9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/1

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6832 – Goldman Sachs/TPG Lundy/Ainscough)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 102/01

Komisija se je 14. marca 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6832. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/2

---

Menjalni tečaji eura (1)

8. aprila 2013

2013/C 102/02

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3023
JPY	japonski jen	128,46
DKK	danska krona	7,4543
GBP	funt šterling	0,85095
SEK	švedska krona	8,3591
CHF	švicarski frank	1,2168
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,4540
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,727
HUF	madžarski forint	297,75
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7010
PLN	poljski zlot	4,1283
RON	romunski leu	4,4075
TRY	turška lira	2,3292
AUD	avstralski dolar	1,2503
CAD	kanadski dolar	1,3244
HKD	hongkonški dolar	10,1107
NZD	novozelandski dolar	1,5405
SGD	singapurski dolar	1,6158
KRW	južnokorejski won	1 489,21
ZAR	južnoafriški rand	11,7647
CNY	kitajski juan	8,0786
HRK	hrvaška kuna	7,6104
IDR	indonezijska rupija	12 693,68
MYR	malezijski ringit	3,9818
PHP	filipinski peso	53,787
RUB	ruski rubelj	40,7450
THB	tajski bat	38,066
BRL	brazilski real	2,5773
MXN	mehiški peso	15,8076
INR	indijska rupija	71,0240

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/3

---

Novi motiv na nacionalni strani tečajnih eurokovancev

2013/C 102/03

Motiv na nacionalni strani novega priložnostnega tečajnega kovanca za 2 EUR, ki ga izda Italija

Tečajni eurokovanci so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavlja vse nove motive eurokovancev, da bi seznanila vse, ki so v svojem poklicu v stiku s kovanci, in širšo javnost (1). V skladu s sklepi Sveta z dne 10. februarja 2009 (2) lahko države članice in države, ki so s Skupnostjo sklenile monetarni sporazum o izdaji tečajnih eurokovancev, izdajo določene količine priložnostnih eurokovancev pod pogojem, da država letno izda največ en nov motiv kovanca in se uporabi samo kovanec v apoenu 2 EUR. Takšni kovanci imajo enake tehnične lastnosti kot običajni tečajni eurokovanci za 2 EUR, le da je nacionalna stran kovanca opremljena s priložnostnim motivom, ki ima močno nacionalno ali evropsko simboliko.

Država izdajateljica: Italija

Priložnostni motiv: 100. obletnica smrti Giovannija PASCOLIJA

Opis motiva: V jedru kovanca je portret pesnika Giovannija PASCOLIJA iz Romanje, predstavnika italijanske književnosti poznega 19. stoletja. Na desni je leto izdaje „2012“ in monogram Italijanske republike „RI“, na levi letnica smrti „1912“, oznaka kovnice „R“ ter začetnice graverke Marie Carmela Colaneri „MMC“. Na dnu je v loku zapisano „G. PASCOLI“.

Na kolobarju je dvanajst zvezd evropske zastave.

Obseg izdaje: 15 milijonov kovancev

Predvideno obdobje izdaje: april 2012

---

(1)  V zvezi z vsemi motivi na nacionalnih straneh kovancev, ki so bili izdani leta 2002, glej UL C 373, 28.12.2001, str. 1.

(2)  Glej sklepe Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 10. februarja 2009 in Priporočilo Komisije z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku (UL L 9, 14.1.2009, str. 52).

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/4

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6848 – Aegon/Santander/Santander Vida/Santander Generales)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 102/04

1.

Komisija je 27. marca 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Aegon Spain Holding BV („Aegon Španija“), ki je pod popolnim nadzorom podjetja Aegon NV („Skupina Aegon“, Nizozemska), in podjetje Santander Seguros y Reaseguros, Compania Aseguradora, SA („Santander Seguros“, Španija), ki je pod popolnim nadzorom podjetja Banco Santander SA („Banco Santander“, Španija), z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjema Santander Vida in Santander Generales („skupni podjetji“, Španija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za Skupino Aegon: zagotavljanje zavarovalniških in pokojninskih proizvodov na mednarodni ravni, — za Banco Santander: zagotavljanje bančnih in zavarovalniških storitev na mednarodni ravni, — za Santander Vida: zagotavljanje proizvodov življenjskega zavarovanja v Španiji, — za Santander Generales: zagotavljanje proizvodov neživljenjskega zavarovanja v Španiji.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6848 – Aegon/Santander/Santander Vida/Santander Generales na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/5

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6890 – SCPE/Pemgrofund/Carlyle/ETC Group)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 102/05

1.

Komisija je 2. aprila 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje ETC Holdings (Mauritius) Limited („ETC Holdings“, Mauritius), podjetje Standard Chartered Private Equity (Mauritius) III Limited („SCPE“, Mauritius), podjetje PRIF AfriVest Limited („Pemgrofund“, Mauritius) in podjetje CSSAF Consumer I („CSSAF“, Mauritius) z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotno skupino Export Trading Company Group („ETCG“, Mauritius).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za ETCG in ETC Holdings: upravljanje vertikalno integriranih poslovnih enot, ki so dejavne na področju kmetijstva, po vsej afriški podcelini; med drugim se ukvarjajo z javnimi naročili, predelavo, skladiščenjem, prevozom, distribucijo in trženjem kmetijskih proizvodov, — za Pemgrofund: dolgoročni sklad, ki opravlja naložbe v infrastrukturo in financira povezane poslovne priložnosti po vsej Afriki, — za CSSAF: globalno upravljanje alternativnih naložb, — za SCPE: zagotavljanje lastniškega kapitala za širitve, prevzeme, prevzeme z vzvodom in menedžerske odkupe v najrazličnejših panogah.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6890 – SCPE/Pemgrofund/Carlyle/ETC Group na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/6

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6813 – McCain Foods Group/Lutosa Business)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 102/06

1.

Komisija je 3. aprila 2013 v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje McCain Foods Group Inc. („McCain“, Kanada), prek podružnice McCain Foods Belgium NV („McCain Foods“, Belgija) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem G&L Van den Broeke-Olsene NV, (Belgija), podjetjem Vanelo NV, (Belgija) in podjetjem Lutosa France SARL (skupaj „Lutosa Business“).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za podjetje McCain in njegove podružnice: proizvodnja in prodaja zamrznjenih, ohlajenih in dehidriranih izdelkov iz krompirja (ocvrt krompirček, specialitete iz krompirja in krompirjevi kosmiči) pic, prigrizkov, predpripravljenih jedi za v pečico, sokov in sladic, — za Lutosa Business: proizvodnja in prodaja zamrznjenih, ohlajenih in dehidriranih izdelkov iz krompirja.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6813 – McCain Foods Group/Lutosa Business na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/7

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6898 – RAG Stiftung/Evonik Industries)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 102/07

1.

