Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 134/01

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Menjalni tečaji eura (1)

9. maja 2013

2013/C 134/02

1 euro =

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Menjalni tečaji eura (1)

10. maja 2013

2013/C 134/03

1 euro =

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Menjalni tečaji eura (1)

13. maja 2013

2013/C 134/04

1 euro =

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Izjava Komisije o njeni vlogi nadzornika za organizacijo, upravljanje in vodenje registra .eu TLD (1)

2013/C 134/05

Komisija lahko občasno izda smernice za register, da zagotovi ustrezno izvajanje pogodbe v skladu glavnimi zahtevami politike, določenimi v tehnični prilogi koncesijke pogodbe o storitvah med Evropsko unijo in registrom .eu najvišje ravni.

(1)  Člen 3.1 (c) Uredbe (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni (UL L 113, 30.4.2002, str. 1).

RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV INTERESA ZA IZBIRO REGISTRA ZA DOMENO NAJVIŠJE RAVNI .eu

2013/C 134/06

1.   Ozadje

Uredba (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni je bila sprejeta 22. aprila 2002. Objavljena je bila 30. aprila 2002 in je začela veljati na isti dan (1). Ta uredba določa, da Evropska komisija imenuje register za domeno najvišje ravni (TLD), ki se mu zaupajo organizacija, upravljanje in vodenje domene TLD „.eu“. Člen 2 Uredbe register opredeljuje kot „subjekt, ki mu je zaupano organiziranje, upravljanje in vodenje TLD .eu, vključno z vzdrževanjem ustreznih podatkovnih baz in s tem povezanih storitev za javno poizvedovanje, registriranje domenskih imen, delovanje Registra domenskih imen, delovanje imenskih strežnikov Registra TLD in razširjanje območnih datotek TLD“.

Poleg tega je bila 28. aprila 2004 sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo. Objavljena je bila 30. aprila 2004 in je začela veljati na isti dan (2). Ta uredba je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 560/2009. V skladu z uvodno izjavo 1 Uredbe velja, da „Register, (…), mora biti nepridobitna organizacija, ki deluje in zagotavlja storitve na podlagi pokritja stroškov in po dostopni ceni.“

Na podlagi razpisa za zbiranje prijav interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropskih skupnosti 3. septembra 2002 (C 208/08), je Komisija z Odločbo z dne 21. maja 2003 o določitvi registra domen .eu najvišje ravni (2003/375/ES) (3) imenovala evropski register internetnih domen (European Registry for Internet Domains — EURID) za subjekt, ki mu je zaupano organiziranje, upravljanje in vodenje domene najvišje ravni .eu. Začetna pogodba med Komisijo in izbranim operaterjem registra pika.eu (EURid) je bila 12. oktobra 2004 podpisana za pet let in nato leta 2009 podaljšana za dodatnih pet let. Sedanja pogodba bo tako prenehala veljati 12. oktobra 2014.

Namen tega razpisa za zbiranje prijav interesa je zbrati vloge organizacij, ki želijo kot kandidati sodelovati v postopku izbire registra za delovanje domene najvišje ravni pika.eu v prihodnosti. Postopek izbire temelji na javnem razpisu ter načelih objektivnosti, nediskriminacije in preglednosti.

Značilnosti in naloge registra določajo členi 3, 4 in 5 Uredbe. Komisija želi zlasti poudariti:

Ocenjevanje in izbira registra bosta potekala na podlagi meril za izbiro, sprejetih v skladu z Uredbo in vključenih v ta razpis za zbiranje prijav. Komisija lahko sklene, da ji bodo pri ocenjevanju pomagali zunanji strokovnjaki. Strokovnjaki bodo izbrani na podlagi usposobljenosti, neodvisnosti in posebnega poznavanja trga.

2.   Povabilo k predložitvi prijav

V skladu z Uredbo (ES) št. 733/2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni Evropska komisija vabi k predložitvi prijav interesa za izbiro registra, kateremu bo zaupano organiziranje, upravljanje in vodenje domene najvišje ravni .eu.

Za pomoč prijaviteljem in zaradi standardizacije predloženih informacij priloge k temu razpisu vsebujejo vrsto informacij, ki jih zahteva Komisija. Vsi prijavitelji morajo prijave pripraviti v skladu z informacijami, ki so zahtevane v prilogah. Prijavo mora podpisati pooblaščeni zastopnik organizacije. Prijavitelj lahko po lastni presoji predloži ustrezne dodatne informacije, vendar bodo prijave, ki ne bodo vsebovale vseh informacij iz prilog, obravnavane kot prijave, ki ne izpolnjujejo pogojev. Predložiti je treba tudi elektronsko različico prijave interesa.

Prijave se predložijo enkrat. Register se izbere na podlagi tega razpisa za zbiranje prijav interesa. Za izbiro registra se ne načrtuje dodaten razpis.

Predložene prijave, ki ne bodo oddane do rokov, določenih v nadaljnjem besedilu, na tem razpisu ne bodo ocenjene.

Prijave interesa na ta razpis je treba oddati po priporočeni pošti najpozneje 20. junija 2013 (datum poštnega žiga) ali vročiti (osebno, prek pooblaščenega zastopnika ali zasebne kurirske službe) na naslov iz nadaljevanja najpozneje 20. junija 2013 (17:00). Kot dokazilo o predložitvi se šteje potrdilo, ki ga podpiše in z datumom opremi uslužbenec oddelka, navedenega v nadaljevanju.

Prijave je treba predložiti v štirih izvodih (trije vezani in en nevezan izvod) v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Štiri izvode je treba vložiti v dve zaprti ovojnici. Na zunanji ovojnici mora biti naslov iz nadaljevanja, na notranji ovojnici mora biti naslov iz nadaljevanja in oznaka „Applications to expressions of interest for the selection of the .eu top level domain Registry, submitted by (name of applicant) — not to be opened by the internal mail department“. Samolepilne ovojnice se ne smejo uporabljati.

Rok za predložitev prijav interesa je 20. junija 2013. Naslov za pošiljanje ali vročitev prijav interesa je:

Komisija se zaveže, da bo prijavitelju poslala potrdilo o prejemu v petih dneh po prejemu prijave.

Prijavitelji so dolžni poskrbeti, da so prijave naslovljene na navedeni naslov in oddane pravočasno. Komisija ne prevzema odgovornosti za napačno naslovljene svežnje ali prijave, ki so razdeljeni na več svežnjev in neustrezno označeni, da bi se lahko ponovno sestavili.

Informacije:

Informacije o Uredbi (ES) št. 733/2002 so na voljo na naslednji spletni strani:

http://ec.europa.eu/information_society/policy/doteu/index_en.htm

3.   Merila za upravičenost

Vse prijave se bodo preverile po naslednjih merilih:

Register mora biti nepridobitna organizacija, oblikovana v skladu z zakonodajo države članice, ter imeti statutarni sedež, glavno upravo in glavni kraj poslovanja v Evropski uniji.

V prijavi se jasno opredeli država članica, v kateri je nepridobitna organizacija oblikovana, in navedejo popolni podatki o kraju njenega statutarnega sedeža, glavne uprave in glavnem kraju poslovanja.

Da se potrdi, da status prijavitelja ustreza tem zahtevam, mora prijava vsebovati podatke iz Priloge 1.

Če so nepridobitno organizacijo ustanovili konzorcij podjetij ali skupine izvajalcev, je treba v prijavi navesti tudi podatke o vlogi in statusu vsakega člana ali skupine. Opisati je treba tudi notranjo organiziranost nepridobitne organizacije, razen če je ta določena v statutu družbe ali podobnih statutih.

