1.3.2013

Uradni list Evropske unije

C 60/1

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 27. novembra 2012

o različnih osnutkih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji v sprejetje v obliki delegiranih in izvedbenih uredb Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

(CON/2012/95)

2013/C 60/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka je dne 8. novembra 2012 prejela zahtevo Komisije za mnenje o osnutkih regulativnih tehničnih standardov (v nadaljnjem besedilu: osnutki RTS) ter osnutku izvedbenih tehničnih standardov (v nadaljnjem besedilu: osnutek ITS), ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil Komisiji in se sprejmejo v skladu s členi 10 do 15 Uredbe št. 1095/2010 (1) v obliki:

(a)

delegirane uredbe Komisije (EU) št. …/… o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede posrednih ureditev kliringa, obveznosti kliringa, javnega registra, dostopa do mesta trgovanja, nefinančnih nasprotnih strank, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS (v nadaljnjem besedilu: osnutek RTS o obveznosti kliringa in zmanjševanju tveganja);

(b)	delegirane uredbe Komisije (EU) št. …/… o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o kolegijih za centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: osnutek RTS o kolegijih za centralne nasprotne stranke);

(c)	delegirane uredbe Komisije (EU) št. …/… o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev za centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: osnutek RTS o zahtevah za centralne nasprotne stranke);

(d)

delegirane uredbe Komisije (EU) št. …/… o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov glede regulativnih tehničnih standardov o minimalnih podatkih, o katerih je treba poročati repozitorijem sklenjenih poslov (v nadaljnjem besedilu: osnutek RTS o minimalnih podatkih, o katerih je treba poročati repozitorijem sklenjenih poslov);

(e)

delegirane uredbe Komisije (EU) št. …/… o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov glede regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podatke, ki jih morajo repozitoriji sklenjenih poslov javno objaviti in predložiti, ter operativne standarde za zbiranje, primerjavo in dostop do podatkov (v nadaljnjem besedilu: osnutek RTS o podatkih, ki jih morajo repozitoriji sklenjenih poslov javno objaviti in predložiti, ter operativnih standardih za zbiranje, primerjavo in dostop do podatkov);

(f)

izvedbene uredbe Komisije (EU) št. …/… o izvedbenih tehničnih standardih glede oblike in pogostosti poročanja o trgovanju repozitorijem sklenjenih poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (v nadaljnjem besedilu: osnutek ITS o obliki in pogostosti poročanja o trgovanju repozitorijem sklenjenih poslov);

(skupaj imenovani: osnutki regulativnih in izvedbenih standardov).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj osnutki regulativnih in izvedbenih standardov vsebujejo določbe, ki vplivajo zlasti na nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, pa tudi na njegov prispevek k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, njegovo opravljanje deviznih poslov ter imetje in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic, kakor je navedeno v členu 127(2) in (5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

1.1

ECB je 13. januarja 2011 izdala Mnenje CON/2011/1 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (2), v katerem je med drugim poudarila, da imajo centralne banke zakonsko vlogo in odgovornosti, da varujejo finančno stabilnost ter varnost in učinkovitost finančnih infrastruktur. V skladu s tem končno besedilo Uredbe (EU) št. 648/2012 poudarja vlogo ESCB, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, in zahteva, da ESMA pripravi osnutke tehničnih standardov v tesnem sodelovanju z ESCB (3).

1.2

ECB je bila močno vključena v delo ESMA v zvezi s tehničnimi standardi glede centralnih nasprotnih strank in repozitorijev sklenjenih poslov ter pozdravlja sodelovanje ESMA, ki je v osnutkih regulativnih in izvedbenih standardov upošteval večino pripomb ECB. Na splošno ECB podpira končne osnutke tehničnih standardov ESMA ter meni, da so ti dobro uravnoteženi in skladni z načeli CPSS-IOSCO za infrastrukture finančnega trga (4). Ne glede na to želi ECB dati pripombe in predlagati spremembe v zvezi z nekaterimi ključnimi vprašanji, vključno s tistimi, ki so pomembna za ECB, a v zvezi z njimi Uredba (EU) št. 648/2012 ne zahteva vključitve ESCB v pripravljalno delo ESMA.

2. Posamezne pripombe

2.1

ECB pozdravlja določbo osnutka RTS o obveznosti kliringa in zmanjševanju tveganja (5), ki določa elemente, ki jih mora ESMA upoštevati pri ocenjevanju stopnje standardizacije pogodbenih pogojev in operativnih postopkov za ustrezen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere se izvaja kliring. Ta določba dejansko povečuje jasnost samega pojma standardizacija. To je bistvenega pomena za to, da se izboljša preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC, zmanjša sistemsko tveganje in izboljša finančna stabilnost, za kar so se zavzeli voditelji držav skupine G20 (6). Ne glede na to je pomembno zagotoviti, da poudarek na standardizaciji pogodbenih pogojev ne bo odvrnil udeležencev na trgu od procesa standardizacije pogodb, da bi se s tem izognili uvedbi obveznosti kliringa. V tej zvezi ECB tudi poudarja, da ima ESMA nalogo, da: (a) nadzira dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se ne izvaja kliring, da bi prepoznal možnosti, kjer bi utegnil posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov predstavljati sistemsko tveganje, in (b) preprečuje regulativno arbitražo med transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti z opravljenim kliringom in brez njega (7).