Komisija je 2. aprila 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje RAG Stiftung („RAG Stiftung“, Nemčija) pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Evonik Industries AG („Evonik Industries AG“, Nemčija). Koncentracija izhaja iz spremembe delničarskega sporazuma, ki ureja razmerja med delničarji podjetja RAG Stiftung in zasebnim kapitalskim podjetjem CVC Capital Partners, ki imajo trenutno skupni nadzor nad podjetjem Evonik Industries AG.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — podjetje RAG Stiftung je stoodstotni lastnik podjetja RAG AG, ki je dejavno na področju proizvodnje črnega premoga v Nemčiji, uvoza črnega premoga, razvoja konceptov o rabi zemljišč na nekdanjih industrijskih območjih in zagotavljanja laboratorijskih storitev na področju trdih goriv, — podjetje Evonik Industries AG je na mednarodni ravni dejavno na področju proizvodnje in trženja posebnih kemikalij za različne namene ter ima v lasti stanovanjske nepremičnine v Nemčiji in z njimi upravlja. Podjetje ima tudi manjšinski delež v nemškem ponudniku energetskih storitev Steag.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6898 – RAG Stiftung/Evonik Industries na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/8

---

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 102/08

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„WESTFÄLISCHER KNOCHENSCHINKEN“

ES št.: DE-PGI-0005-0854-01.02.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Westfälischer Knochenschinken“

2.   Država članica ali tretja država:

Nemčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Splošni opis:

pršut iz prašičjega stegna, s kostjo, soljen in sušen.

Barva: zelo temno rožnata do temno rdeča z rumeno kožo.

Okus: intenziven, vendar blag, mogoč rahel okus po dimu, z rahlim priokusom po orehih zaradi prisotnosti kosti. Na zraku sušena različica „Westfälischer Knochenschinken“ ima še posebno blag in nežen okus. Vse faze postopka so enake pri obeh različicah tega pršuta, razlikujeta se le po dimljenju.

Vsebnost soli: največ 6,5 %.

Vsebnost vode: največ 65 % za dimljen pršut in 62 % za pršut, sušen na zraku.

Po končanem zorenju je pršut v prerezu močne rdeče barve z nekaj medmišične maščobe.

Proizvodni postopek:

celoten proizvodni postopek od dostave surovine (celega stegna s kostjo) na kraj predelave do konca faze zorenja mora potekati na opredeljenem geografskem območju. Najkrajši čas zorenja je šest mesecev. Najkrajši čas razsoljevanja je tri tedne.

Soljenje: samo ročno soljenje. Dovoljeno je samo suho razsoljevanje s pršutovim lastnim razsolom. Vbrizgavanje soli ali začinjene razsolice ni dovoljeno. Celotna površina pršuta se nasoli ročno. Po soljenju se pršut položi v posode. Med sloje se potrese sol. Razsoljevanje traja od tri do šest tednov. V tem času se pršut vsak teden natre z lastnim razsolom. Ko je ta faza končana, se pršut vzame iz razsola in položi v drugo posodo za „dušenje“.

Namakanje: po „dušenju“ se pršut lahko namoči, zdrgne in nazadnje obesi.

Sušenje ali dimljenje: ko je pršut obešen, je na vrsti predhodno sušenje ali dimljenje, odvisno od različice. Za dimljenje se lahko uporablja samo bukov les.

Druge faze: pršut se spira in suši v presledkih, dokler ni dovolj zrel.

Zorenje: zorenje traja najmanj šest mesecev. Šele ko je pršut povsem zrel, se lahko prodaja, razkosa, nareže (predela) in vakuumsko pakira.

Fosfati in GDL (delta-glukonolakton) se ne uporabljajo.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Celo prašičje stegno s kostjo. Kadar se stegna na kraj predelave dostavijo s tovornjakom, mora biti temperatura v tovornem prostoru tovornjaka največ 4 °C, saj mora središčna temperatura stegna ostati pod 7 °C. Vrednost pH stegna mora biti med 5,4 in 5,8.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Celoten proizvodni postopek od dostave surovine (celega stegna s kostjo) na kraj predelave do konca zorenja mora potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Etiketa mora poleg zakonsko predpisanih informacij vključevati tudi:

„Westfälischer Knochenschinken“ ZGO,

logotip ZGO EU.

Na etiketi so lahko navedene samo informacije iz specifikacije proizvoda. Na njej ne sme biti informacij, ki bi lahko potrošnika zavajale.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Landschaftsverband Westfalen-Lippe (upravna okrožja Münster, Detmold in Arnsberg), spodnjesaška mesta 48465 Schüttorf, 48455 Bad Bentheim in 48499 Salzbergen.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

V Vestfaliji se je izoblikovala tradicija izdelave pršuta, ki živi še danes. Ta tradicija je posebnost geografskega območja, saj izhaja iz njegovih temeljnih značilnosti.

Precej vlažno in mrzlo podnebje, na katero vpliva bližina Severnega morja, je idealno za prašičerejo; v Vestfaliji se še vedno vzredi ogromno prašičev. V preteklih stoletjih so se tam ukvarjali s posebno vrsto prašičereje. Prašiči so se lahko prosto gibali po vestfalskih hrastovih gozdovih in v takem naravnem okolju so se zelo dobro razvijali. Ta vzrejna metoda je pomenila, da je lahko praktično vsakdo imel vsaj enega prašiča in izdeloval pršut; dala pa je tudi velike in zdrave prašiče, katerih meso ni bilo premastno.

Tovrstna proizvodnja mesa je obrodila odlične rezultate, in čeprav se danes zaradi okoljevarstvenih vprašanj in gostote prebivalstva ne izvaja več na ta način, sta se iz nje razvila posebna tradicija in lokalno znanje na področjih, kot sta predelava mesa in izdelava pršuta.

Podnebje je idealno za izdelavo dimljenega pršuta, vendar se je izdeloval – in se še danes – tudi pršut, sušen na zraku. Tradicionalno se je izdelava pršuta začela v hladnih zimskih mesecih, delno zato, ker so bile zlasti za prve faze potrebne nizke temperature, in delno zato, da bi bil pršut pripravljen in razrezan za sezono belušev na začetku maja. Čeprav je danes zaradi sodobnih naprav in objektov pršut mogoče proizvajati vse leto, se še vedno izdeluje po tradicionalnih metodah, ki so se prenašale iz roda v rod in ki še vedno prispevajo k visoki kakovosti vestfalskega pršuta. Kakovostno meso je še vedno cenjeno; še danes se meso soli samo ročno, tradicionalno obdobje zorenja pa je zaradi močne lokalne tradicije mnogo daljše, kot je običajno na trgu.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Vestfalija že stoletja slovi po proizvodnji visokokakovostnega pršuta, ki pri potrošnikih v regiji in zunaj nje uživa velik ugled.