Če nepridobitna organizacija ob predložitvi prijave še ni ustanovljena, morajo prijavitelji predložiti čim več razpoložljivih okvirnih informacij za vsako zgornjo zahtevo ter dodatno še jasno in natančno navesti časovni razpored in postopek ustanovitve.

Register mora izvajati potrebne naloge kot glavni izvajalec in ne kot posrednik ali podizvajalec. Pogodbe s podizvajalci se lahko dovolijo, če so nujne za izvedbo dela, ter na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja Komisije. V takšnih primerih izvajalec poskrbi, da ima Komisija enake pravice in jamstva do tretjih oseb kot do izvajalca. Če prijavitelji predlagajo oddajo enega od delov funkcij registra v izvajanje podizvajalcem, prijava vsebuje ustrezne informacije iz Priloge 1(10).

Prijavitelji morajo predložiti pravilno podpisano in z datumom opremljeno častno izjavo (Priloga 1a), v kateri navedejo, da niso v enem od položajev iz členov 93 ali 94 finančne uredbe. Takšna izjava se lahko zahteva tudi od podizvajalcev. Kandidati, ki so v položajih, določenih v členih 93 in 94 finančne uredbe, v tem postopku ne morejo sodelovati.

Prijave, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost, ne bodo ocenjene.

O izključitvi prijave zaradi neizpolnjevanja meril za upravičenost odloča Komisija. Prijavitelj neupravičene prijave bo obveščen takoj po odločitvi Komisije.

4.   Merila za izbiro

Izbira registra bo temeljila na Uredbi (ES) št. 733/2002 in na merilih iz tega oddelka. Prijave morajo vsebovati podatke o merilih za izbiro, navedene v Prilogi 2.

A.   Kakovost storitve

Register je subjekt, ki mu je zaupano organiziranje, upravljanje in vodenje TLD .eu, vključno z vzdrževanjem ustreznih podatkovnih baz in s tem povezanih storitev za javno poizvedovanje, registriranje domenskih imen, delovanje registra domenskih imen, delovanje imenskih strežnikov registra TLD ter ustvarjanje in upravljanje območnih datotek TLD.

Prijavitelji morajo dokazati sposobnost za organiziranje, upravljanje in vodenje TLD .eu v splošnem interesu ter na podlagi načel kakovosti, učinkovitosti, zanesljivosti in dostopnosti. V prijavi opiše vrsto organizacije, upravljanja in vodenja, ki jo namerava zagotoviti, ter navede podatki o strokovnem znanju in izkušnjah, ki so na voljo v organizaciji za izvajanje teh funkcij. Lahko se upošteva obseg funkcij registra, ki jih lahko zagotovi prijavitelj sam v primerjavi z podizvajalci.

V prijavi se opišeta tudi predlagani akreditacijski postopek in pogoji za registratorja, vključno s tehničnimi vidiki, ter s tem povezane metode za zagotavljanje učinkovitih in poštenih pogojev konkurence med registratorji; po potrebi se lahko doda tudi osnutek sporazuma o akreditiranju. Sam register ne deluje kot registrator.

Register TLD .eu bo moral sprejeti tudi zadostne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da se domena najvišje ravni .eu v EU učinkovito spodbuja, pridobiva zaupanje potrošnikov/uporabnikov, prispeva k inovativnosti in da se lahko prilagaja prihodnjim zahtevam potencialnih registrantov. Posebno pozornost je treba posvetiti jezikovni raznolikosti v Evropski uniji ter potrebi po spodbujanju domene najvišje ravni .eu v uradnih jezikih EU, vključno s spodbujanjem različic, ki uporabljajo internacionalizirana domenska imena (Internationalised domain names — IDN). V prijavah se opiše, kako nameravajo prijavitelji doseči te cilje.

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 30. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 20.

B.   Človeški in tehnični viri

Prijavitelji morajo dokazati ustrezno raven človeških in tehničnih virov, ki bodo na voljo, in zagotoviti delovanje sistema za upravljanje registracij, ki zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti (vključno z določbami za izredne razmere v primeru neuspešnosti sistema), natančnosti in učinkovitosti. Kot pozitivna lastnost se bo pri ocenjevanju upoštevala tudi geografska raznolikost predlagane vodstvene strukture prijavitelja.

Prijavitelji morajo tudi dokazati, da bodo domeno najvišje ravni .eu upravljali na način, ki je skladen vsaj z minimalnimi funkcijskimi specifikacijami in specifikacijami uspešnosti, ki jih zahteva Organizacija za dodeljevanje imen in številk (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers – ICANN) za storitve registra domene najvišje ravni z državno kodo (ccTLD).

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 20. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 14.

Prijava mora vsebovati informacije iz Priloge 3.

C.   Finančni položaj

Prijavitelji morajo dokazati stopnjo finančne varnosti in stabilnosti, ki je skladna z vključenimi nalogami. Zato se bo obravnavala kakovost poslovnega načrta za delovanje registra.

Prijava bo vsebovala ustrezne podatke o predvidenih stroških in kapitalskih zahtevah, razpoložljivosti kapitala in zavarovanja, model prihodkov (vključno z oblikovanjem cen), ustrezno analizo trga, načrt trženja in določbe o neuspešnosti registra.

Razmerje med stroški in kakovostjo je pomembno merilo pri ocenjevanju finančnega položaja.

Prijavitelji morajo navesti tudi informacije o letnih zunanjih revizijah, ki so predvidene.

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 20. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 14.

Za izvajanje uredbe finančna sredstva Unije niso voljo. Register bo za izvajanje funkcij zbiral pristojbine tretjih oseb. Naložbe in izdatke registra je treba načrtovati na podlagi pričakovanih prihodkov iz registracij. Če se po prvem letu delovanja ugotovi presežek, ki se ne vloži v izboljšanje kakovosti storitev, neposredno povezanih z organizacijo, upravljanjem in vodenjem registra TLD .eu, se vsako leto prenese v proračun Unije. Upoštevana bo potreba po zagotavljanju ustreznih rezerv za delovanje.

D.   Mehanizmi za posvetovanje

Prijavitelji morajo navesti, kako se nameravajo posvetovati z ostalimi zainteresiranimi stranmi in upoštevati njihova stališča, zlasti z javnimi organi, podjetji, organizacijami in fizičnimi osebami, ki zastopajo različna področja evropske internetne skupnosti in zainteresiranih.

Prijavitelji morajo navesti predvsem, kateri mehanizem za posvetovanja nameravajo uporabiti za začetno opredelitev politike registracij in njene poznejše spremembe.

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 30. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 20.

E.   Zastopanje

Prijavitelji morajo navesti, kako nameravajo vzpostaviti in ohranjati komunikacijo ter po potrebi sodelovati v komunikaciji z ustreznimi regionalnimi ali mednarodnimi organizacijami, povezanimi z internetom (predvsem s CENTR (Council of the European National Top Level Domain Registries – Svet evropskih nacionalnih registrov domene najvišje ravni), RIPE (Réseaux IP Européens), ICANN).

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 10. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 5.