2.2

ECB tudi izpostavlja, da člen 1(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 določa, da se ta uredba ne uporablja za: (a) članice ESCB, (b) druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, in (c) druge javne organe Unije, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri upravljanju javnega dolga, kar vključuje tako obveznost kliringa kot tudi obveznost poročanja (8). Zahteva, da morajo nasprotne stranke članic ESCB sporočati vse podatke o svojih transakcijah repozitorijem sklenjenih poslov, pa bi omejila učinkovitost zgoraj navedenega izvzetja. Da Uredba (EU) št. 648/2012 ne bo omejila pristojnosti članic ESCB za opravljanje njihovih nalog v skupnem interesu, je ključno zlasti to, da se zaščitijo poslovne knjige članic ESCB, in da ostane signaliziranje na podlagi operacij centralnih bank učinkovito. To bi najučinkoviteje zagotovili, če iz obveznosti poročanja o svojih transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti ne bi izvzeli samo članic ESCB, ampak tudi nasprotne stranke članic ESCB v teh transakcijah.

2.3

ECB izpostavlja, da so gotovinske vloge, izvedene prek odprte ponudbe mejnega depozita ali drugega primerljivega instrumenta, ki ga zagotavlja centralna banka, lahko denominirane v valuti, ki jo izdaja ta centralna banka (tj. centralnobančni denar), ali v drugi valuti, ki je ne izdaja ta centralna banka (tj. denar poslovne banke), in imajo zato lahko različen profil tveganja. To dejstvo bi se moralo odraziti v naložbeni politiki centralne nasprotne stranke v obliki različne obravnave takih vlog in bi ga bilo morda treba upoštevati ob naslednjem pregledu Uredbe (EU) št. 648/2012.

Kadar ECB priporoča, da se osnutki regulativnih in izvedbenih standardov spremenijo, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 27. novembra 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(2) UL C 57, 23.2.2011, str. 1.

(3) Glej uvodno izjavo 11 ter člene 26(9), 34(3), 41(5), 42(5), 44(2), 45(5), 46(3), 47(8), 49(4), 54(4) in 81(5) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(4) Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu http://www.bis.org

(5) Člen 6.

(6) Glej zlasti izjavo z vrha skupine G-20 v Torontu 26. in 27. junija 2010, dostopno na naslovu http://canadainternational.gc.ca

(7) Člena 11(13) in 5(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(8) Člen 1(4) Uredbe (EU) št. 648/2012.

PRILOGA

Predlagane spremembe besedila osnutka RTS o kolegijih za centralne nasprotne stranke

Besedilo, ki ga je ESMA predložil Komisiji

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Preambula

„ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, zlasti člena 18(6) Uredbe,“

„ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

Pojasnilo

V skladu s členom 296 Pogodbe, ki določa, da se v pravnih aktih navedejo mnenja, predvidena v Pogodbah, je predlagana sprememba potrebna za pojasnitev, da se osnutek delegirane uredbe sprejema v skladu s členoma 127(4) in 282(5) Pogodbe. Ti določbi vsebujeta obveznost posvetovanja z ECB glede vseh predlaganih aktov Unije na področjih iz njene pristojnosti (3).

Sprememba 2

Člen 8 (novo)

Ni besedila

„Krizno upravljanje v izrednih razmerah

Postopki za ravnanje v izrednih razmerah morajo odražati odgovornosti in potrebe po informacijah, ki jih imajo člani kolegija, ter morajo vključevati orodja, ki so potrebna za pravočasno, sorazmerno in učinkovito komuniciranje v postopku kriznega upravljanja. Kot del postopkov za izredne razmere mora pristojni organ CNS zagotoviti, da kolegij preuči možnost, da se vzpostavijo naslednja orodja:

(a)	stalna rešitev za komuniciranje v kriznih razmerah;

(b)	minimalen seznam ključnih informacij, ki jih je treba sporočati v času krize;

(c)	redno testiranje postopkov kriznega upravljanja.“

Pojasnilo

Posvetovalni dokument ESMA (ESMA/2012/379) je vseboval nekaj besedila v zvezi z izrednimi razmerami. V skladu z odgovornostjo E (sodelovanje z drugimi organi) v načelih CPSS-IOSCO za infrastrukture finančnega trga mora biti ureditev sodelovanja med organi učinkovita ne samo v normalnih okoliščinah, ampak tudi v času pretresov na trgu in v kriznih razmerah.

Predlagane spremembe besedila osnutka RTS o minimalnih podatkih, o katerih je treba poročati repozitorijem sklenjenih poslov

Besedilo, ki ga je ESMA predložil Komisiji

Spremembe, ki jih predlaga ECB

Sprememba 3

Nov oddelek o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, ki se vstavi za poljem 54 Razpredelnice 2 v Prilogi

Ni besedila

	„Oddelek 2h (4) – Kredit	Če se UPI sporoči in vsebuje vse spodaj navedene informacije, teh ni treba sporočati.	Kreditni izvedeni finančni instrumenti
55	Klavzula o prestrukturiranju	Navede se vrsta klavzule o prestrukturiranju.