Vestfalski pršut s kostjo je izvirna različica tega pršuta vrhunske kakovosti. Njegova kakovost izhaja iz uporabe celotnega stegna s kostjo vred. Ker je poleg tega vbrizgavanje razsolice prepovedano, je potrebno daljše obdobje razsoljevanja, ki traja najmanj tri tedne, saj se mora sol naravno absorbirati v meso in kost. Tudi obdobje zorenja je daljše zaradi soljenja na kosti, ker se pršut suši počasneje. To traja najmanj šest mesecev, kar je mnogo dlje kot pri katerem koli drugem pršutu, ki se trži pod drugimi dobro znanimi znamkami. Pršut, ki zori na kosti, pridobi tudi poseben okus z rahlim priokusom po orehih.

Kar zadeva njegovo zgodovino: že Rimljani so vedeli, da najboljši pršut izdelujejo v Vestfaliji. Pripravljeni so bili narediti vse, da so predelani pršut s kostjo s konji ali peš prinesli čez Ren in Alpe v Italijo. V dvanajstem stoletju je bilo v Kölnu veliko povpraševanje po vestfalskem pršutu, ki se je prodajal na glavni mestni tržnici. Mesto Dortmund je cesarju Sigismundu (1368–1437, za kralja izvoljen šele leta 1410) podarilo dvanajst pršutov. Cesar naj bi bil s tem darilom bolj zadovoljen kot z zlato posodo, ki mu jo je podarilo mesto Köln. O slovesu vestfalskega pršuta priča severni vitraj (izdelan okoli leta 1500) v Marijini cerkvi (St. Maria zur Wiese) v Soestu, ki je bila zgrajena okoli leta 1400. Vitraj prikazuje „vestfalsko zadnjo večerjo“ s pivom in vestfalskim pršutom namesto s kruhom in vinom. Heinrich Heine je Vestfalijo poimenoval „domovina pršuta“.

V nizozemsko/nemško-francoskih vojnah v letih 1674–1678 sta se plenjenje in naselitev preprečila s prevozom več tovorov pršuta iz vestfalske regije Sauerland na Dunaj.

Dolga tradicija vestfalskega pršuta se kaže tudi v lokalnih izrazih. Ko kdo govori o „vestfalskih nebesih“ na vestfalski kmetiji, misli na prostor nad odprtim kaminom, kamor so včasih obešali pršut za dimljenje.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Sloves tega proizvoda izvira iz njegovega geografskega območja. Večstoletna tradicija izdelovanja pršuta v Vestfaliji se je razvila iz idealnega okolja, ki je šlo z roko v roki z znanjem in spretnostmi lokalnih proizvajalcev ter je bilo ključno za proizvodnjo vestfalskega pršuta s kostjo, proizvoda vrhunske kakovosti z značilnim okusom. Ta pršut slovi kot regionalna specialiteta, vendar njegov sloves, ki ga je treba v veliki meri pripisati njegovemu geografskemu izvoru, sega daleč prek deželnih meja. Ta sloves temelji na pristni tradiciji izdelave pršuta, za katero je značilno predvsem daljše zorenje, kot je običajno pri drugih pršutih.

Tudi posebne lokalne metode, ki se uporabljajo pri proizvodnji tega pršuta, pomenijo, da je na opazne značilnosti pršuta vplivalo geografsko območje. Posledica daljših obdobij razsoljevanja in zorenja, ki sta značilni za to območje, je nižja vsebnost vode, kar vpliva na fizikalne lastnosti pršuta (konsistenca, čvrstost in specifična teža), njegove kemijske lastnosti (zlasti majhna vsebnost vode in od tega odvisna razmeroma velika vsebnost drugih snovi, kot so maščobe in beljakovine) ter od tega odvisne organoleptične lastnosti. Vse te značilnosti se razlikujejo od značilnosti drugih pršutov.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/17403

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(3)  Prim. opombo 2.

---

9.4.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/12

---

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 102/09

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„VOLAILLE DE BRESSE“/„POULET DE BRESSE“/„POULARDE DE BRESSE“/„CHAPON DE BRESSE“

ES št.: FR-PDO-0117-0145-17.11.2010

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

—	☒	ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☒	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—	☒	povezanost
—	☒	označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—	☒	drugo (posodobitev podatkov o skupini vlagateljici, pristojnih in nadzornih organih)

2.   Vrsta spremembe:

—		sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Spremembe:

3.1   Postavka „Ime proizvoda“:

Ime, registrirano z Uredbo (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996, povzema le del imena, za katero je bila vložena prvotna vloga za registracijo. Gre torej za popravek napake iz registracije. Registrirano ime je „Volaille de Bresse“/„Poulet de Bresse“/„Poularde de Bresse“/„Chapon de Bresse“.

3.2   Postavka „Opis proizvoda“:

Vsa posamezna obdobja vzreje se združijo v celotno trajanje vzreje, ki je sistematično izraženo v dnevih, kar omogoča boljši pregled nad minimalno starostjo ob zakolu in lažji nadzor.

Vzreja piščancev se podaljša s 106 na 108 dni, ker je podaljšana zaključna faza v posebnih kletkah (épinettes). Prav tako se najmanjša teža piščancev z odstranjenim črevesjem poveča z 1,2 kg na 1,3 kg. Te spremembe prispevajo k boljši končni kakovosti proizvoda (perutnina je bolj mesnata).

Poleg tega je uvedena opredelitev mlade kokoši (poularde). To je „spolno zrela samica z izoblikovano jajčno verigo, ki še ni vstopila v nesni cikel.“

Za kopune je opredeljeno obdobje trženja in natančneje opisana tradicionalna praksa, v skladu s katero so kopuni na prodaj izključno za praznike ob koncu leta. Odstavek o možnosti zavijanja mladih kokoši in piščancev v platno je preoblikovan, tako da so natančneje opisane tradicionalne prakse in je pojasnjeno, da se perutnina lahko trži zavita v platno ali brez njega.

3.3   Postavka „Opredelitev geografskega območja“:

Seznam postopkov, ki se izvajajo na opredeljenem območju, je natančnejši in nedvoumen: izbor, razmnoževanje, valjenje, vzreja, zakol in priprava perutnine, ter če je smiselno, hitro zamrzovanje. Ta seznam povzema nacionalne določbe iz odloka o označbi.