F.   Vpliv na trg domenskih imen

Uredba določa, da „mora TLD .eu v skladu s členom 154(2) Pogodbe pospeševati uporabo in dostop do internetnih omrežij in navideznega trga, ki temelji na internetu, z zagotovitvijo komplementarne registracijske domene k obstoječim domenam najvišje ravni z državno kodo (ccTLD) ali globalne registracije v generičnih domenah najvišje ravni ter mora posledično povečati izbiro in konkurenčnost.“ Zato bo upoštevan verjetni vpliv prijave na stanje konkurence na trgu domenskih imen.

Prijave morajo vsebovati ustrezne podatke, ki se nanašajo na delež prodaje članov nepridobitne organizacije ali zainteresiranih strani v registracijskih dejavnostih domen najvišje ravni na regionalni in svetovni ravni. Deleži morajo biti navedeni ločeno za (1) „vse generične domene najvišje ravni (gTLD)“, (2) „vse domene najvišje ravni z državno kodo (ccTLD)“, (3) vsako generično domeno najvišje ravni, v kateri je dejaven zadevni član ali zainteresirana stran, ter (4) vsako domeno najvišje ravni z državno kodo, v kateri je dejaven zadevni član ali zainteresirana stran.

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 20. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 14.

G.   Mehanizmi za izvajanje določb o javnem redu

V skladu s členom 5(1) Uredbe mora Komisija po posvetovanju z registrom sprejeti pravila javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami TLD .eu in načela javnega reda glede registracije domenskih imen (4).

Zato so prijavitelji pozvani, da opredelijo možne mehanizme za izvajanje člena 5(1), opišejo finančne in logistične posledice ter vpliv na vire takšnih možnosti ter navedejo prednostno možnost prijavitelja (ter razloge za dajanje prednosti).

Prijavitelj mora tudi navesti, katere možnosti so bile uporabljane za oblikovanje modela prihodkov in stroškov, vključenega v oddelek „Finančni položaj“. Takšne informacije bo Komisija potrebovala za pomoč pri opredelitvi pravil javnega reda, ki jih je treba sprejeti. Prijavitelji se morajo zavedati, da se lahko politika javnega reda, ki bo uporabljena, razlikuje od prijave, ki ga je pripravil izbrani register.

To merilo ne bo ocenjeno na podlagi kakovosti zadevne možnosti politike, ker bo o politiki pozneje odločala Komisija, pomagal pa ji bo odbor iz člena 6 Uredbe. Ocenjeno bo na podlagi kakovosti razmerja med modelom prihodkov in stroškov ter alternativnimi možnostmi politike.

Najvišja ocena bo 10. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 5.

H.   Države EGP in širitev EU

Prijavitelji morajo prikazati, kako nameravajo upoštevati predvideno širitev Uredbe na države evropskega gospodarskega prostora (EGP) in možno širitev na države kandidatke.

Najvišja ocena za to merilo za izbiro bo 10. Za vključitev prijaviteljev v izbiro bo treba doseči prag 5.

5.   Postopek po izbiri

Po oceni prejetih prijav interesa se bo Komisija v roku iz oddelka 2 posvetovala z državami članicami na način, ki ga določa Uredba, in nato nadaljevala izbiranje ustrezne organizacije za delovanje registra .eu.

Uspešni prijavitelj bo pozvan, da sklene pogodbo s Komisijo, v kateri bodo določene naloge in odgovornosti registra iz Uredbe, vključno z načeli javnega reda iz člena 5(1) ter pogoji, v skladu s katerimi Komisija nadzoruje organiziranje, upravljanje in vodenje domene najvišje ravni .eu, ki jih izvaja register, in pogoji, na podlagi katerih je bil register izbran. Pogodba bo sklenjena za določen čas z možnostjo podaljšanja. Začetna pogodba mora biti sklenjena za pet let z možnostjo podaljšanja za dve dodatni obdobji po pet let.

Če se pogajanja o pogodbi pred podpisom pogodbe prekinejo, ker se umakne prijavitelj ali ker Komisija meni, da pogodbe ni mogoče skleniti, se razlogi za prekinitev pogajanj o pogodbi pravilno in takoj sporočijo drugi stranki. Če se takšna možnost zgodi v kateri koli fazi postopka izbire in pred podpisom pogodbe, si Komisija pridržuje pravico, da začne pogajanja z drugim prijaviteljem, ki je predložil upravičeno prijavo interesa in izpolnil merila za izbiro.

Ko pogodbo podpišeta register in Komisija, Komisija svojo odločitev o izbiri operaterja registra domen najvišje ravni .eu z državno kodo (ccTLD) sporočila Organizaciji za dodeljevanje imen in številk (ICANN) in po potrebi od nje zahtevala, da izbrani organizaciji na podlagi ustreznega postopka za dodelitev domene najvišje ravni z državno kodo dodeli domeno najvišje ravni .eu z državno kodo (.eu ccTLD).

Uredba tudi določa, da register v zvezi z delovanjem domene najvišje ravni .eu uporablja pravila o javnem redu, ki jih je sprejela Komisija po posvetovanju z državami članicami in registrom. Ta pravila urejajo preprečevanje špekulantske in neprimerne registracije domenskih imen, možen preklic domenskih imen (vključno z vprašanjem bona vacantia – domenskih imen, ki se sprostijo), jezikovne in geografske koncepte, obravnavo intelektualne lastnine in drugih pravic ter izvensodne poravnave sporov.

(1)  UL L 113, 30.4.2002, str. 1.

(2)  UL L 162, 30.4.2004, str. 40.

(3)  UL L 128, 24.5.2003, str. 29.

(4)  Prim. opombo 1.

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor so razširjeni na uvoz, poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Malezije ali ne

2013/C 134/07

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) in členom 13(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“).

1.   Zahtevek za pregled

Zahtevek za pregled je vložila malezijska družba Precision Manufacturing SDN BHD („vložnik“), tj. proizvajalec izvoznik iz Malezije („zadevna država“).

Pregled je po obsegu omejen na preučitev možnosti odobritve izvzetja vložnika iz protidampinških ukrepov, ki se prvotno uporabljajo za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor so razširjeni na uvoz, poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Malezije ali ne.

2.   Izdelek, ki se pregleduje

Izdelek, ki se pregleduje, zajema nekatere pritrdilne elemente, razen iz nerjavnega jekla, in sicer lesne vijake (razen tirnih vijakov), samovrezne vijake, druge vijake in sornike z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom debeline stebla do vključno 6 mm, in razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke, ki ima poreklo v Ljudski republiki Kitajski ali je poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Malezije ali ne („izdelek, ki se pregleduje“), trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7318 12 90, ex 7318 14 91, ex 7318 14 99, ex 7318 15 59, ex 7318 15 69, ex 7318 15 81, ex 7318 15 89, ex 7318 15 90, ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00.

3.   Obstoječi ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 91/2009 (2) o uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 924/2012 (3) in razširjena na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla s poreklom iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Malezije ali ne, z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 723/2011 (4).

4.   Razlogi za pregled

Vložnik predloži zahtevek v skladu s členom 11(3) in členom 13(4), ki temelji na dokazih prima facie, v katerem navede dokaze, da je kot dejanski proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, sposoben proizvesti celotno količino, ki jo je poslal v Unijo od začetka obdobja preiskave o izogibanju, ki je privedla do uvedbe veljavnih obstoječih ukrepov.