Pojasnilo

Z vidika finančne stabilnosti in analize sistemskega tveganja je ključno, da se pridobijo informacije o vrsti klavzul o prestrukturiranju v odprtih pogodbah o poslih kreditnih zamenjav. Te informacije organom omogočajo, da lahko natančneje analizirajo vpliv kreditnega dogodka na izpostavljenosti udeležencev na trgu iz poslov kreditnih zamenjav in ugotovijo, katere vrste kreditnih dogodkov pridejo v poštev za določene pozicije v poslih kreditnih zamenjav. Pomanjkanje teh informacij bi tako oviralo analiziranje sistemskega tveganja v zvezi s kreditnimi dogodki.

Predlagane spremembe besedila osnutka RTS o podatkih, ki jih morajo repozitoriji sklenjenih poslov javno objaviti in predložiti, ter operativnih standardih za zbiranje, primerjavo in dostop do podatkov

Besedilo, ki ga je ESMA predložil Komisiji	Spremembe, ki jih predlaga ECB
Sprememba 4
Člen 2(10)
„10. Repozitorij sklenjenih poslov zagotovi ustrezni članici ESCB dostop do podatkov o pozicijah za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v valuti, ki jo izdaja ta članica.“	„10. Repozitorij sklenjenih poslov zagotovi ustrezni članici ESCB dostop do podatkov o posameznih transakcijah in podatkov o pozicijah za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v valuti, ki jo izdaja ta članica. Če se nobena od nasprotnih strank v pogodbi o izvedenem finančnem instrumentu ne nahaja v jurisdikciji te članice ESCB, lahko repozitorij sklenjenih poslov zagotovi te podatke o posameznih transakcijah, ne da bi navedel nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu.“
Pojasnilo Trenutni osnutek zagotavlja centralni banki izdajateljici dostop samo do podatkov o pozicijah. Da bi ECB lahko izpolnjevala naloge, ki jih ima v skladu s členom 127(2) in (5) Pogodbe, zlasti v zvezi z denarno politiko, nemotenim delovanjem plačilnih sistemov in finančno stabilnostjo, potrebuje dostop do podatkov o posameznih transakcijah iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, denominiranih v eurih. V tem smislu ima ECB interes za: (a) spremljanje skupnih in posamičnih tokov plačil, ki vplivajo na plačilne sisteme in sisteme poravnave vrednostnih papirjev; (b) spremljanje likvidnosti eura; in (c) spremljanje špekulativne dejavnosti v tej valuti. To bo še posebej koristno pri ocenjevanju morebitnih pritiskov na likvidnost, ki bi lahko vplivali na izvajanje denarne politike. S podatki o pozicijah bodo zagotovljeni samo podatki o odprtih zneskih (stanjih), ne pa podatki o tokovih, ki so potrebni za analiziranje likvidnosti. Poleg tega bo obveznost kliringa močno vplivala na likvidnost na trgu in tokove plačil. Dostop do podatkov o posameznih transakcijah je zato potreben tudi za razumevanje strukture trga in odpornosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC z vidika likvidnosti. Eurosistem bo potreboval dostop do podatkov o posameznih transakcijah tudi v vlogi člana kolegijev za CNS, ki zastopa centralno banko izdajateljico. Glede na to, da je euro v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih daleč najpomembnejša valuta Unije, ECB pričakuje, da bo Eurosistem član številnih kolegijev za CNS.

Predlagane spremembe besedila osnutka ITS o obliki in pogostosti poročanja o trgovanju repozitorijem sklenjenih poslov

Besedilo, ki ga je ESMA predložil Komisiji

Spremembe, ki jih predlaga ECB

Sprememba 5

Nov oddelek o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, ki se vstavi za poljem 54 Razpredelnice 2 v Prilogi

Ni besedila

„Oddelek 2h (5) – Kredit

Če se UPI sporoči in vsebuje vse spodaj navedene informacije, teh ni treba sporočati.

Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Klavzula o prestrukturiranju

Old R=

staro prestrukturiranje

Mod R=

spremenjeno prestrukturiranje

Mod-Mod R=

spremenjeno spremenjeno prestrukturiranje

No R=

ni prestrukturiranja

Pojasnilo

(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2) UL C X, xx.xx.201x, str. xx.“

(3) ECB izpostavlja, da bi se morali vsi osnutki RTS in osnutek ITS, h katerim se v tem mnenju predlagajo spremembe besedila, sklicevati na to mnenje.