3.4   Postavka „Dokazilo o poreklu“:

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja“ prečiščena ter združuje zlasti deklarativne obveznosti in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih razmer.

Te spremembe so povezane z reformo sistema nadzora nad označbami porekla, ki je bila uvedena z zakonskim odlokom 2006-1547 z dne 7. decembra 2006 o povečanju vrednosti kmetijskih, gozdnih ali prehrambnih proizvodov in morskih sadežev. Predvideno je zlasti izdajanje dovoljenj gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije za oznako, za katero so zaprosili. Nadzor nad specifikacijami ZOP „Volaille de Bresse“ je urejen z načrtom nadzora, ki ga pripravi nadzorni organ.

Poleg tega je ta postavka dopolnjena z več določbami o registrih in deklarativnih dokumentih, ki zagotavljajo sledljivost perutnine.

3.5   Postavka „Metoda pridobivanja“:

3.5.1   Izbor, razmnoževanje in valjenje

Za izbor so uvedene dodatne zahteve za ohranjanje pasme. Dodana so natančna pojasnila o jajcih in mladih piščancih, zlasti najmanjša teža (50 g za jajca in 32 g za mlade piščance).

3.5.2   Potek vzreje

Sprememba rejcem omogoča, da v serije vključijo manjše število pegatk, da bi s svojim obnašanjem odganjale plenilce. To je tradicionalna praksa v regiji Bresse. Pegatke se vzrejajo v enakih razmerah in se seveda upoštevajo pri izračunu gostote živali, da se zagotavljajo dobro počutje živali in kakovostne razmere za vzrejo.

V prvotnih besedilih (1957) o perutnini „Volaille de Bresse“ gostota živali ni bila opredeljena. Gostota v začetni fazi in pojasnila glede opreme, ki je v tej fazi potrebna (krmilnik, napajalnik), omogočajo boljše sanitarno upravljanje vzreje. Prispevajo k dobremu počutju živali in s tem h končni kakovosti proizvoda.

Gostota, predlagana za obdobje rasti, se je povečala (za piščance in mlade kokoši zdaj znaša največ 12 živali na kvadratni meter objekta), da se upoštevajo vse živali ves čas vzreje. Ta gostota se ujema s stanjem v praksi. Gostota za kopune se ni spremenila. Pojasnjeno je, da se uporablja od 15. julija, to je od datuma kastracije.

Za piščance se zaključna faza v kletkah zaradi kakovosti podaljša z osmih na deset dni. Ta faza se za mlade kokoši skrajša na najmanj 21 dni, skupno trajanje vzreje pa ostane enako (najmanj 140 dni). Ta določba omogoča, da se upoštevajo različne dolžine dneva in noči v različnih letnih časih, s čimer se prepreči, da bi ob daljšanju dneva mlade kokoši začele nesti jajca.

Natančneje so opredeljene razmere za zaključno fazo v kletkah, ki se nanašajo na ureditev prostora, gostoto živali v kletkah, skupno število živali v prostoru in značilnosti kletk, ki niso vedno lesene.

3.5.3   Razmere za vzrejo živali in upravljanje pašnika

Za perutnino „Volaille de Bresse“ pašnik pomeni pomemben prispevek h krmi, sestavljen iz trave in živih organizmov (mehkužcev, žuželk itd.), ki se zlasti razvijajo v tleh in uspevajo zaradi vlažnega podnebja regije Bresse (ilovnata tla, neprepustna za pogoste padavine). Namen uvedbe določb glede praks pri vodenju izpusta na travnate pašnike je zagotoviti kakovost tega vira in spodbujati dobro počutje živali.

Predlogi se nanašajo zlasti na:

—	opredelitev pojmov jata in serija perutnine za boljšo sledljivost proizvodnje,

—	natančnejšo opredelitev letne proizvodnje, omejene na 1 500 kokoši na hektar pašnika, da se ohrani njegova dobra poraščenost,

—	natančnejšo opredelitev mirovanja pašnika, ki je potrebno najmanj dva tedna pred izpustom perutnine na pašnik,

—	natančnejšo opredelitev sestave travnikov (trajni ali začasni, več kot eno leto stari travniki) in njihovega vzdrževanja,

—	uvedbo najmanj 25 metrov obveznih živih mej na hektar,

—	zmanjšanje dovoljene razdalje med objekti za vzrejo,

—	določitev pravil za naravno gnojenje pašnikov.

Namen drugih sprememb je okrepiti povezanost zaščitene označbe porekla „Volaille de Bresse“ z ozemljem ter izboljšati kakovost in sledljivost perutnine z zaščiteno označbo porekla. Te spremembe so:

—

natančnejša opredelitev faz, ki potekajo na istem posestvu. Skupina vlagateljica želi podrobneje opisati tradicionalno prakso vzreje perutnine, v skladu s katero zaporedni fazi, to je faza rasti in zaključna faza, potekata na istem posestvu. To namreč preprečuje stres živali in morebitna sanitarna tveganja zaradi spremembe kraja vzreje (prevoz, zamenjava objekta in okolja, sprememba „socialne“ ureditve serije itd.), ki bi lahko vplivali na končno kakovost proizvoda,

—	uvedba zgornje meje velikosti jate mladih piščancev na objekt in največje gostote mladih piščancev,

—	največje število perutnine v seriji se poveča na 700 živali,

—	uvedba določbe o krmilnih in napajalnih koritih za različna obdobja vzreje perutnine,

—	natančnejša opredelitev profilaktičnih ukrepov za perutnino ter ukrepov glede čiščenja, dezinfekcije in mirovanja objektov.

3.5.4   Krma

Natančneje je opredeljen način krmljenja perutnine „Volaille de Bresse“:

—	za začetno fazo sta uvedena pozitivni seznam elementov, ki sestavljajo začetno krmo, in najvišja stopnja skupne vsebnosti maščob (6 %), da se določijo pravila za krmo v tem obdobju. Navedeno je, da žita, ki predstavljajo najmanj 50 % krme, izvirajo z geografskega območja,

—

predlagane spremembe za obdobje rasti natančneje opredeljujejo prakse krmljenja. Krmo namreč sestavljajo predvsem viri na pašniku ter dodana žita z geografskega območja in mlečni proizvodi. Namen sprememb je preprečiti lažje oblike karence pri perutnini in natančneje določiti pravila za dopolnila h krmi. Zato je v skladu s tradicijo v regiji Bresse za fazo rasti in zaključno fazo uveden najmanj 40-odstotni delež koruze v krmi. Podrobno so določene značilnosti in količine žit in mlečnih proizvodov, ki se dodajajo v teh fazah. Pojasnjeno je, da se lahko poleg lokalnih virov uporabljajo dopolnila, ki vsebujejo rastlinske beljakovine, minerale in vitamine. Zanje veljajo kvantitativne in kvalitativne omejitve (vsebnost beljakovin omejena na 15 %). Namen dopolnil je uravnotežiti krmo in obenem zagotoviti omejitve glede vsebnosti beljakovin, da je perutnina „Volaille de Bresse“ prisiljena raziskati pašnik in si poiskati večino krme (travo, žuželke, majhne mehkužce itd.), s čimer se zagotovi ohranjanje značilnosti in povezanosti z ozemljem,

—	uvedeni sta prepoved GSO v vseh vrstah krme perutnine „Volaille de Bresse“, vključno s krmo v začetni fazi, in prepoved sajenja gensko spremenjenih rastlinskih vrst na posestvih.

