φαίνεται να είναι πιθανό να αθετήσει την υπόσχεσή της, λόγω των οικονομικών δυσχερειών της.

(56)

Φαίνεται ότι η μη είσπραξη της ανωτέρω προκαταβολής του φορολογικού προστίμου αποτελεί μέτρο ad hoc από το Δημόσιο, προς όφελος μεμονωμένης εταιρείας.

(57)

Εν προκειμένω, η Ελλάδα δεν υπέβαλε την εν λόγω απόφαση του δικαστηρίου ούτε άλλα επιχειρήματα που να δικαιολογούν το ότι οι κρατικές αρχές αποδέχθηκαν την αντικατάσταση της προκαταβολής του φορολογικού προστίμου βάσει γενικής εθνικής νομοθεσίας που καθορίζει αντικειμενικά κριτήρια για την έκδοση τέτοιων αποφάσεων.

(58)

Συνεπώς, η Επιτροπή θεωρεί, στο παρόν στάδιο, ότι η μη είσπραξη της προκαταβολής ύψους 25 % του φορολογικού προστίμου από το Δημόσιο και η αντικατάστασή της με την υποχρέωση κατάθεσης εγγυητικών επιστολών παρέσχε στην εταιρεία επιλεκτικό πλεονέκτημα κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ.

5.2.5.   Στρέβλωση του ανταγωνισμού και επίπτωση των μέτρων 1 έως 6 στο εμπόριο

(59)

Η Επιτροπή πρέπει να εξετάσει κατά πόσον τα μέτρα που έλαβαν οι ελληνικές αρχές υπέρ της ΛΑΡΚΟ ενδέχεται να νοθεύουν τον ανταγωνισμό και να επηρεάσουν τις συναλλαγές μεταξύ των κρατών μελών, παρέχοντας πλεονέκτημα σε αυτή την επιχείρηση σε σχέση με άλλους ανταγωνιστές οι οποίοι δεν λαμβάνουν δημόσια στήριξη.

(60)

Η ΛΑΡΚΟ δραστηριοποιείται σε έναν τομέα τα προϊόντα του οποίου αποτελούν αντικείμενο εμπορίας μεταξύ κρατών μελών και η ίδια εταιρεία εξάγει το μεγαλύτερο μέρος της παραγωγής της σε άλλα κράτη μέλη. Επιπλέον, πραγματοποιείται εξόρυξη, τήξη και εξευγενισμός νικελίου σε 6 κράτη μέλη πέραν της Ελλάδας, δηλ. στην Αυστρία, τη Φινλανδία, τη Γαλλία (Νέα Καληδονία), την Ισπανία, τη Σουηδία και το Ηνωμένο Βασίλειο (20). Όσον αφορά το εμπόριο νικελίου, το νικέλιο αποτελεί αντικείμενο εμπορίας σε σχεδόν όλα τα κράτη μέλη (21).

(61)

Όσον αφορά τη στρέβλωση του ανταγωνισμού, τα εν λόγω μέτρα δίνουν τη δυνατότητα στη ΛΑΡΚΟ να συνεχίσει να λειτουργεί έτσι ώστε να μην χρειάζεται να αντιμετωπίσει, όπως άλλοι ανταγωνιστές της, τις συνέπειες που κανονικά απορρέουν από τα προβληματικά οικονομικά αποτελέσματά της. Τούτο στρεβλώνει τον ανταγωνισμό, καθώς άλλες εταιρείες που δραστηριοποιούνται στην εξόρυξη, τήξη και εξευγενισμό νικελίου είναι υποχρεωμένες να λειτουργούν χωρίς εγγυήσεις ή κεφάλαια από το Δημόσιο.

(62)

Ως εκ τούτου, η Επιτροπή θεωρεί ότι τα εν λόγω μέτρα επηρεάζουν τις συναλλαγές και νοθεύουν τον ανταγωνισμό.

5.2.6.   Συμπέρασμα σχετικά με την ύπαρξη κρατικής ενίσχυσης

(63)

Με βάση τα ανωτέρω επιχειρήματα, η Επιτροπή θεωρεί, σε αυτό το στάδιο, ότι τα υπό εξέταση μέτρα 1 έως 6 ενδέχεται να συνεπάγονται κρατική ενίσχυση κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ.