(4) Oddelke in polja, ki sledijo, je treba preštevilčiti.“

(5) Oddelke in polja, ki sledijo, je treba preštevilčiti.“

1.3.2013

Uradni list Evropske unije

C 60/7

Menjalni tečaji eura (1)

28. februarja 2013

2013/C 60/02

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3129
JPY	japonski jen	121,07
DKK	danska krona	7,4560
GBP	funt šterling	0,86300
SEK	švedska krona	8,4475
CHF	švicarski frank	1,2209
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,4870
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,637
HUF	madžarski forint	295,80
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7007
PLN	poljski zlot	4,1515
RON	romunski leu	4,3588
TRY	turška lira	2,3580
AUD	avstralski dolar	1,2809
CAD	kanadski dolar	1,3461
HKD	hongkonški dolar	10,1830
NZD	novozelandski dolar	1,5810
SGD	singapurski dolar	1,6237
KRW	južnokorejski won	1 423,71
ZAR	južnoafriški rand	11,7550
CNY	kitajski juan	8,1720
HRK	hrvaška kuna	7,5855
IDR	indonezijska rupija	12 702,12
MYR	malezijski ringit	4,0617
PHP	filipinski peso	53,427
RUB	ruski rubelj	40,0833
THB	tajski bat	39,085
BRL	brazilski real	2,5871
MXN	mehiški peso	16,7554
INR	indijska rupija	71,3860

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

1.3.2013

Uradni list Evropske unije

C 60/11

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 60/06

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„QUESO LOS BEYOS“

ES št.: ES-PGI-0005-0806-22.04.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Queso Los Beyos“

2. Država članica ali tretja država:

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3

Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Zaščitena geografska označba „Queso Los Beyos“ se uporablja za sir, ki se s postopkom mlečnega usirjenja proizvaja iz surovega ali pasteriziranega kravjega, ovčjega ali kozjega mleka, ne pa tudi iz njihove mešanice. Zori najmanj 20 dni oziroma 60 dni, če je izdelan iz surovega mleka. Poleg tega mora ustrezati specifikaciji proizvoda in imeti vse značilnosti, navedene spodaj.

Fizikalne lastnosti

Oblika: valjasta, z ravno ali rahlo vbočeno zgornjo ploskvijo.

Velikost: visok je od 6 do 9 cm in ima premer od 9 do 10 cm.

Teža: od 250 do 500 g.

Kemijske lastnosti

Suha snov: najmanj 50 %.

Vsebnost maščob v suhi snovi: najmanj 45 %.

Vsebnost beljakovin v suhi snovi: najmanj 30 %.

Organoleptične lastnosti

Skorja je tanka in hrapava, kremasto rumene do svetlo rumene ali svetlo rjave barve, odvisno od tega, ali se uporabi kravje, kozje ali ovčje mleko.

Testo je trdo do poltrdo in čvrsto, brez lukenj, ki bi nastale s fermentacijo, in z malo luknjami mehanskega izvora. Ob razrezu je krhko ali drobljivo. Sir iz kozjega mleka je bele barve, iz kravjega ali ovčjega mleka pa marmornate ali svetlo rumene barve.

Tekstura je čvrsta, neprožna ali le malo prožna in srednje do zelo drobljiva.

Sir iz kravjega mleka ima rahel vonj ali blago aromo, ovčji in kozji sir pa imata močnejši vonj ali aromo, ki nekoliko spominja na vrsto, od katere je mleko.

Blag okus je lahko izrazitejši pri siru iz ovčjega mleka, pri čemer ima ovčji ali kozji sir rahel pridih po ovci oziroma kozi; rahlo slan in nekoliko kiselkast, prijeten in dobro uravnotežen, s svežim, mlečnim pookusom pri siru iz kravjega mleka in bolj izrazitim, daljšim pookusom pri siru iz ovčjega in kozjega mleka.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Kravje, ovčje ali kozje mleko; mlečni fermenti, kalcijev klorid, sirilo in sol. Te sestavine so se uporabljale v tradicionalnem sirarstvu in se uporabljajo še danes.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze proizvodnje sira, vključno z zorenjem, potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Na siru, ki izpolnjuje zahteve za trženje z oznako ZGO, morata biti tudi oznaka zadevnega sirarja (trgovska nalepka) in oštevilčena nalepka, ki zagotavljata istovetnost proizvoda; na oštevilčeni nalepki morajo biti navedbi „Indicación Geográfica Protegida“ in „Queso Los Beyos“ ter logotip ZGO. Na trgovski nalepki mora biti z veliki črkami navedena živalska vrsta, katere mleko se je uporabilo za izdelavo sira, s čimer se prepreči zavajanje potrošnika.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Opredeljeno geografsko območje za izdelavo in zorenje sira z označbo ZGO „Queso Los Beyos“ sestavljajo občine Oseja de Sajambre, Amieva in Ponga; Oseja de Sajambre je upravni del avtonomne skupnosti Kastilja-León, Ponga in Amieva pa sta del Asturije.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Geografsko območje z vseh strani zamejujejo naravne pregrade: Kantabrijsko gorovje na jugu, vznožje zahodnega masiva Picos de Europa na vzhodu, gorovje Fontecha na severu in hribovje Ponga na zahodu. Zaradi njih so prometne povezave težko prodrle do območja, saj je treba prečkati visoke težko dostopne prelaze.

Čeprav razgibana pokrajina povzroča veliko težav, pa so številne poti in steze na tem območju olajšale povezavo med vasmi in omogočile dostop do skupnih čred, tako da so se na območju s skupnimi značilnostmi kljub upravnim mejam razvile podobne navade.