Poleg tega vložnik trdi, da je imel, čeprav je povezan z nekaterimi proizvajalci pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s sedežem v Ljudski republiki Kitajski, v Maleziji uveljavljeno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, že dolgo pred uvedbo ukrepov na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Trdi tudi, da je odnose s povezanimi podjetji v Ljudski republiki Kitajski vzpostavil pred uvedbo ukrepov na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in da teh odnosov ni izkoristil za izogibanje ukrepom, ki se uporabljajo za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

5.   Postopek

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preučitev možnosti odobritve izvzetja vložnika iz protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor so bili razširjeni na uvoz, poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Malezije ali ne, ter začela pregled v skladu s členom 11(3) in 13(4) osnovne uredbe.

5.1    Preiskava proizvajalca izvoznika

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, vložniku, tj. proizvajalcu izvozniku, poslala vprašalnik. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.2    Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.3    Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

5.4    Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (5).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strani morajo biti predloženi v elektronski obliki (nezaupna dokumentacija po elektronski pošti, zaupna pa na CD-R/DVD), v njih pa morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka in številka telefaksa zainteresirane strani. Vsa pooblastila in podpisana potrdila in kakršne koli dopolnitve teh dokumentov, ki se priložijo izpolnjenim vprašalnikom, pa morajo biti predloženi v papirni obliki, tj. po pošti ali osebno, na spodnji naslov. Če v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe zainteresirana stran stališč in zahtevkov ne more predložiti v elektronski obliki, mora o tem takoj obvestiti Komisijo. Dodatne informacije o korespondenci s Komisijo so zainteresiranim stranem na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/trade-defence

Naslov Komisije za korespondenco:

6.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

7.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje iz GD za trgovino. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z možnostjo odobritve izvzetja za vložnika.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/hearing-officer/index_en.htm

8.   Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 29, 31.1.2009, str. 1.

(3)  UL L 275, 10.10.2012, str. 1.

(4)  UL L 194, 26.7.2011, str. 6.

(5)  Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupnega v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6909 – Qatar Investment Authority/Kingdom Holding Company/FRHI Holdings)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 134/08

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6930 – KKR/SMCP)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 134/09

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 134/10

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„MIEL DE CORSE“/„MELE DI CORSICA“

ES št.: FR-PDO-0105-0066-20.04.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

2.   Vrsta spremembe

3.   Spremembe

3.1   Postavka „opis proizvoda“

Ta postavka je bila konsolidirana z odlokom z dne 30. januarja 1998 o kontrolirani označbi porekla in njegovim tehničnim predpisom o uporabi z dne 1. junija 1999. Spremembe so naslednje:

Poleg tega se spremeni omejitev vsebnosti HMF in vode v nekaterih vrstah medu zaradi naslednjih razlogov:

3.2   Postavka „geografsko območje“

V izogib dvomom so bili v specifikaciji navedeni proizvodni postopki, ki morajo potekati na geografskem območju (točenje in dekantiranje).

3.3   Postavka „dokazilo o poreklu“

Postavka „Dokazila o tem, da proizvod izvira z opredeljenega geografskega območja“ je bila konsolidirana ter vključuje zlasti obveznosti prijave in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih pogojev.

Navedene spremembe so povezane z reformo sistema nadzora označb porekla, uvedeno s sklepom 2006-1547 z dne 7. decembra 2006 o povečanju vrednosti kmetijskih, gozdnih ali prehrambnih in morskih proizvodov. Zlasti je predvidena pooblastitev izvajalcev, ki potrjuje, da izpolnjujejo zahteve iz specifikacije za označbo, ki jo želijo pridobiti. Nadzor nad specifikacijo za proizvod z ZOP „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ je urejen z nadzornim načrtom, ki ga pripravi nadzorni organ.

Ta postavka je bila dopolnjena tudi z dostavki in dopolnitvami več določb o registrih in izjavah, ki zagotavljajo sledljivost medu.

K specifikaciji je bila iz nacionalnih predpisov, ki urejajo označbo AOC, dodana določba „Nalepka z imenom označbe omogoča identifikacijo proizvoda ter nadzor nad proizvedenimi in prodanimi količinami. Na kozarcu mora biti jasno vidna“.

Nalepka je dokument z dvema ciljema: po eni strani olajša sledljivost verige in po drugi identifikacijo proizvoda. Za lažjo sledljivost se nalepi na vsak kozarec medu z označbo porekla. Nalepka olajša tudi identifikacijo proizvoda, saj je na njej zlasti navedeno ime „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“.

3.4   Postavka „metoda pridobivanja“

Ta postavka je bila konsolidirana z odlokom z dne 30. januarja 1998 o kontrolirani označbi porekla in s tehničnim predpisom o uporabi z dne 1. junija 1999. Iz navedenih predpisov so bile tako vključene naslednje določbe:

3.5   Postavka „povezanost“

Ta postavka je bila posodobljena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.

Bila je tudi dopolnjena, da bi se bolje pojasnila povezanost med značilnostmi medu s Korzike, geografskim območjem ter znanjem in spretnostmi.

3.6   Postavka „označevanje“

Ta postavka je bila posodobljena s pojasnilom, da se navedba „kontrolirana označba porekla“ ali „AOC“ nadomesti z navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „ZOP“ in da mora biti na oznaki proizvoda ob njej naveden znak ZOP Evropske unije.

Iz nacionalnih predpisov o kontrolirani označbi porekla „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ se vključi določba „Nalepka z imenom označbe omogoča identifikacijo proizvoda ter nadzor nad proizvedenimi in prodanimi količinami. Na kozarcu mora biti jasno vidna.“

3.7   Postavka „nacionalne zahteve“

Postavka „Nacionalne zahteve“ zaradi sprememb nacionalne zakonodaje in predpisov vsebuje preglednico z glavnimi točkami, ki jih je treba nadzirati, njihovimi referenčnimi vrednostmi in ocenjevalno metodo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

„MIEL DE CORSE“/„MELE DI CORSICA“

ES št.: FR-PDO-0105-0066-20.04.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Miel de Corse“/„Mele di Corsica“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Med „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ je proizvod, ki ima raznoliko cvetno sestavo z značilnimi označevalci otoškega rastlinja.

Njegove splošne značilnosti se lahko razlikujejo znotraj opredeljenega nabora sort v celoletni seriji čebelarske proizvodnje z naslednjimi imeni:

Vonj, aroma in okus medu „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ se lahko razlikujejo znotraj navedenega nabora sort. Med ne sme imeti neobičajnega vonja, arome ali okusa.

Med mora za pridobitev imena znotraj navedenega nabora sort imeti tak videz, vonj in okus, kot so opredeljeni spodaj, sestava cvetnega prahu v njem pa mora biti v skladu s spodaj opredeljenimi rastlinskimi združbami.

Med mora imeti naslednje značilnosti:

Med mora izvirati iz medičine in/ali medene rose, ki ju nabirajo čebele korziškega ekotipa Apis mellifera mellifera L. na združbah samoniklih in naravnih korziških rastlin.

Izključen je med iz gojenih vrst (zlasti med iz navadne ogrščice, sončnice, medenice, ajde in turške detelje), razen nasadov agrumov.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Čebele je prepovedano hraniti 15 dni pred obdobjem nabiranja medičine ali medene rose do točenja medu.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Med je treba točiti in dekantirati na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

Oznaka medu z zaščiteno označbo porekla „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ mora poleg obveznih navedb iz splošnih predpisov vsebovati še:

Navedba „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ mora biti izpisana s črkami velikosti, ki je najmanj enaka polovici velikosti največjih črk na oznaki, biti mora tik pred navedbo „zaščitena označba porekla“ ali kratico „ZOP“ ali tik za njima, brez vmesnih navedb.