5.3.   Παράνομη ενίσχυση

(64)

Εάν τα μέτρα που εντοπίστηκαν συνιστούν κρατική ενίσχυση, θεωρείται ότι χορηγήθηκαν κατά παράβαση των υποχρεώσεων κοινοποίησης και αναστολής που θεσπίζονται στο άρθρο 108 παράγραφος 3 της ΣΛΕΕ. Συνεπώς, η Επιτροπή θεωρεί στο παρόν στάδιο ότι τα μέτρα υπέρ της ΛΑΡΚΟ συνιστούν παράνομη κρατική ενίσχυση.

5.4.   Συμβατότητα της ενίσχυσης

(65)

Στον βαθμό που τα μέτρα συνιστούν κρατική ενίσχυση κατά την έννοια του άρθρου 107 παράγραφος 1 της ΣΛΕΕ, η συμβατότητά τους πρέπει να αξιολογηθεί υπό το πρίσμα των εξαιρέσεων που προβλέπονται στις παραγράφους 2 και 3 του εν λόγω άρθρου.

(66)

Σύμφωνα με τη νομολογία του Δικαστηρίου το κράτος μέλος οφείλει να επικαλεσθεί τους τυχόν λόγους που συνηγορούν υπέρ της συμβατότητας με την εσωτερική αγορά και να αποδείξει ότι πληρούνται οι προϋποθέσεις που απαιτεί η συμβατότητα αυτή (22). Οι ελληνικές αρχές δεν έχουν παράσχει καμία πιθανή αιτιολόγηση της συμβατότητας.

(67)

Παρά ταύτα, η Επιτροπή αξιολόγησε κατά πόσο κάποιος από τους πιθανούς λόγους συμβατότητας που προβλέπονται στη ΣΛΕΕ θα μπορούσε εκ πρώτης όψεως να ισχύει για τα υπό εξέταση μέτρα. Η Επιτροπή θεωρεί στο παρόν στάδιο ότι οι εξαιρέσεις που προβλέπονται στο άρθρο 107 παράγραφος 2 της ΣΛΕΕ είναι άνευ αντικειμένου. Το ίδιο συμπέρασμα θα ίσχυε για τις εξαιρέσεις που προβλέπονται στο άρθρο 107 παράγραφος 3 στοιχεία δ) και ε) της ΣΛΕΕ.

(68)

Λαμβανομένου υπόψη του γεγονότος ότι η ΛΑΡΚΟ φαινόταν να είναι προβληματική ήδη το 2008 και εξακολουθεί να είναι προβληματική επί του παρόντος, δεν φαίνεται στο παρόν στάδιο ότι θα μπορούσε να εφαρμοστεί η εξαίρεση σχετικά με την ανάπτυξη ορισμένων περιοχών ή τομέων που προβλέπεται στο άρθρο 107 παράγραφος 3 στοιχείο α) της ΣΛΕΕ.

(69)

Επίσης, η Επιτροπή αξιολόγησε κατά πόσον κάποιο από τα εν λόγω μέτρα θα μπορούσε να είναι συμβιβάσιμο δυνάμει του άρθρου 107 παράγραφος 3 στοιχείο β) της ΣΛΕΕ βάσει των κανόνων για την αντιμετώπιση της κρίσης που προβλέπονται στο προσωρινό πλαίσιο (23). Ωστόσο, η Επιτροπή σημειώνει ότι η ΛΑΡΚΟ ήταν ενδεχομένως προβληματική επιχείρηση πριν την 1η Ιουλίου 2008 και κατά συνέπεια δεν θα ήταν επιλέξιμη για ενίσχυση δυνάμει του προσωρινού πλαισίου. Επιπλέον, τα υπό αξιολόγηση μέτρα δεν φαίνεται να πληρούν τις υπόλοιπες προϋποθέσεις για την εφαρμογή του προσωρινού πλαισίου. Η Επιτροπή δεν διαθέτει πληροφορίες οι οποίες θα μπορούσαν να τεκμηριώσουν ότι η ενίσχυση υπέρ της ΛΑΡΚΟ θα μπορούσε δυνητικά «να άρει μια σοβαρή διαταραχή στην οικονομία» της Ελλάδας, ενώ οι δραστηριότητες της εταιρείας δεν φαίνεται να εμπίπτουν στον ορισμό ενός σχεδίου κοινού ευρωπαϊκού ενδιαφέροντος.