Približno tretjina ozemlja je namenjena pašnikom, na katerih je paša mogoča večino leta.

Na splošno je za vse tri občine značilna pestra izoblikovanost površja: na velikih nadmorskih višinah so razgibani skalnati vrhovi z gorskimi pašniki (prelazi), posejanimi med skalovjem, na srednjih nadmorskih višinah prevladuje gozd z nekaj raztresenimi pašniki, za nižje predele pa so značilne senožeti s skupinami dreves.

Površinska izoblikovanost tega območja je imela brez dvoma ključno vlogo pri razvoju te edinstvene vrste sira z uporabo proizvodov iz presežnega mleka kot posledice načina življenja, ki lokalnemu prebivalstvu ni ponujal veliko možnosti. Kot je bilo že navedeno, so bile notranje povezave med občinami na opredeljenem območju sicer dobre, so bile pa velike težave pri razvoju zunanjih prometnih povezav, kar je bilo ključno za tesne odnose med lokalnimi prebivalci, ki so vsako leto nekaj časa skupaj s svojimi čredami preživeli na prelazih, pri čemer so si delili prostor in način življenja. To je pripeljalo do skupnega načina izkoriščanja razpoložljivih virov in posledično do proizvodnje sira Queso Los Beyos.

Tudi značilnosti tal so bile bistvenega pomena za spodbujanje tradicionalne proizvodnje in upravljanja čred na podlagi (ekstenzivnih) zelo sezonskih dejavnosti gozdnega pašništva, odvisno od nadmorske višine in vrste pašnikov. Sistem proizvodnje mleka in mesa je pripeljal do dveh glavnih dejavnosti: vzreje mladičev iz vsake živalske vrste in izdelave sira iz presežnega mleka po njihovi odstavitvi.

Skozi čas so se oblikovale črede, v katerih so bile le posamezne vrste, in to odvisno od izoblikovanosti površja ter celo znotraj posamezne občine, ki je pogosto dajala prednost eni vrsti pred drugimi. Pastirji so tako skrbeli za črede ovac, koz ali krav, ki so jih le redko mešali, tako da so pridelovali sir iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka, redko pa iz mešanice vseh treh vrst. To je bil eden od glavnih dejavnikov pri razvoju te vrste sira.

Posebnosti tega območja so bile vsekakor ključne za razvoj tega sira. Prav tako so tudi sirarske metode, ki so jih uporabljali lokalni prebivalci teh vasi, zaradi posebnosti tega območja pustile pečat na končnem proizvodu.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Proizvod je poseben že na videz, saj se popolnoma razlikuje od vseh drugih vrst sira, ki se proizvajajo v teh krajih. Sir „Queso Los Beyos“ je prepoznaven zaradi majhnosti, pri čemer v višino meri le malo manj kot po premeru. Majhnost tega sira ni naključna: tako se lahko hitreje odcedi in suši. To je pomemben dejavnik, saj sirotka v glavnem vedno odteče med dajanjem v obode. V tej fazi se sirna gruda osuši zaradi delovanja težnosti, stisne pa se zaradi lastne teže (stiskanje pod lastno težo). Ta metoda se uporablja še danes, kar daje testu posebno teksturo in videz. Proizvod je edinstven zaradi posebnih značilnosti testa, ki je čvrsto, ob razrezu pa drobljivo ali krhko. Okus sira iz kravjega mleka je blag, izrazitejši pa postane, če je sir proizveden iz ovčjega ali kozjega mleka, saj spominja na vrsto, od katere je mleko. Vsi siri so nekoliko kiselkasti zaradi sirarskega postopka, zlasti vrste mlečnega usirjenja, ki preprečuje, da bi okus postal premočan.

O tradiciji tega sira iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka pričajo različna besedila: v delu Los quesos artesanales de Asturias (Tradicionalni asturijski sir, 1985) na primer izvemo, da je „sir Queso Los Beyos lahko izdelan iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka, vendar lokalna tradicija narekuje, da se te vrste ne smejo mešati med seboj“; José A. Fidalgo Sánchez pa v delu Asturias, parada y fonda (Gostilne in penzioni v Asturiji, 1988) zapiše v glavnem enako; to potrjujejo tudi Enric Canut in drugi v delu Quesos (Sir, 1992); Canut pa v delu Manual de quesos, queseros y quesómanos (Priročnik o siru za sirarje in ljubitelje sira) prav tako navaja, da „se uporablja polnomastno kravje, ovčje ali kozje mleko, vendar se različne vrste nikoli ne mešajo med seboj“.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Sir je dobil ime po soteski Los Beyos, ki jo je v apnenec izdolbla reka Sella, ki teče skozi vse občine na opredeljenem območju. Sir glede na svoje poreklo tradicionalno uživa velik ugled.