Te navedbe so zapisane z vidnimi, čitljivimi in neizbrisljivimi črkami. So v istem vidnem polju, v katerem so lahko navedene tudi z manjšimi črkami, ker se nanašajo na nabor sort.

Nabor sort se lahko dopolni z navedbo, ki se nanaša na izvor iz cvetov ali delov rastlin, le če je proizvod v celoti ali pretežno navedenega porekla in ima temu izvoru ustrezne organoleptične, fizikalne in kemične lastnosti ter lastnosti cvetnega prahu.

Nalepka z imenom označbe omogoča identifikacijo proizvoda ter nadzor nad proizvedenimi in prodanimi količinami. Na kozarcu mora biti jasno vidna.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje obsega celoten otok Korziko (departmaja Haute-Corse in Corse-du-Sud).

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Posebnost naravnega okolja

Otoška lega in geografska identiteta:

Posebnost človeškega okolja

Čebelarski pripomočki in zapisi v zvezi s čebelarstvom na Korziki potrjujejo starost te dejavnosti.

Iz številnih zapisov od antičnega obdobja naprej je razvidna velika navzočnost medu, ki so ga tedaj nabirali v naravi.

Stari avtorji poudarjajo pomen njegove proizvodnje, njegovo ekonomsko vrednost (dajatev) in njegove zdravilne učinke, ki skupaj potrjujejo njegovo prepoznavnost.

Dejavnost sodišč v zvezi s čebelarstvom od konca 16. in začetka 17. stoletja kaže, da je to postalo polnopravna kmetijska dejavnost.

Čebelarji so se leta 1976 srečali in pripravili resen razvojni načrt svojega sektorja. Začela so se prva raziskovalna in razvojna prizadevanja, usmerjena zlasti v opredelitev značilnosti staleža čebel zaradi njihove selekcije in v proizvod, ki naj bi postal pravi standard.

Čebelarstvo je danes znova glavna dejavnost večine kmetov proizvajalcev.

Čebelarji so, takoj ko je čebelarstvo preseglo stopnjo nabiranja v naravi, zasnovali pripomočke, prilagojene zahtevam svoje dejavnosti. Ti tradicionalni pripomočki so se precej razlikovali od današnjih, vendar je mogoče nekatere zaslediti po vaseh. Čebelarstvo je torej stalnica korziške zgodovine.

Posebna vrsta čebel: ekotip korziška čebela

Z biometrično raziskavo več kot 6 000 meril je bilo mogoče določiti, da na otoku živi populacija avtohtonih čebel, ki se razlikujejo od italijanske in črne čebele s celine po daljšem jezičku, višjem kubitalnem indeksu in precej kratkih dlačicah.

Ta ekotip, ki je s čebelarskega in proizvodnega vidika čisto drugačen in povsem prilagojen okoljskim razmeram, zlasti vremenskim spremembam, lahko v celoti izkoristi zaporedno cvetenje posameznih rastlin skozi vse leto.

Prilagoditev ekotipa „korziške čebele“ okoljskim razmeram se kaže v posebnem letnem ciklusu razvoja. Ta ciklus je sredozemski, pri čemer „kritično“ obdobje nastopi med poletno sušo (matica avgusta preneha leči jajčeca), pozimi pa se razvoj za kratko ustavi, kar se na obali skoraj ne zgodi. Ta prilagoditev s čebelarskega in proizvodnega vidika omogoča preudarno in zanesljivo izkoriščanje vseh okoljskih virov.

5.2   Posebnosti proizvoda

Med z označbo „Miel de Corse“/„Mele di Corsica“ je avtentičen proizvod, ki se lahko razlikuje znotraj nabora sort. Ta nabor obsega celoletno serijo čebelarske proizvodnje.

Botanično poreklo je lahko različno, saj so to lahko cvetovi ali medena rosa.

Vonj, aroma, okus in barva se zaradi različnega botaničnega porekla zelo razlikujejo. Med je večinoma izrazit in močan. Razpon sega od najblažjih do najmočnejših ter od najbistrejših do najtemnejših vrst medu, njihove arome pa so lahko cvetne, sadne do blagodišeče ali spominjajo na fenol.

V medu nikakor ne sme biti tujih vonjav, arome ali priokusa (preveč izrazit vonj po dimu, starem vosku …)

Med ne sme vsebovati tujih snovi ali nečistoč z več kot 0,1 mm premera, kot je na primer vosek. Med glavnimi, naravno vsebovanimi sestavinami so le mikroskopski delci (zrna cvetnega prahu ali mikroskopske alge in spore gob pri medeni rosi).

Vsebnost vode zagotavlja visoko kakovost, s tem ko onemogoča kakršno koli fermentacijo.

Vsebnost HMF, ki nastane zaradi razpada fruktoze, zagotavlja „svežino“ proizvoda, saj se ta s starostjo medu povečuje.

Z analizo cvetnega prahu je mogoče ugotoviti, ali je med korziškega porekla ali ne ter njegov mikroregionalni izvor, in sicer na podlagi „označevalcev“ v medu. Z njo je mogoče ugotoviti morebitno navzočnost medičine iz gojenih oljnic (vrste navadna ogrščica ali sončnica, ki ju na Korziki ne gojijo v okviru splošne pridelave), pri čemer se take vrste medičine odstranijo.

Taksoni, registrirani v celovitem popisu vsebovanega cvetnega prahu v medu z označbo, morajo biti vključeni v regionalni popis. Izključeni so zlasti taksoni vrst, ki jih v korziškem rastlinju ni ali so močno prostorsko omejene, vendar so značilne za druge evro-mediteranske vrste medu.

Med z označbo ne sme vsebovati cvetnega prahu naslednjih vrst:

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Korziškim vrstam medu daje prepoznavnost okolje s posebnimi podnebnimi, topografskimi in edafskimi razmerami. Korzika je namreč gorat otok, zato rastlinski pasovi hitro prehajajo drug v drugega.

Na organoleptične lastnosti navedenih vrst medu močno vplivajo prevladujoče rastline pri proizvodnji.

Iz nabora sort je razvidna povezanost med organoleptičnimi posebnostmi korziških vrst medu in glavnimi rastlinskimi združbami, značilnimi za otok. Predstavljen je glede na sezonsko zaporedje cvetenja glavnih nektarskih rastlin.

Vsaka kategorija vključuje pokrajino, fizionomijo rastlinja in rastlinske združbe glede na značilnosti ozemlja.

Ta posebnost proizvodnje iz skoraj izključno naravnega rastlinja omogoča raznoliko proizvodnjo v istem letu in med posameznimi leti, pri čemer je raznolikost večja kot pri proizvodnji iz gojenega rastlinja.

Med se toči vse leto, od aprila do oktobra ali novembra ali celo februarja.

Samoniklost korziškega medovitega rastlinja je glavni dejavnik pri določanju geografskega porekla medu.

Glavne (sladkorji in voda) in stranske sestavine (različne snovi) se v povezavi z značilnostmi medu razlikujejo zlasti glede na rastlinje, ki se uporablja za surovino proizvoda.

Pri določanju povezanosti z ozemljem so odločilne analize cvetnega prahu in organoleptične analize, zlasti za opredelitev posebnih značilnosti medu. Vrste medu se po vsebovanem cvetnem prahu razlikujejo kakovostno in količinsko glede na različno geografsko in botanično poreklo. Zato je zrno cvetnega prahu, po katerem je mogoče prepoznati njegovo izvorno rastlino, pokazatelj medsebojnih vplivov med kolonijo in okoljem ter dokazuje povezanost med proizvodom in njegovim ozemljem. Z navedeno analizo je mogoče na podlagi „označevalcev“ (zrna cvetnega prahu) v medu ugotoviti, ali je med korziškega porekla ali ne in njegov mikroregionalni izvor.