(70)

Ενόψει του χαρακτήρα των επίμαχων μέτρων και του γεγονότος ότι η ΛΑΡΚΟ μπορούσε να θεωρηθεί προβληματική επιχείρηση κατά το χρόνο χορήγησης των μέτρων (βλέπε τμήμα 5.1 ανωτέρω), φαίνεται ότι το συμβιβάσιμο των μέτρων μπορεί να αξιολογηθεί μόνο δυνάμει του άρθρου 107 παράγραφος 3 στοιχείο γ) της ΣΛΕΕ και, ιδίως, υπό το πρίσμα των κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α.

(71)

Ωστόσο, η Επιτροπή αμφιβάλλει, στο παρόν στάδιο, εάν η διαπιστωθείσα ενίσχυση θα μπορούσε να κηρυχθεί συμβιβάσιμη με τις Κατευθυντήριες γραμμές Δ&Α, διότι φαίνεται ότι αρκετές από τις προϋποθέσεις και τις αρχές των τελευταίων δεν πληρούνται.

(72)

Η Επιτροπή σημειώνει καταρχάς ότι οι προϋποθέσεις για ενισχύσεις διάσωσης και αναδιάρθρωσης που ορίζονται στα τμήματα 3.1 και 3.2 των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α δεν φαίνεται να πληρούνται. Συγκεκριμένα, οι ελληνικές αρχές δεν παρείχαν καμία πληροφορία ως προς το κατά πόσον τα μέτρα έχουν λήξει και δεν έχουν υποβάλει κανένα σχέδιο αναδιάρθρωσης. Επιπλέον, η Επιτροπή σημειώνει ότι το Δημόσιο φαίνεται να έχει χορηγήσει επανειλημμένως μέτρα υπέρ της ΛΑΡΚΟ, ενώ η τελευταία ήταν προβληματική. Έτσι, ούτε η προϋπόθεση του τμήματος 3.3 των Κατευθυντηρίων γραμμών Δ&Α (αρχή της εφάπαξ ενίσχυσης) φαίνεται να πληρούται.

(73)

Η Επιτροπή υπογραμμίζει το γεγονός ότι οι ελληνικές αρχές δεν προέβαλαν κανένα επιχείρημα όσον αφορά την πιθανή συμβατότητα της ενίσχυσης ως ενίσχυσης αναδιάρθρωσης.

5.5.   Προκαταρκτικό συμπέρασμα όσον αφορά τη συμβατότητα

(74)

Στο παρόν στάδιο, η Επιτροπή αμφιβάλλει ως προς το συμβιβάσιμο με την εσωτερική αγορά των διαφόρων εν λόγω μέτρων.

6.   ΑΠΟΦΑΣΗ

Με βάση τις ανωτέρω εκτιμήσεις, η Επιτροπή, ενεργώντας σύμφωνα με τη διαδικασία που ορίζεται στο άρθρο 108 παράγραφος 2 της Συνθήκης για τη λειτουργία της Ευρωπαϊκής Ένωσης, καλεί την Ελλάδα να υποβάλει τις παρατηρήσεις της και να παράσχει όλες τις πληροφορίες που δύνανται να συμβάλουν στην αξιολόγηση της ενίσχυσης/του μέτρου, εντός ενός μηνός από την ημερομηνία παραλαβής της παρούσας επιστολής. Η ίδια καλεί τις αρχές της χώρας σας να διαβιβάσουν αμελλητί αντίγραφο της παρούσας επιστολής στον δυνητικό δικαιούχο της ενίσχυσης.

Η Επιτροπή επιθυμεί να υπενθυμίσει στην Ελλάδα ότι το άρθρο 108 παράγραφος 3 της Συνθήκης για τη λειτουργία της Ευρωπαϊκής Ένωσης έχει ανασταλτικό αποτέλεσμα και εφιστά την προσοχή σας στο άρθρο 14 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 659/1999 του Συμβουλίου, το οποίο προβλέπει την ανάκτηση των ενισχύσεων που έχουν χορηγηθεί παράνομα.