Glavna povezava med geografskim območjem in sirom je njegov sloves, za katerega je veliko dokazov. Miñanov slovar (1827) izrecno navaja kakovost sira, še starejše bibliografske omembe pa najdemo v zemljiški knjigi markiza La Ensenade (1752) in občinskih predpisih občin s tega območja (od leta 1779). Pozneje sir omenjajo številne knjige in druga besedila ali ga razglašajo za posebnost, gredo pa celo tako daleč, da ga imenujejo „dragulj vzhoda“ ali „sin sotesk“, kot ga na primer opisuje Juan Gabriel Pallarés v delu Guía de productos de la tierra (Vodnik po lokalnih proizvodih, 1998).

O ugledu tega sira pričajo tudi številne knjige o gastronomiji, v katerih je omenjen: Guía del buen comer español (Vodnik po dobri hrani v Španiji, 1929) hvali „izjemen okus tega sira“; v delu Lecciones de cocina regional (Učbenik regionalne kuhinje, 1962) je ta sir opisan kot „zelo okusen“; Comer en Asturias (Hrana v Asturiji, 1980) ga uvršča med zelo pomembne asturijske sire; podobno pa je naveden tudi v knjigi Cocina práctica de los quesos de España (Praktični kuharski vodnik po španskih sirih, 1983). Omenjen je tudi v priročniku El Gran libro de la cocina asturiana (Velika asturijska kuharica, 1986).

Čeprav je bil ta sir sprva namenjen domači porabi ali plačilu najemnine, se je pozneje včasih poklanjal kot darilo ali neke vrste plačilo ali izmenjava, ker se je zanj uporabljalo presežno mleko, pa je postal tudi vir neposrednega dohodka. Te izmenjave so bile sprva omejene na lokalno trgovanje, pozneje pa so se razširile prek tržnic, ki so se uveljavile v sosednjih občinah, kot je tržnica v mestu Cangas de Onís. Nekateri verjamejo, da je sir dobil ime prav na njej, saj je prihajal iz soteske Los Beyos.

Prav v tej občini je bil ta sir že leta 1942 v okviru jesenskega sejma uvrščen na tekmovanje in razstavo sirov iz gorovja Picos de Europa. V mestni hiši hranijo dokaze o njegovem sodelovanju na tem tekmovanju, na katerem se je z drugimi vrstami lokalnih sirov potegoval za najvišje mesto. Sir Queso Los Beyos se lahko pohvali tudi s svojim tekmovanjem. Asturijski časnik La Nueva España je 10. decembra 1984 poročal, da „ima Ponga od včeraj svoje tekmovanje za najboljši sir Los Beyos“. V drugih člankih iz istega leta beremo: „Sir Los Beyos je dober za gospodarstvo“ in „ugled sira Los Beyos raste“. V La Voz de Asturias so bili 28. maja 2004 napovedani prvi gastronomski dnevi, posvečeni siru Los Beyos, ki naj bi sovpadali z 21. tekmovanjem za najboljši sir te vrste. Tudi občina Amieva od leta 1992 prireja podobno tekmovanje. V mestnih hišah so na voljo informacije o seznamu udeležencev, članih žirije, podeljenih nagradah in seznamu zmagovalcev.

Tudi danes se pogosto poroča o teh tekmovanjih, ki se jih udeležujejo sirarji iz vseh treh občin s tega območja, spremlja pa jih širša javnost.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.magrama.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-agroalimentaria/pliego_queso_los_beyos_versi%C3%B3n_7.6.2012_tcm7-211510.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Ki jo je nadomestila Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

(3) Prim. opombo 2.

1.3.2013

Uradni list Evropske unije

C 60/15

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 60/07

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo za spremembo na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„MELVA DE ANDALUCÍA“

ES št.: ES-PGI-0105-0937-09.01.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

—		ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☒	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—		povezanost
—	☒	označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—	☒	drugo – preverjanje skladnosti s specifikacijo

2. Vrsta spremembe:

—	☒	sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe:

3.1 V specifikaciji se spremeni postavka B) OPIS PROIZVODA, da se dovoli uporaba slanice z vsebnostjo soli, ki je manjša od enega odstotka, kot tekočega medija:

Predlaga se odobritev uporabe slanice z vsebnostjo soli, ki je manjša od enega odstotka, kot tekočega medija za proizvod „Melva de Andalucía“, konzerviran v naravnem soku.

Surovina za konzerviranje je ista, tj. Auxis rochei in Auxis thazard, priprava pa neindustrijska in enaka konzerviranju z oljem, pri čemer se lastnosti proizvoda ne spremenijo. Razlika je le v tekočem mediju, ki je v tem primeru slana voda, v kateri se je proizvod kuhal, z vsebnostjo soli, ki je manjša od enega odstotka.

3.2 V specifikaciji se spremeni postavka C) GEOGRAFSKO OBMOČJE, ki se ji doda občina Chiclana de la Frontera:

Popravi se napaka, ki je bila v povzetku in specifikaciji ugotovljena v zvezi z občino Chiclana de la Frontera v provinci Cádiz. Ta občina je bila vključena v dokumentacijo, ki je bila Evropski komisiji predložena 29. junija 2004, a zaradi človeške napake ni bila vključena v dokumente za objavo.