Z organoleptičnimi ali senzoričnimi analizami, pri katerih se preverjajo videz, vonj in okus, je mogoče opredeliti značilnosti medu glede na njegovo barvo, aromo in okus. Te različne zaznave, s katerimi med učinkuje na čutila, so neposredno povezane z njegovim poreklom in sestavo.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCMielDeCorse.pdf

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 134/11

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„WATERFORD BLAA“/„BLAA“

ES št.: IE-PGI-0005-0980-05.03.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Waterford Blaa“/„Blaa“

2.   Država članica ali tretja država

Irska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Waterford Blaa“/„Blaa“ je mehak testen bel kruhek, jasno prepoznaven po beli mokasti površini.

Kruhek ima naslednje lastnosti:

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje je omejeno na geografsko območje, znano kot celotno okrožje Waterford in tisti del južnega okrožja Kilkenny, ki neposredno meji na okrožje Waterford, sestavljeno iz volilnih enot Ullid in Dunkitt, del južnega volilnega okraja Piltown. Reka Blackwater teče skozi to območje, vključuje pa območja mest Dangan, Narabawn, Moolum, Newtown, Skeard, Greenvilleand in Ullid.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Tradicija peke kruhkov „Waterford Blaa“ sega v čas prihoda hugenotov. V tistem času in ves čas srednjega veka je bil Waterford močno trgovsko mesto. Usnje, pšenica, moka, maslo in drugih kmetijski pridelki iz območja okrog Waterforda so se pošiljali v Anglijo in iz nje ter na celino in z nje, večinoma v Španijo, Francijo in Italijo.

Med državljansko vojno so bili zapisi sicer uničeni, toda po ustnem izročilu je bil leta 1685 velik del francoskih protestantov izgnanih v eno izmed držav, ki so jim dale zatočišče, vključno z Anglijo in Irsko. Waterford je postal privlačen za francoske begunce zaradi preprostega dostopa. Tu niso bili daleč od svoje obale v primeru, da bi bila zaradi spremenjenih okoliščin njihova vrnitev zaželena. Prav tako je bil Waterford trgovsko pristanišče, kjer so najbolj podjetni razvijali svoje trgovske sposobnosti.

Po ustnem izročilu iz tega obdobja so hugenoti proti koncu sedemnajstega stoletja začeli izdelovati kruhke iz ostankov testa. Peki v Waterfordu domnevajo, da se je kruhek „Waterford Blaa“/„Blaa“ imenoval „blaad ali blanc“, ko so ga hugenoti začeli izdelovati. Proizvod je postajal vse bolj priljubljen, zato so hugenotski peki začeli pripravljati testo posebej za njegovo proizvodnjo. Ime „blaad ali blanc“ se je pozneje spremenilo v „Blaa“, ki obstaja še danes.

Kruhek je postajal vse bolj priljubljen, predvsem med revnimi, v začetku 19. stoletja, ko je ustanovitelj kongregacije krščanskih bratov, brat Edmund Ignatius Rice (1762–1844), leta 1802 v svoji pekarni v Mount Sionu v Waterfordu začel peči kruhke „Waterford Blaa“/„Blaa“. Kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ so bili poceni in priljubljeni med lokalnim prebivalstvom zaradi svojih preprostih osnovnih sestavin.

Za izdelavo kruhkov „Waterford Blaa“/„Blaa“ so potrebne posebne spretnosti, ki so se prenesle iz časa hugenotov. Čvrsto testo zahteva veliko obdelovanja in je v različnih fazah proizvodnje vsaj trikrat pomokano, končni proizvod pa je pred peko sploščen z roko. S tem se zagotovi, da proizvoda ni mogoče proizvesti izključno s strojem ter da imajo proizvodi dosledno enako teksturo in enak okus.

5.2   Posebnost proizvoda

V nasprotju z drugimi proizvodi v tej kategoriji kruhek „Waterford Blaa“/„Blaa“ ne vsebuje konzervansov ali obogatitev in je izdelan izključno iz gladke pekovske moke brez konzervansov ter kuhinjske soli, stisnjenega kvasa, sredstva za izboljšanje testa in vode.

Zaradi dodane moke je površina kruhka „Waterford Blaa“/„Blaa“ bela in zato grobega razpokanega videza, ki je značilen za ta proizvod. Kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ se ne pečejo s paro, zato jih je treba močno pomokati, da se zaščitijo pred toploto v pečici in so lepšega videza. V celotnem proizvodnem postopku kruhkov „Waterford Blaa“/„Blaa“ se uporablja prekomerna količina moke, pri valjanju, počivanju itd. pa se lahko pomoka tudi podlaga.

Za kruhke „Waterford Blaa“/„Blaa“ je značilno, da niso enotne oblike in velikosti.

Testo, ki se uporablja za proizvajanje kruhkov „Waterford Blaa“/„Blaa“, je bolj čvrsto in ne vsebuje toliko vode kot testo za druge proizvode. Kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ se pečejo dlje časa, tako da dobijo močnejšo skorjico, ki ima značilen sladni okus. Proizvajalci kruhke sploščijo z roko, zato so nepravilne oblike in imajo značilen videz.

Kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ so priljubljeni proizvod za zajtrk. Običajno se pečejo ponoči in prodajajo kot krušni proizvod, ki se običajno uživa z maslom ali kot opoldanski prigrizek v obliki sendvičev z različnimi nadevi, vključno z ocvrtim krompirčkom, algami dulse, irskim zrezkom in začinjeno omako. Vendar pa vlada splošno prepričanje, da so kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ najboljši, kadar se natrgajo in pojedo sveže pečeni.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Povezanost med kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ in tem območjem temelji na slovesu proizvoda, spodaj opisani tradicionalni proizvodni metodi in posebnih lastnostih proizvoda, opisanih v oddelku 5.2.

Kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ slovijo zaradi svoje zgodnje zgodovine. Proizvodnja kruhkov „Waterford Blaa“/„Blaa“ se je začela s prihodom francoskih hugenotov v 17. stoletju, ki so lokalno prebivalstvo naučili peči kruhke „Waterford Blaa“/„Blaa“.

Sloves kruhkov „Waterford Blaa“/„Blaa“ je tak, da so predstavljeni v publikacijah, kot je npr. publikacija Eddieja Wymberryja „Well!: Recollections of Waterford in the 1940s and 1950s“.

Sloves proizvoda se je ohranil skozi generacije. Spomladi leta 1962 se je na naslovnicah lokalnih časopisov znašlo dobavno vozilo za kruhke Waterford Blaa, ki je zaradi pokvarjene ročne zavore zapeljalo po strmini navzdol in voznika pritisnilo ob bližnji zid.

Slovi kot hrana za delavce, tudi tiste v tovarni stekla Waterford Crystal. Iz članka v časopisu „Munster Express“ z dne 30. januarja 2004: „Znano je, da so delavci veliko kristala kompleksnih oblik ustvarili s polnimi želodci svežega kruhka blaa z maslom.“

Na irskem festivalu hrane oz. podelitvi nagrad kuharskega združenja Euro-toques Taste Festivals Ireland/Euro-Toques Food Awards 2008 so peki kruhkov „Waterford Blaa“/„Blaa“ prejeli nagrado za ohranitev tradicionalnega regionalnega proizvoda, saj je ta kruhek eno od znamenitih regionalnih živil Irske in izvira iz obdobja pred osemnajstim stoletjem. Kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ so zelo vsestranski in zelo pomemben sestavni del vsakdanjega življenja v Waterfordu, njihov tradicionalni recept pa je preživel generacije.