Η Επιτροπή προειδοποιεί την Ελλάδα ότι θα ενημερώσει τα ενδιαφερόμενα μέρη με τη δημοσίευση της παρούσας επιστολής και περίληψής της στην Επίσημη Εφημερίδα της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Θα ενημερώσει επίσης τα ενδιαφερόμενα μέρη στις χώρες ΕΖΕΣ οι οποίες έχουν υπογράψει τη συμφωνία για τον ΕΟΧ, με δημοσίευση ανακοίνωσης στο συμπλήρωμα ΕΟΧ της Επίσημης Εφημερίδας της Ευρωπαϊκής Ένωσης και θα ενημερώσει την Εποπτεύουσα Αρχή της ΕΖΕΣ αποστέλλοντάς της αντίγραφο της παρούσας επιστολής. Όλα τα ενδιαφερόμενα μέρη θα κληθούν να υποβάλουν τις παρατηρήσεις τους εντός ενός μηνός από την ημερομηνία της δημοσίευσης αυτής.“


(1)  Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2).

(2)  Βλέπε το Δεύτερο πρόγραμμα οικονομικής προσαρμογής για την Ελλάδα — Πρώτη επανεξέταση Δεκεμβρίου 2012, http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/occasional_paper/2012/pdf/ocp123_en.pdf.

(3)  Το Ταμείο Αξιοποίησης Ιδιωτικής Περιουσίας του Δημοσίου (ΤΑΙΠΕΔ) είναι ανώνυμη εταιρεία που ιδρύθηκε την 1η Ιουλίου 2011, προκειμένου να διαχειριστεί τη διαδικασία ιδιωτικοποιήσεων.

(4)  Σύσταση της Επιτροπής, της 6ης Μαΐου 2003, σχετικά με τον ορισμό των πολύ μικρών, των μικρών και των μεσαίων επιχειρήσεων, ΕΕ L 124 της 20.05.2003, σ. 36.

(5)  Στοιχεία που καλύπτονται από το επαγγελματικό απόρρητο, σύμφωνα με την Ανακοίνωση της Επιτροπής σχετικά με το επαγγελματικό απόρρητο στις αποφάσεις για τις κρατικές ενισχύσεις (OJ C 297 of 9.12.2003, p. 6).

(6)  Η παραχώρηση των εγκαταστάσεων Αγίου Ιωάννη/Λάρυμνας είχε χορηγηθεί αρχικά στη ΛΑΡΚΟ με σύμβαση του 1976 για περίοδο 35 ετών, με λήξη στα τέλη Ιουνίου 2012 (επικυρώθηκε με τον νόμο 371/1976 (Εφημερίδα της Κυβερνήσεως 167/A/1.7.1976). Σύμφωνα με το άρθρο 1 παράγραφος 13, η εγκατάσταση τήξης αποτελούσε μέρος της παραχώρησης και μετά τη λήξη της παραχώρησης θα επέστρεφε στο κράτος χωρίς καμία υποχρέωση, μαζί με το δικαίωμα εξόρυξης.

(7)  Ελληνικός Κώδικας Φορολογίας Εισοδήματος νόμος 2238/1994 (Εφημερίδα της Κυβερνήσεως ΦΕΚ A/151/16.9.94), άρθρο 74 (9).

(8)  Ανακοίνωση της Επιτροπής — Κοινοτικές κατευθυντήριες γραμμές όσον αφορά τις κρατικές ενισχύσεις για τη διάσωση και την αναδιάρθρωση προβληματικών επιχειρήσεων, ΕΕ C 244 της 1.10.2004, σ. 2.

(9)  Στοιχεία που υποβλήθηκαν από το ΤΑΙΠΕΔ.

(10)  Συνεκδικασθείσες υποθέσεις T-102/07 Freistaat Sachsen κατά Επιτροπής και T-120/07 MB Immobilien and MB System κατά Επιτροπής, [2010] Συλλογή II-585, σκέψη 106.