3.3 Spremeni se besedilo postavke D) ELEMENTI, KI POTRJUJEJO LOKALNO POREKLO PROIZVODA:

Besedilo te postavke se spremeni, saj se je spremenil organ za presojo skladnosti; vključi se besedilo, ki opredeljuje zahtevane nadzorne postopke, vendar brez izrecne navedbe nadzornega organa, saj se ta lahko spreminja.

3.4 Spremeni se besedilo postavke E) OPIS POSTOPKA PRIDOBIVANJA PROIZVODA, da se vključi uporaba slanice kot tekočega medija za konzerviranje in določi oblika pakiranja:

Spremeni se besedilo točke PAKIRANJE, da se glasi:

„Izdelek je v obliki filejev, brez kože in kosti, v olju ali slanici, pakiran v valjastih ali pravokotnih kovinskih posodah ali steklenih kozarcih.“

3.5 Sprememba postavke G) PREVERJANJE SKLADNOSTI S SPECIFIKACIJO:

Zaradi uskladitve besedila s podatki, ki so bili sporočeni Evropski komisiji prek andaluzijskega sistema uradnega nadzora diferencirane kakovosti (sistema de control oficial de calidad diferenciada de Andalucía), ki je sestavni del večletnega načrta nadzora, se navede spletni naslov ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in okolje regionalnega zakonodajnega sveta Andaluzije (Consejería de Agricultura, Pesca y Medio Ambiente de la Junta de Andalucía), na katerem se objavijo imena pravnih oseb, ki so pristojne za preverjanje skladnosti s specifikacijo.

3.6 V specifikaciji se spremeni besedilo postavke H) OZNAČEVANJE:

Besedilo, ki se mu doda logotip „Melva de Andalucía“, se spremeni:

Na nalepkah vseh podjetij, ki tržijo proizvod z zaščiteno geografsko označbo „MELVA DE ANDALUCÍA“, morajo biti na vidnem mestu navedeni besedilo „Indicación Geográfica Protegida“ (zaščitena geografska označba), logotip Evropske unije, ime „Melva de Andalucía“ in splošne določbe veljavne zakonodaje.

Vse oblike pakiranja, v katerih so trupci in fregatni trupci z zaščiteno geografsko označbo na voljo potrošnikom, morajo biti opremljene s serijsko oštevilčeno nalepko, ki jo je izdal regulativni organ. Embalaža se opremi z nalepko v samem obratu, in sicer tako, da je ni mogoče ponovno uporabiti.

3.7 Sprememba postavke I) ZAKONODAJNE ZAHTEVE:

Zakonska ureditev, navedena v specifikaciji, se uskladi z veljavno zakonodajo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3)

„MELVA DE ANDALUCÍA“

ES št.: ES-PGI-0105-0937-09.01.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Melva de Andalucía“

2. Država članica ali tretja država:

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7 –

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Konzervirani fileji trupca in fregatnega trupca v naravnem soku ali oljčnem olju, proizvedeni z uporabo neindustrijskih postopkov.

Fileji se odlikujejo po čvrsti, gladki in sočni teksturi, prijetnem vonju in okusu, ki je značilen za plavo ribo.

Konzervirani fileji trupca in fregatnega trupca so na voljo v treh različicah glede na uporabljen tekoči medij, ki je lahko oljčno ali sončnično olje ali voda, v kateri so se fileji kuhali. Proizvod je pakiran v valjastih ali pravokotnih kovinskih posodah ali steklenih kozarcih.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Uporabljena surovina so ribe vrst Auxis rochei in Auxis thazard s čvrstim, podolgovatim in zaobljenim trupom, kratkim gobcem in dvema jasno ločenima hrbtnima plavutma. So modrikaste ali modrikasto sive barve s srebrnkastim trebuhom in bočnim delom; koža je zelo trda in čvrsta ter popolnoma brez lusk, razen na zadnjem in bočnem delu trupa.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Uporabljajo se neindustrijski postopki konzerviranja, ki so v Andaluziji tradicionalni. Koža trupcev in fregatnih trupcev se odstranjuje ročno brez uporabe kemikalij; tako se pridobi proizvod vrhunske kakovosti, ki je belosivkaste barve in ohranja vse svoje značilnosti.

Kot tekoči medij se uporabljajo izključno slanica (z vsebnostjo soli, ki je manjša od enega odstotka) in oljčno ali sončnično olje.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Na nalepkah vseh podjetij, ki tržijo proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Melva de Andalucía“, morajo biti na vidnem mestu navedeni besedilo „Indicación Geográfica Protegida“ (zaščitena geografska označba), ime „Melva de Andalucía“ in logotip Evropske unije. Poleg tega morajo vsebovati logotip zaščitene geografske označbe, ki je predstavljen v nadaljevanju in katerega uporaba je obvezna na vseh konzerviranih proizvodih „Melva de Andalucía“, zaščitenih z navedeno označbo.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Proizvodnja poteka na območju občin Almería, Adra, Carboneras, Garrucha in Roquetas de Mar v provinci Almería; Algeciras, Barbate, Cádiz, Chiclana de la Frontera, Chipiona, Conil, La Línea, Puerto de Santa María, Rota, Sanlúcar de Barrameda in Tarifa v provinci Cádiz; Almúñecar in Motril v provinci Granada; Ayamonte, Cartaya, Huelva, Isla Cristina, Lepe, Palos de la Frontera in Punta Umbría v provinci Huelva; Estepona, Fuengirola, Málaga, Marbella in Vélez-Málaga v provinci Málaga.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Trupci in fregatni trupci se konzervirajo v obratih za konzerviranje, ki ležijo na geografskem območju proizvodnje, v skladu s specifikacijo, zlasti kar zadeva neindustrijsko proizvodnjo po metodah in postopkih, ki se uporabljajo že od antičnih časov in ki ohranjajo naravne značilnosti rib.