3.5.5   Zakol, priprava in pakiranje

Črta se najmanjša teža ob dostavi ali odvzemu, ker je pomenila dvojni nadzor ocenjene žive teže ob odvzemu ali dostavi in teže živali z odstranjenim črevesjem v klavnici. Izkazalo se je, da je ustreznejši nadzor teže perutnine z odstranjenim črevesjem, saj ustreza proizvodu, ki se trži.

Namen uvedenih sprememb je povečati najvišjo temperaturo pri poparjanju, da se ta določba uskladi za piščance, mlade kokoši in kopune, ki so različno težki in različno zamaščeni.

Izkrvavitev, odstranitev črevesja ali evisceracija, dokončanje skubenja in čiščenje ovratnika se še naprej izvajajo ročno. Dodano je pojasnilo, da se krožni izrez kloakalne odprtine pri perutnini lahko naredi z nožem za kloako, ki je polavtomatsko orodje.

Opredeljen je pojem „priprava“ perutnine, ki pomeni dokončanje skubenja in čiščenje ovratnika. To je faza, ki se izvaja ročno in hkrati omogoča, da se proizvod oceni tik pred namestitvijo identifikacijske oznake, ki bo zagotavljala sledljivost proizvoda.

Postopki zvezovanja nog in peruti so natančneje opisani.

Nazadnje je postopek zamrzovanja nadomeščen s postopkom hitrega zamrzovanja. Z uvedbo podrobnih pravil za hitro zamrzovanje (najdaljši rok za hitro zamrzovanje, temperature, rok uporabe) se zagotovi optimalna kakovost proizvoda.

3.6   Postavka „Povezanost z geografskim območjem“:

Ta del je bil preoblikovan tako, da opisuje posebnosti geografskega območja in proizvoda ter povezanost z geografskim območjem. Ta postavka je bila dodana na podlagi določb Uredbe (ES) št. 510/2006.

3.7   Postavka „Označevanje“:

Dodana so pojasnila o načinu izdajanja identifikacijskih oznak, uporabi imena „Bresse“ na spremnih dokumentih in računih ter oznakah na pečatu in etiketi.

3.8   Postavka „Nacionalne zahteve“:

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Nacionalne zahteve“ predstavljena v obliki tabele z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, referenčnimi vrednostmi in metodo ocenjevanja.

3.9   Podatki o pristojnih organih, skupini vlagateljici in nadzornih organih:

Posodobljeni so podatki o certifikacijskem organu, pristojnem za nadzor ZOP, pristojnih organih in skupini vlagateljici.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

„VOLAILLE DE BRESSE“/„POULET DE BRESSE“/„POULARDE DE BRESSE“/„CHAPON DE BRESSE“

ES št.: FR-PDO-0117-0145-17.11.2010

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Volaille de Bresse“/„Poulet de Bresse“/„Poularde de Bresse“/„Chapon de Bresse“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1

Sveže meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Perutnina „Volaille de Bresse“/„Poulet de Bresse“/„Poularde de Bresse“/„Chapon de Bresse“ spada v rod Gallus, belo različico galske pasme ali pasme Bresse. Odrasle živali imajo značilne poteze.

„Poulet de Bresse“ je piščanec ali kokoš, star(-a) najmanj 108 dni, ki z odstranjenim črevesjem tehta najmanj 1,3 kg (ali 1 kg, ko je „pripravljen(-a) za peko“). „Poularde de Bresse“ je spolno zrela mlada kokoš z izoblikovano jajčno verigo, ki še ni vstopila v nesni cikel, je stara najmanj 140 dni in z odstranjenim črevesjem tehta najmanj 1,8 kg. V skladu z običaji se lahko piščanci in mlade kokoši zavijejo v platno ali se jim zvežejo noge in peruti.

Kopun „Chapon de Bresse“ je kastriran samec, star najmanj 224 dni, ki z odstranjenim črevesjem tehta najmanj 3,0 kg. Trži se izključno za praznike ob koncu leta od 1. novembra do 31. januarja. V skladu z običaji mora biti zavit v platno rastlinskega izvora (iz lanu, konoplje, bombaža), noge in peruti pa mora imeti zvezane, tako da je pokrit cel trup razen zgornje tretjine vratu, ki ni oskubena.

Zaklana perutnina mora biti mesnata, fileji dobro razviti; koža mora biti čista in brez puha, raztrganin, udarnin ali neobičajnega obarvanja; hrbtna kost se zaradi zamaščenosti ne sme videti; naravna oblika prsnice ne sme biti spremenjena. Udi ne smejo biti zlomljeni. Ovratnik iz perja, ki na zgornji tretjini vratu ni odstranjeno, mora biti čist. Noge morajo biti popolnoma čiste.

Perutnina se trži „z odstranjenim črevesjem“. Pakiranje z navedbama „pripravljen za peko“ in „hitro zamrznjen“ je dovoljeno samo za piščance, ki nimajo odrezanih udov, razen krempljev.

Perutnina, ki je bila zavita v platno ali je imela zvezane noge in peruti, se lahko trži zavita ali brez platna. Takrat je podolgovate oblike. Peruti ne štrlijo več, ampak se pritisnejo na trup. Meso mora biti čvrsto, trdno in obstojno.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Perutnina se vzreja v treh zaporednih fazah, tj. začetna faza, faza rasti in zaključna faza. V tem času so za prehrano perutnine dovoljeni le:

—	žita, ki izvirajo izključno z geografskega območja označbe porekla in so, če je mogoče, pridelana na istem posestvu,

—	rastline, stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice, ki ne izhajajo iz transgenih proizvodov.

V začetni fazi, ki traja največ 35 dni, najmanj 50 % količine krmnega obroka sestavljajo žita, ki se jim lahko dodajajo dopolnila, sestavljena iz rastlin, mlečnih proizvodov, vitaminov in mineralov.