(11)  Απόφαση της Επιτροπής στην υπόθεση C 38/2007 Arbel Fauvet Rail, ΕΕ L 238 της 5.9.2008, σ. 27, απόφαση της Επιτροπής στην υπόθεση C 27/2010 United Textiles, ΕΕ L 279 της 12.10.2012, σ. 30.

(12)  Σύμφωνα με το άρθρο 47 του ελληνικού νόμου 2190/1920, σε περίπτωση που το σύνολο των ιδίων κεφαλαίων της εταιρείας καταστεί κατώτερο του 50 % του μετοχικού κεφαλαίου, οι μέτοχοι πρέπει να αποφασίσουν (εντός 6 μηνών από τη λήξη του αντίστοιχου οικονομικού έτους) είτε για τη λύση της εταιρείας είτε για την υιοθέτηση άλλων μέτρων.

(13)  Βλέπε π.χ. απόφαση της 29ης Απριλίου 1999 στην υπόθεση C-342/96 Ισπανία κατά Επιτροπής, Συλλογή 1999, σ. I-2459· απόφαση της 11ης Ιουλίου 2002 στην υπόθεση T-152/99 HAMSA κατά Επιτροπής, Συλλογή 2002, σ. II-3049· απόφαση της 29ης Ιουνίου 1999 στην υπόθεση C-256/97 DM Transport, Συλλογή 1999, σ. I-3913.

(14)  ΕΕ C 155 της 20.6.2008, σ. 10.

(15)  Η ακριβής ημερομηνία εγγραφής για απόκτηση μετοχών από το ελληνικό Δημόσιο και τους άλλους μετόχους δεν είναι γνωστή στην Επιτροπή. Αυτό το σημείο θα πρέπει να εξακριβωθεί κατά τη διάρκεια της επίσημης διαδικασίας έρευνας.

(16)  Σημείωμα 24: Συμμετοχές σε συνδεόμενες εταιρείες.

(17)  Υπόθεση T-565/08 Corsica Ferries κατά Επιτροπής, απόφαση της 11ης Σεπτεμβρίου 2012, δεν έχει ακόμα δημοσιευθεί στη Συλλογή, σκέψη 122.

(18)  Βλέπε υποθέσεις T-358/94 Compagnie nationale Air France κατά Επιτροπής [1996] Συλλογή II-2109, σκέψεις 148-149 και T-296/97 Alitalia – Linee aeree italiane SpA κατά Επιτροπής [2000] Συλλογή II-3871, σκέψη 81.

(19)  Βλέπε, εν προκειμένω, απόφαση της Επιτροπής στην υπόθεση Εικαζόμενη ενίσχυση υπέρ της Αλουμίνιον της Ελλάδος, ΕΕ L 166 της 27.6.2012, σ. 83.

(20)  

Πηγή: British Geological Survey, European Mineral Statistics 2006-2010, http://www.bgs.ac.uk/; επίσης Nickel Institute, http://www.nickelinstitute.org.

(21)  

Πηγή: British Geological Survey, European Mineral Statistics 2006-2010, http://www.bgs.ac.uk/.

(22)  Υπόθεση C-364/90, Ιταλία κατά Επιτροπής, [1993] Συλλογή I-2097, σκέψη 20.

(23)  Προσωρινό κοινοτικό πλαίσιο για τη λήψη μέτρων κρατικής ενίσχυσης με σκοπό να στηριχθεί η πρόσβαση στη χρηματοδότηση κατά τη διάρκεια της τρέχουσας χρηματοπιστωτικής και οικονομικής κρίσης, ΕΕ C 16 της 22.1.2009, σ. 1, όπως τροποποιήθηκε με την ανακοίνωση της Επιτροπής για την τροποποίηση του προσωρινού κοινοτικού πλαισίου για τη λήψη μέτρων κρατικής ενίσχυσης με σκοπό να στηριχθεί η πρόσβαση στη χρηματοδότηση κατά τη διάρκεια της τρέχουσας χρηματοπιστωτικής και οικονομικής κρίσης, ΕΕ C 303 της 15.12.2009, σ. 6. Το προσωρινό κοινοτικό πλαίσιο έληξε τον Δεκέμβριο 2011.