Ime se enači s tem območjem in se pogosto uporablja kot simbol Waterforda. Jutranji program na lokalni radijski postaji WLR FM se imenuje „The Big Blaa Breakfast Show“, kruhki „Waterford Blaa“/„Blaa“ pa se na tem območju uporabljajo tudi za spodbujanje lokalnih prireditev, npr. tradicionalne glasbene prireditve „Fleadh Blaa Hooley!“ za zbiranje sredstev za waterfordski festival hrane Waterford Festival of Food leta 2012 v Dungarvanu in letno prireditev Fleadh Cheoil na Mumhan (Munster Fleadh).

Kruhek „Waterford Blaa“/„Blaa“ je prepoznaven po svojem razpokanem, pomokanem videzu, nepravilni obliki, žvečljivi teksturi in sladnem okusu. Razlog za to so metode pekov, ki uporabljajo tradicionalne tehnike hugenotov (obdelovanje, mokanje, sploščevanje z roko in peka) po preprostem tradicionalnem receptu.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.agriculture.gov.ie/gi/pdopgitsg-protectedfoodnames/products/

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.

Zaključek postopka v zvezi s pritožbo CHAP(2012) 1860

2013/C 134/12

V skladu s predlogom za zaključek postopka, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije C 57, 27. februarja 2013, str. 17, in glede na to, da pritožniki niso podali odgovora v enomesečnem pritožbenem roku, Komisija potrjuje zaključek pritožb, evidentiranih pod referenčno številko CHAP(2012) 1860, v zvezi z novo zakonodajo na Poljskem glede upravljanja kmetijskih nepremičnin v državni lasti z omejevanjem velikosti kmetijskih zemljišč, ki jih zakupijo kmetje, in glede obveznosti zakupnikov, da v določenem roku kupijo kmetije.

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 134/13

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št 1151/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„ČESKOBUDĚJOVICKÉ PIVO“

ES št.: CZ-PGI-0105-01036-05.09.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

2.   Vrsta spremembe

3.   Spremembe

Razlog za spremembo opisa proizvoda, ki vsebuje dodano vrsto piva, je ta, da je leta 2004 proizvajalec in edini pooblaščeni uporabnik ZGO „Českobudějovické pivo“ obudil proizvodnjo temnega ležaka, ki izvira iz iste tradicije, je iz istega geografskega območja in ima isto zgodovinsko označbo, t.j. „Českobudějovické pivo“, kot svetla piva. Proizveden je ob upoštevanju istih pogojev in z uporabo istih surovin, le barva piva je drugačna. Odkar se v Českih Budějovicah vari pivo, se varijo tako temna kot svetla piva. Prva arhivska navedba, ki se nanaša posebej na temno pivo, izvira iz leta 1495, ko je bila ustanovljena mestna pivovarna (Městský pivovar); namenjena je bila samo varjenju svetlega piva, medtem ko so meščani Budějovic varili samo temno pivo. Vključitev temnega ležaka kot vrste „Českobudějovické pivo“ zato pomeni le samoumeven uradni dodatek vrstam piva, za katere se lahko uporablja ZGO „Českobudějovické pivo“.

Legitimen interes v predlagani spremembi izvira iz dejstva, da je spremembo predlagal proizvajalec in edini pooblaščeni uporabnik ZGO „Českobudějovické pivo“.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (3)

„ČESKOBUDĚJOVICKÉ PIVO“

ES št.: CZ-PGI-0105-01036-05.09.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Českobudějovické pivo“

2.   Država članica ali tretja država

Češka

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Svetlo pivo z značilnim vonjem, ki izvira iz svetlega slada in aromatičnega žaškega hmelja, z okusom nizke intenzivnosti, ki je blag ali nekoliko grenek, sladni okus izvira iz razlike med dejansko in potencialno stopnjo fermentacije hmeljene pivine, oster okus pa izvira iz naravnega ogljikovega dioksida, nastalega pri fermentaciji.

Temno pivo intenzivne barve, s prevladujočim praženim vonjem, ki izvira iz uporabe barvil, karamele in bavarskega slada, z zmerno trpko grenkobo srednje do visoke intenzivnosti, ki se doseže z dodajanjem žaškega hmelja in posebnih sladov. Polni okus, brez sladkega pookusa, je rezultat ostankov nefermentiranega izvlečka. Ostrina izvira iz naravnega ogljikovega dioksida, nastalega pri fermentaciji.

Ko se natoči v kozarec, ima pivo značilno svetlozlato barvo ali intenzivno temno barvo in rahlo kremasto peno. Fini aromatični žaški hmelj ustvari visoko vsebnost polifenolov, zaradi česar so vse vrste piva „Českobudějovické pivo“ prijetna in priljubljena pijača.

Pivo se lahko razdeli na šest različnih vrst, ki imajo očitno skupno poreklo.

Svetli ležak

Vonj: srednje do močne intenzivnosti, poudarjen vonj finega aromatičnega žaškega hmelja.

Okus: grenkoba rahle do srednje intenzivnosti, blag do nekoliko trpek značaj, srednje poln do zelo poln okus s sladkobnim pookusom, poudarjena ostrina.

Kvasni svetli ležak

Vonj: srednje do močne intenzivnosti, poudarjen vonj finega aromatičnega žaškega hmelja.

Okus: grenkoba rahle do srednje intenzivnosti, blag do nekoliko trpek značaj, poln do zelo poln okus s sladkobnim pookusom, poudarjena ostrina.

Svetlo točeno pivo

Vonj: srednje do močne intenzivnosti, poudarjen vonj finega aromatičnega žaškega hmelja.

Okus: grenkoba rahle do srednje intenzivnosti, nekoliko trpek značaj, srednje poln okus s sladkobnim pookusom, poudarjena ostrina.

Posebno pivo

Vonj: srednje do močne intenzivnosti, poudarjen vonj finega aromatičnega žaškega hmelja.

Okus: grenkoba srednje do močne intenzivnosti, blag do nekoliko trpek značaj, poln do zelo poln okus s sladkobnim pookusom, poudarjena ostrina.

Brezalkoholno pivo

Vonj: srednja intenzivnost, poudarjen vonj finega aromatičnega žaškega hmelja, rahel vonj po hmeljeni pivini.

Okus: grenkoba srednje intenzivnosti, nekoliko trpek značaj, šibek okus, poudarjena ostrina, lahek priokus po hmeljeni pivini.

Temni ležak

Vonj: srednje do močne intenzivnosti, poudarjen vonj finega aromatičnega žaškega hmelja in praženega sladu.

Okus: grenkoba srednje do močne intenzivnosti, blag do zmerno trpek značaj, poln do zelo poln okus s sladkobnim pookusom, poudarjena ostrina.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Glavne surovine za proizvodnjo piva „Českobudějovické pivo“ so voda, slad in hmelj ter pivski kvas spodnjega vrenja. Vse uporabljene surovine izvirajo iz določenih geografskih območij in imajo določene lastnosti.