Po začetni fazi vzreja perutnine poteka na travnatih pašnikih. Takrat krmo sestavljajo predvsem viri s pašnika (trava, žuželke, majhni mehkužci …) in žita (koruza, ajda, pšenica, oves, tritikala in ječmen) ter mleko in mlečni stranski proizvodi. Ta žita, od katerih koruza predstavlja najmanj 40 % krmnega obroka, so lahko kuhana, kaljena, drobljena ali mleta, vse druge vrste obdelave pa so izključene. Med 36. in 84. dnem vzreje, v fazi, ko se oblikuje okostje, se lahko poleg lokalnih virov uporabljajo dopolnila, ki vsebujejo beljakovine, minerale in vitamine.

Delež beljakovin v dnevnem krmnem obroku znaša največ 15 %.

Fazi rasti sledi zaključna faza, ki traja najmanj 10 dni za piščance, tri tedne za mlade kokoši in štiri tedne za kopune ter poteka v kletkah v temnem, mirnem in zračnem prostoru. V tej fazi je krmni obrok perutnine enak kot v fazi rasti, lahko se mu doda še riž.

Približno 90 % krme za perutnino (pašnik in žita) izvira z geografskega območja.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Izbor, razmnoževanje in valjenje ter vzreja in zakol perutnine se izvajajo na geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Priprava perutnine (dokončanje skubenja in čiščenje ovratnika), njeno pakiranje in po potrebi hitro zamrzovanje piščancev potekajo na geografskem območju. Načini pakiranja:

—	pakiranje „z odstranjenim črevesjem“,

—

pakiranje z navedbo „zavit(-a) v platno in zvezan(-a)“. Postopek zavijanja v platno in zvezovanja nog in peruti, ki je obvezen za kopuna, je tradicionalen način pakiranja perutnine „Volaille de Bresse“ v tesno zavito platno rastlinskega izvora (iz lana, bombaža ali konoplje), ki se zašije na roko (najmanj od 15 do 20 šivov glede na to, ali gre za piščanca, mlado kokoš ali kopuna),

—	pakiranje z navedbo „pripravljen za peko“ ali „hitro zamrznjen“ samo za piščance. Udi živali (razen krempljev) se ne odstranijo.

Ti postopki morajo potekati na geografskem območju zaradi zelo specifičnega tradicionalnega znanja, ki se pri tem uporablja. Najboljša primera sta zavijanje v platno in zvezovanje nog in peruti. Ta tehnika se izvaja predvsem za praznike ob koncu leta, zaradi postopka pa se mišice bolje prepojijo z maščobo, kar prispeva k boljšim organoleptičnim značilnostim proizvoda. Gospodarski subjekti v proizvodnem sektorju „Volaille de Bresse“ so te prakse ohranili kljub dodatnemu delu, ki je potrebno za to pakiranje. Tudi pakiranji z navedbo „pripravljen(-a) za peko“ ali „hitro zamrznjen“ sta posebnosti ZOP „Volaille de Bresse“, ker udi (razen krempljev) ne smejo biti odrezani.

Poleg tega je treba z zelo nežno kožo perutnine „Volaille de Bresse“ ravnati posebno previdno, da se med skubenjem, zlaganjem in pakiranjem ne odtrga. Zato je treba čim bolj omejiti dejavnosti, ki bi se lahko poznale na koži ali bi jo poškodovale (v skladu z opisom proizvoda so raztrganine, udarnine ali neobičajno obarvanje razlogi za uvrstitev perutnine v nižji razred).

Nazadnje, te postopke je treba izvajati na geografskem območju, saj se izvajajo hkrati z uvrstitvijo perutnine v ZOP. Perutnina se lahko po tej zadnji fazi – uvrstitvi – trži z oznako ZOP. Uvrstitev se izvede z namestitvijo identifikacijskih oznak, zlasti pečata (žiga za mlade kokoši in kopune), katerih namena sta identifikacija proizvoda in hkrati zagotavljanje sledljivosti.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Perutnina „Volaille de Bresse“/„Poulet de Bresse“/„Poularde de Bresse“/„Chapon de Bresse“ je hkrati označena z rejčevim obročkom, klavničnim pečatom in posebno etiketo, mlade kokoši in kopuni pa z identifikacijskim žigom.

Ob uvrstitvi perutnine v označbo porekla in pred odpošiljanjem se etiketa namesti na hrbet perutnine z odstranjenim črevesjem ali prsnico perutnine z navedbo „pripravljena za peko“. Na etiketi je logotip ZOP Evropske unije.

Vrste identifikacijskih oznak:

Neprenosljiv in nezlomljiv obroček s podatki o rejcu. Neprenosljiv pečat v obliki zaponke z napisom „Bresse“. Podatki o klavnici, če je perutnina zaklana v klavnici. Če je perutnino zaklal rejec, je na pečatu navedba „Abattage à la ferme“ (zaklano na posestvu).

Identifikacijski žigi za kopune in mlade kokoši vsebujejo navedbo „Poularde de Bresse roulée“, ali „Poularde de Bresse“, ali „Chapon de Bresse“ in navedbo „Appellation d’origine contrôlée“ ali „Appellation d’origine protégée“.

Pogoji za namestitev identifikacijskih oznak:

Preden perutnina zapusti posestvo, ji rejec na levo nogo namesti obroček. Ko se perutnina pred odpošiljanjem uvrsti v zaščiteno označbo, se na spodnji del vratu namesti pečat. Obroček in pečat se lahko uporabita samo enkrat, zato ju je treba skrbno namestiti, da ostaneta neprenosljiva. Žigi so nameščeni na spodnjem delu vratu in pritrjeni s pečatom.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje označbe porekla „Volaille de Bresse“ vključuje ozemlja naslednjih občin ali delov občin:

Departma Ain (01): kantoni Bâgé-le-Châtel, Bourg-en-Bresse-Est, Bourg-en-Bresse-Nord-Centre, Bourg-en-Bresse-Sud, Montrevel-en-Bresse, Péronnas, Pont-de-Vaux, Pont-de-Veyle, Saint-Trivier-de-Courtes in Viriat.