Postopek ročnega odstranjevanja ribje kože ima poseben pomen v proizvodnem procesu, ker ga opravljajo posebej za to izurjeni strokovnjaki, ta spretnost pa se tradicionalno prenaša iz roda v rod.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Neindustrijski postopki, ki se uporabljajo pri konzerviranju trupcev in fregatnih trupcev „Melva de Andalucía“, omogočajo ohranitev vseh naravnih značilnosti rib, in sicer čvrste, gladke in sočne teksture, prijetnega vonja in okusa, značilnega za plavo ribo.

Surovina za konzervirani proizvod sta navedeni vrsti trupec in fregatni trupec; čeprav sta to selivski vrsti, se običajno zadržujeta v obalnih predelih navedenega geografskega območja.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Začetki lovljenja selivskih vrst rib na jugu Španije segajo tri tisoč let v preteklost, ko so Feničani in Tartežani začeli loviti tune, fregatne trupce in skuše z majhnimi mrežami, preprostimi vršami in običajnimi trnki. Poleg ribolova je treba omeniti tudi pomen predelovalne industrije, za katero so bile te selivske vrste rib vir surovin in katere začetki segajo v prvo stoletje. Vse vrste tunov in skuš so predelovali obrati, ki so se razširili vzdolž celotne andaluzijske obale. Znamenite ruševine Baelo Claudia v Bolonii (Tarifa) s še vedno vidnimi ribniki so samo eden od primerov. Zato je v Andaluziji dejavnost konzerviranja rib, ulovljenih na tem območju, sestavni del nepozabne tradicije, ki se je skupaj z neindustrijskim načinom predelave ohranila do današnjih dni. S takim načinom predelave se pridobijo proizvodi vrhunske kakovosti, saj predvsem uporabljene surovine in neindustrijski način priprave zagotavljajo organoleptične lastnosti, visoko kakovost in prehransko varnost proizvodov.

Gonilo sektorja neindustrijskega konzerviranja so od nekdaj družinska mala in srednje velika podjetja, ki jih vodijo lastniki ustanovitelji ali njihovi potomci, kar je omogočilo, da so se skozi čas ohranili neindustrijski proizvodni postopki. Dolgoletna tradicija tega sektorja v Andaluziji, v katerem so se izkušnje neindustrijske proizvodnje prenašale iz roda v rod, zagotavlja strokovno usposobljeno delovno silo.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

Celotno besedilo specifikacije zadevnega proizvoda je na voljo na spletni strani:

http://www.juntadeandalucia.es/agriculturaypesca/portal/export/sites/default/comun/galerias/galeriaDescargas/cap/industrias-agroalimentarias/denominacion-de-origen/Pliegos/Pliego_modificado_Melva.pdf

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in okolje (http://www.juntadeandalucia.es/agriculturaypesca/portal), in sicer na naslednji način: „Industrias Agroalimentarias“/„Calidad y Promoción“/„Denominaciones de Calidad“/„Otros Productos“. Specifikacija je pod imenom označbe kakovosti.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Ki jo je nadomestila Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

(3) Prim. opombo 2.

(4) Prim. opombo 2.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.060.slv
Uradni list Evropske unije		C 60

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 1. marec 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	III Pripravljalni akti
	Evropska centralna banka
2013/C 060/01	Mnenje Evropske centralne banke z dne 27. novembra 2012 o različnih osnutkih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji v sprejetje v obliki delegiranih in izvedbenih uredb Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (CON/2012/95)	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 060/02	Menjalni tečaji eura	7

2013/C 060/03	Sklep Komisije z dne 28. februarja 2013 o imenovanju članov in namestnikov članov Odbora za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance, ki bodo predstavljali zdravstvene delavce in organizacije bolnikov ( 1 )	8

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2013/C 060/04	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	9

2013/C 060/05	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	10

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 060/06	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	11

2013/C 060/07	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	15

Izdelek	Države porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Datum izteka (3)
Citronska kislina	Ljudska republika Kitajska	Protidampinška dajatev	Uredba Sveta (ES) št. 1193/2008 (UL L 323, 3.12.2008, str. 1)	4.12.2013
Citronska kislina	Ljudska republika Kitajska	Zaveze	Sklep Komisije 2008/899/ES (UL L 323, 3.12.2008, str. 62) kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2012/501/EU (UL L 244, 8.9.2012, str. 27)	4.12.2013


	(1) Besedilo velja za EGP