Uporablja se samo voda iz arteških vodnjakov, ki so globlji od 300 m. Ti vodnjaki zagotavljajo čisto vodo iz podzemnega jezera, ki se nahaja pod površino območja, ki opredeljuje kotanjo Českih Budějovic. Vsebnost nitratov v vodi mora biti manj kot 3 mg/l. Voda, ki se nahaja v plasteh iz zgornje krede, je stara približno 7 000–8 000 let. Trdota te vode za varjenje je zelo nizka in ne sme presegati 1 mmol/l, njena mineralna zgradba pa je ključna za tipične lastnosti piva „Českobudějovické pivo“, enako tudi pH vrednost med 6 in 7, ki je izredno ugodna za postopek varjenja brez kakršne koli predelave.

Svetel slad se pridobi iz dvorednega jarega ječmena, ki raste na Moravskem, kar preveri in potrdi ustrezni inšpekcijski organ. Za svetel slad je značilen visok donos in svetla barva.

Za proizvodnjo temnega piva se uporabljajo posebni sladi: karamelni, bavarski in barvni.

Fini aromatični hmelj Žatecký poloraný červeňák, ki se kupi in dobavi samo kot stisnjen hmelj (ne v obliki peletov ali kot izvleček), se prideluje samo na določenem geografskem območju, t.j. na območju okrog Žatca.

Lastnosti seva kvasovk s spodnjim vrenjem (Saccharomyces cerevisiae var. uvarum) pivu dajejo značilen vonj in okus. Na raziskovalnem inštitutu za proizvodnjo piva in slada v Pragi, kjer hranijo zbirko mikroorganizmov, ki se uporabljajo za proizvodne namene, je ta sev označen s številko 2. Zbirka je mednarodno registrirana pod številko RIBM 655.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse stopnje proizvodnje, predelava surovin in priprava piva „Českobudějovické pivo“ potekajo izključno na določenem geografskem območju.

Hmeljena pivina za pivo „Českobudějovické pivo“ se proizvaja izključno po metodi dvojne dekokcije z odprtim cejenjem pivine in hmelja pod atmosferskim tlakom.

Fermentacija poteka v pokončnih valjasto-stožčastih cisternah pri nadzorovani temperaturi med 6 in 11 °C, medtem ko zorenje poteka ločeno od fermentacije (dvostopenjska tehnologija) in izključno v ležečih cisternah. Dolžina zorenja ustreza načelom dolgotrajne hladne sekundarne fermentacije pri temperaturi, ki ne presega 3 °C. Po sekundarni fermentaciji se pivo filtrira in napolni v embalažo za prodajo ali prevoz.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

Označba „Českobudějovické pivo“ se uporablja v skladu s pravili, ki na splošno veljajo za uporabo geografskih označb in zlasti za uporabo simbolov EU za zaščitene geografske označbe ter v skladu z drugimi veljavnimi zahtevami EU za označevanje. Njena uporaba je tudi v skladu z določbami pogodbe o pristopu.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Kraj proizvodnje, predelave in priprave proizvoda je opredeljen z geografskim območjem, na katerem je možno črpati vodo iz podzemnega jezera kotanje Českih Budějovic.

Območje, na katerem se prideluje žaški hmelj, je območje okoli Žatca, ki obsega katastrska območja občin v okrajih Chomutov, Kladno, Louny, Plzeň-sever, Rakovník in Rokycany.

Območje pridelave ječmena leži na Moravskem.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Pivo se v Českih Budějovicah vari od nastanka mesta leta 1265 in je bilo vedno znano po svojem poreklu.

Uporablja se samo voda iz podzemnega jezera, ki se nahaja pod površino območja, ki opredeljuje kotanjo Českih Budějovic. Vsebnost nitratov v vodi mora biti manj kot 3 mg/l. Voda, ki se nahaja v plasteh iz zgornje krede, je po ocenah stara med 7 000 in 8 000 let. Trdota te vode je zelo nizka in ne sme presegati 1 mmol/l, njena mineralna zgradba pa je ključna za tipične lastnosti piva „Českobudějovické pivo“, enako tudi pH vrednost med 6 in 7, ki je izredno ugodna za postopek varjenja brez kakršne koli predelave.

Proizvodni postopki in oprema, ki se uporabljajo pri proizvodnji tega piva, so plod izkušenj in znanja, pridobljenih z generacijami pivovarjev in izboljšanih v skladu s sodobnim pivovarskim znanjem. Proizvodnja piva je bila najprej domena posameznikov, toda kasneje so bili ustanovljeni proizvodni obrati in tako se je v Českih Budějovicah ustalila proizvodnja piva, kar je privedlo do ustanovitve pivovarne České Budějovice. Ta tradicija proizvodnje piva se je ohranila do danes.

5.2   Posebnost proizvoda

Čutne lastnosti piva „Českobudějovické pivo“ izvirajo zlasti iz mineralne sestave vode iz lokalnega izvira, dopolnjuje pa jih preplet značilnosti glavnih surovin, uporabljeni sev pivskih kvasovk, oblika posod za proizvodnjo in časovni potek osnovnih proizvodnih postopkov.

Pivo je bodisi svetlo ali temno z značilnim vonjem, ki izvira iz različnega uporabljenega slada in aromatičnega žaškega hmelja, z okusom nizke intenzivnosti, ki je blag ali nekoliko grenek. Sladni okus izvira iz razlike med dejansko in potencialno stopnjo fermentacije hmeljene pivine, svež okus pa iz naravnega ogljikovega dioksida, nastalega pri fermentaciji. Ko se natoči v kozarec, ima svetlo pivo značilno svetlozlato barvo, temno pivo pa ima barvo, ki izvira iz temnega slada, z rahlo kremasto peno. Fini aromatični hmelj zagotavlja visoko vsebnost polifenolov.

Ime „Českobudějovické pivo“ je postalo tako znano, da so ga na podlagi nacionalne registracije leta 1967 v registru WIPO pod številko 49 registrirali kot „Českobudějovické pivo/Budweiser Bier/Bière de Budweis/Budweis Beer“. Njegova zaščita je bila hkrati zagotovljena z dvostranskim sporazumom s Portugalsko.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Priljubljenost in kakovost, ki je nastajala veliko let, zagotavljata pivu „Českobudějovické pivo“ prisotnost na trgih v več kot 50 državah. Njegov sloves ga uvršča med vodilne svetovne znamke piva.

Čutne lastnosti piva „Českobudějovické pivo“ izvirajo zlasti iz mineralne sestave vode iz lokalnega izvira, dopolnjuje pa jih preplet značilnosti glavnih surovin, uporabljeni sev pivskih kvasovk, oblika posod za proizvodnjo, ki so jo preskusile generacije pivovarjev, in časovni potek osnovnih proizvodnih postopkov.

Proizvodnja piva „Českobudějovické pivo“ je življenjskega pomena za mesto České Budějovice. Večina čeških in tujih enciklopedij mesto České Budějovice povezuje s proizvodnjo piva „Českobudějovické pivo“.

Za potrošnike je tradicija eno glavnih zagotovil kakovosti, saj predstavlja določeno dodano vrednost oziroma garancijo kakovosti. Za pivo iz Českih Budějovic lahko potrošnik upravičeno pričakuje, da bo imelo posebne lastnosti piva, proizvedenega na tem območju.

Potrošniki so České Budějovice vedno povezovali z varjenjem dobrega piva, ki se po svojih čutnih lastnostih razlikuje od piv, proizvedenih na drugih območjih.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

http://isdv.upv.cz/portal/pls/portal/portlets.ops.det?popk=65&plang=cs

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.

(4)  Prim. opombo 2.