Občine ali deli občin v kantonih:   Ceyzériat: Ceyzériat (zahodni del D52), Jasseron (zahodni del D52);   Châtillon-sur-Chalaronne: Abergement-Clémenciat (severni del občine Châtillon), Biziat, Chanoz-Châtenay, Châtillon-sur-Chalaronne (severozahod), Chaveyriat, Condeissiat, Dompierre-sur-Chalaronne (severno od reke Chalaronne), Mézériat, Neuville-les-Dames, Saint-Julien-sur-Veyle, Sulignat in Vonnas;   Coligny: Beaupont, Bény, Coligny (zahodni del N83/D52), Domsure, Marboz, Pirajoux, Salavre (zahodni del N83), Verjon (zahodni del N83) in Villemotier;   Pont-d’Ain: Certines, Dompierre-sur-Veyle (del), Druillat (del), Saint-Martin-du-Mont (zahodni del D52), Tossiat (zahodni del D52) in La Tranclière;   Thoissey: Garnerans, Illiat, Saint-Didier-sur-Chalaronne (severno od reke Chalaronne), Saint-Etienne-sur-Chalaronne (severno od reke Chalaronne) in Thoissey;   Treffort-Cuisiat: Courmangoux (zahodni del D52), Meillonnas (zahodni del D52), Pressiat (zahodni del D52), Saint-Etienne-du-Bois in Treffort-Cuisiat (zahodni del D52).

Departma Jura (39): občine ali deli občin v kantonih:   Beaufort: Augea (zahodno od N83), Beaufort (zahodno od N83), Bonnaud, Cezancey (zahodno od N83), Cousance (zahodno od N83), Cuisia (zahodno od N83), Mallerey, Maynal (zahodno od N83), Orbagnia (zahodno od N83), Sainte-Agnès (zahodno od N83), Vercia (zahodno od N83) in Vincelles (zahodno od N83);   Bletterans: Bletterans, Chapelle-Voland, Cosges, Desnes (zahod), Fontainebrux, Larnaud, Nance, Relans, Les Repôts, Ruffey-sur-Seille (del) in Villevieux;   Chaumergy: Bois-de-Gand (zahod), La Chassagne (južno od D468), Chaumergy (del), La Chaux-en-Bresse (zahodno od D95), Chêne-Sec, Commenailles, Foulenay (del), Francheville (zahodno od D95 in južno od D468), Froideville (del), Rye (zahodno od D468) in Vincent (zahodno od D95);   Chaussin: Asnans-Beauvoisin (zahodno od D468), Chaînée-des-Coupis (jugozahod), Chaussin (južno od D468), Les Essards-Taignevaux (zahodno od D468) in Les Hays, Neublans-Abergement;   Chemins: Annoire (južno od reke Doubs), Longwy-sur-le-Doubs (del) in Petit-Noir (zahodno od reke Doubs);   Lons-le-Saunier Nord: Chilly-le-Vignoble, Condamine, Courlans, Courlaoux in Montmorot (južno od N78 in zahodno od N83);   Lons-le-Saunier Nord: Frébuans, Gevingey (zahodno od N83), Messia-sur-Sorne (severno od N83) in Trenal;   Saint-Amour: Balanod (zahodno od N83), Chazelles, Digna (zahodno od N83), Nanc-lès-Saint-Amour (zahodno od N83), Saint-Amour (zahodno od N83) in Saint-Jean-d’Etreux (zahodno od N83).

Departma Saône-et-Loire (71): kantoni Beaurepaire-en-Bresse, Cuisery, Louhans, Montpont-en-Bresse, Montret, Saint-Germain-du-Bois, Saint-Germain-du-Plain in Saint-Martin-en-Bresse.

Občine ali deli občin v kantonih:   Chalon-sur-Saône-Sud: Chalon-sur-Saône (levi breg), Châtenoy-en-Bresse, Epervans, Lans, Oslon in Saint-Marcel;   Cuiseaux: Champagnat (zahodno od N83), Condal, Cuiseaux (del), Dommartin-les-Cuiseaux, Flacey-en-Bresse, Frontenaud, Joudes (zahodno od N83), Le Miroir in Varennes-Saint-Sauveur;   Pierre-de-Bresse: Authumes, Beauvernois, Bellevesvre, La Chapelle-Saint-Sauveur, Charrette-Varennes (del), La Chaux, Dampierre-en-Bresse, Fretterans (del), Frontenard, Lays-sur-le-Doubs (del), Montjay, Mouthier-en-Bresse, Pierre-de-Bresse, La Racineuse, Saint-Bonnet-en-Bresse in Torpes;   Tournus: Lacrost, Préty, Ratenelle, Romenay, Tournus (del) in La Truchère;   Verdun-sur-le-Doubs: Ciel, Longepierre (jug), Navilly (južno od reke Doubs), Pontoux, Sermesse, Toutenant, Verdun-sur-le-Doubs in Verjux.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

—   Naravni dejavniki

Območje vzreje perutnine „Volaille de Bresse“ je gozdnata, rahlo valovita ravnina iz geoloških periglacialnih naplavin iz pliokvartarja, ki so podlaga za zelo ilovnata in neprepustna tla. Podnebje je vlažno, s pogosto meglo in pod močnim oceanskim vplivom.

Koruza, ki se je v regiji Bresse pojavila v začetku 17. stoletja (to je malo več kot sto let po tem, ko so jo prinesli na andaluzijsko obalo), je imela v kmetijstvu te regije osrednjo vlogo, saj je na njej temeljila prehrana ljudi, pa tudi rejene perutnine. V teh okoliščinah se je stoletja vzpostavljala tradicionalna mešana pridelava, ki je temeljila na paši, pridelavi žit ter reji perutnine in goveda (krave molznice, potem krave dojilje) – in ta pridelava obstaja še danes.

—   Človeški dejavniki

Od leta 1591 se v mestnih evidencah mesta Bourg-en-Bresse omenjata perutnina „Volaille de Bresse“ in zlasti „tolsti kopun“. Od 17. stoletja so bile dajatve v obliki kopunov in mladih kokoši vse pogostejše, konec 18. stoletja pa so zapisane v vseh najemnih pogodbah. Pozneje je gastronom Brillat-Savarin v knjigi Physiologie du goût (fiziologija okusa) iz leta 1825 opozoril na sočno meso: „Od mladih kokoši je najboljša tista iz regije Bresse.“

Nato so razvoj spodbudile ugodnejše razmere za trženje, ki so bile rezultat gradnje železniške proge Pariz–Lyon–Marseille (PLM). Bližina velikega mesta, kot je Lyon, je gotovo razvojni dejavnik, ki ga ni mogoče spregledati.

Lokalna pasma je kot edina pasma, ki lahko pridobi označbo porekla, zelo odporna ter dobro prilagojena na okolje in vlažna tla regije Bresse. V preteklosti je vsak rejec v svoji jati sam izbiral živali za razplod. Nato je bil s kolektivnim povezovanjem v tem proizvodnem sektorju leta 1955 ustanovljen center za vzrejo plemenskih živali, ki z rodovniško selekcijo omogoča ohranjanje pasme.

Vzrejne prakse izhajajo iz starodavnega sistema prehrane, ki temelji na samostojnem prehranjevanju perutnine na travnatih pašnikih (s črvi, travo …), dopolnjenem z žiti in mlečnimi proizvodi (razredčenim mlekom, sirotko, mlekom v prahu, pinjenim mlekom …). Zaključno pridobivanje teže poteka v kletkah v mirnem in zatemnjenem prostoru, da se prepreči kakršen koli nemir. Zaklana perutnina se praviloma zelo izvirno pakira, saj imajo trupi na zgornjem delu vratu ovratnik iz perja.

Rejci posvečajo posebno pozornost fini perutnini: kopunu, samcu, izvaljenemu na začetku pomladi in kastriranemu pred 15. julijem, in mladi kokoši, ki je starejša od piščanca, ni pa še vstopila v nesni cikel. Zaključna faza v kletkah je za fino perutnino daljša kot za piščance; fina perutnina pogosto dobi krmo v obliki krmne mešanice, ki pokriva vse potrebe. Tudi pri zakolu se ji posveča posebna skrb; skubi se zelo previdno, da se koža ne bi poškodovala. Kadar je perutnina „okrašena“, kot je značilno za regijo Bresse – za kopuna je to obvezno, ima noge in peruti pritisnjene k telesu. Nato se tesno zavije v močno platno rastlinskega izvora in s tanko vrvico na roko zašije od sredine proti glavi in škofiji, tako da je pokrit cel trup razen zgornje tretjine vratu, ki ni oskubljena. Ko platno razvijemo, ima trup značilno valjasto obliko, iz katere izstopata samo vrat in glava.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Za te živali sta značilna droben skelet in tekstura kože, ki kaže na sposobnost razvijanja mesa in maščobe. Dolžina hrbta je jamstvo za količino fileja.

Perutnina „Volaille de Bresse“ je opredeljena kot „tolsta perutnina“, to je sloka in zelo nežna, kar kaže na nagnjenje k tvorjenju maščobe. Zlahka se loči od piščanca, pitanega samo z zrnjem, ki je večji, bolj čokat in ima manj izrazite znake slabokrvnosti.

Da perutnina po peki ohrani organoleptične značilnosti, je treba vedeti, kako jo peči. Te značilnosti se kažejo kot velik delež mesa, ki je zelo mehko, okusno in sočno.

Perutnina „Volaille de Bresse“ ima izjemen donos mesa, prvovrstni kosi so obilni, fileji dolgi in široki, bedra zaobljena. Vse kosti so tanke, glava in vrat pa drobna, tako da je neužitnih delov zelo malo. Za izkrvavljeno in oskubljeno perutnino je značilno zaobljeno in zamaščeno meso, iz katerega nič ne štrli.

Meso je mehko in se kar stopi v ustih, zato se ga je na pariških tržnicah prijel vzdevek „ta mehko“. Meso se samo loči od kosti, prav tako se izjemno lahko medsebojno ločijo različne mišice. Mišična vlakna so tako nežna, da so skoraj neopazna. Kit in ovojnic skoraj ni in se združijo z mesom. Poleg maščobe, ki obdaja trup in katere količina je odvisna od stopnje zamaščenosti, je pomembna tudi maščoba, s katero so prepojene mišice. Vsako posamezno mišično vlakence je nekako „obdano“ s tanko plastjo maščobe, zaradi katere je pečeno meso izjemno mehko.

Mlada kokoš je bolj zaobljena in težja kot piščanec ter ima zaradi večje zamaščenosti poseben okus. Kopun spada zaradi kastracije in daljšega življenja, ki spodbujata dolgotrajno in redno prepojenost mišičnega tkiva z maščobo, med visokokakovostno gastronomsko perutnino, ki se trži izključno za praznike ob koncu leta.

In za konec, dobro poučeni pokuševalci priznavajo, da ima perutnina poseben okus, zaradi česar je priljubljena pri največjih sladokuscih.

Te proizvode, ki so močno zasidrani v lokalni kuhinji, uporabljajo – in k njihovi uporabi spodbujajo – največji kuharski mojstri v Franciji in tujini.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Mešana pridelava v regiji Bresse, ki je neposredno povezana z značilnostmi naravnega okolja, zlasti ugodnimi razmerami za pašo in pridelavo koruze, ki zahtevata deževno podnebje in tla z velikimi zalogami vode, je odločilni dejavnik, ki je spodbudil vzrejo perutnine v tej regiji. Koruza je dopolnila druga žita, saj so njene hranilne lastnosti omogočile vzrejo tolste perutnine, po kateri je zaslovela „Volaille de Bresse“.

Rejci so znali ohraniti čisto pasmo za razvoj perutnine „Volaille de Bresse“. Zaradi odpornosti namreč lahko živi v tem zahtevnem okolju, v katerem se delno prehranjuje s prosto živečimi živalmi. Rejec to prehrano med vzrejo in v fazi pridobivanja teže obilno dopolnjuje s proizvodi z geografskega območja (koruzo, mlekom).

Zato vzreja temelji na močni tradiciji, ki prehrano, v kateri primanjkuje predvsem beljakovin, povezuje s posebnimi metodami pridobivanja teže in poznim zakolom, zaradi česar lahko živali dosežejo polno fiziološko zrelost.

Način vzreje, nega in zamaščenost dajejo pečeni perutnini posebne organoleptične značilnosti. Tradicionalna praksa zavijanja fine perutnine v zelo gosto tkanino zlasti omogoča, da se mišice prepojijo z maščobo. Etri v maščobi se med peko sprostijo in reagirajo med seboj. Ker perutnino celo prepojijo, ji dajo prefinjen okus.

Veliko te perutnine se proda po štirih posebnih tekmovanjih „Les glorieuses de Bresse“. Prvo od njih je v kraju Bourg-en-Bresse potekalo 23. decembra 1862. Preostali trije dogodki so na vrsti v tednu pred božičem v krajih Pont-de-Vaux, Montrevel-en-Bresse in Louhans. Na teh prireditvah je razstavljenih več kot 1 000 živali, okrašenih s trakovi, najlepše med njimi pa oceni žirija. Perutninarji se potegujejo za najvišje nagrajene kopune in mlade kokoši, ki se prodajajo po najvišjih cenah. To so najboljši primerki, ki bodo krasili najlepše izložbe, na božični večer pa obložene mize. Ta tekmovanja kažejo, kako ponosni so rejci na svoje proizvode, in ponazarjajo, kako globoko predani so svojemu delu.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCVolailleDeBresse2011.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(3)  Prim. opombo 2.

---