29.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 402/1

Strategija EU na področju drog (2013–2020)

2012/C 402/01

PREDGOVOR

Ta strategija EU na področju drog opredeljuje osnovni politični okvir in prednostne naloge politike EU na področju drog za obdobje 2013–2020, ki so jih določile države članice in institucije EU. Okvir, namen in cilji te strategije bodo služili kot podlaga dveh zaporednih štiriletnih akcijskih načrtov EU za boj proti drogam.

Ta strategija je v prvi vrsti zasnovana na temeljnih načelih zakonodaje EU in v vseh pogledih podpira temeljne vrednote Unije: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, solidarnosti, pravne države in človekovih pravic. Njen cilj je zaščititi in izboljšati blaginjo družbe in posameznika, varovati javno zdravje, zagotoviti visoko raven varnosti prebivalstva ter vzpostaviti uravnotežen, celosten in na dokazih utemeljen pristop k fenomenu drog.

Strategija temelji tudi na mednarodnem pravu, zadevnih konvencijah ZN (1), ki zagotavljajo mednarodni pravni okvir za obravnavanje fenomena prepovedanih drog, in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. V strategiji EU na področju drog so upoštevani zadevni politični dokumenti ZN, vključno s politično deklaracijo in akcijskim načrtom o mednarodnem sodelovanju pri oblikovanju celovite in uravnotežene strategije za reševanje svetovne problematike drog iz leta 2009, v kateri je navedeno, da sta zmanjšanje povpraševanja po drogah in njihove ponudbe elementa politike na področju prepovedanih drog, ki se medsebojno dopolnjujeta, ter politično deklaracijo o HIV/aidsu. Strategija je bila pripravljena na osnovi načel iz Lizbonske pogodbe ter ustreznih pristojnosti Unije in posameznih držav članic. Upoštevani sta subsidiarnost in sorazmernost, saj je namen te strategije EU prispevati dodano vrednost nacionalnim strategijam. Strategija se bo izvajala v skladu s temi načeli in pristojnostmi. Prav tako sta v strategiji v celoti upoštevana Evropska konvencija o človekovih pravicah in Listina EU o temeljnih pravicah.

S prednostnimi nalogami in ukrepi na področju prepovedanih drog, ki jih ta strategija spodbuja in usklajuje, naj bi do leta 2020 dosegli celosten učinek na temeljne vidike stanja na področju drog v EU. Z njimi se zagotovijo visoka raven varovanja zdravja ljudi, družbena stabilnost in varnost, in sicer z usklajenim, učinkovitim in uspešnim izvajanjem ukrepov, posegov in pristopov na področju zmanjšanja povpraševanja po drogah in njihove ponudbe na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni ter zmanjšanjem morebitnih nenačrtovanih negativnih posledic, povezanih z izvajanjem teh ukrepov.

Fenomen drog je nacionalno in mednarodno vprašanje, ki ga je treba obravnavati v globalnem okviru. Zato imajo usklajeni ukrepi, ki se izvajajo na ravni EU, pomembno vlogo. Ta strategija EU na področju drog vzpostavlja skupen, na dokazih utemeljen okvir za odzivanje na fenomen drog znotraj in zunaj EU. Strategija z okvirom skupnih in dopolnilnih ukrepov zagotavlja, da so sredstva, ki se vložijo v to področje, porabljena učinkovito in smotrno, ob upoštevanju institucionalnih in finančnih omejitev ter zmogljivosti držav članic in institucij EU.

Namen strategije je prispevati k zmanjšanju povpraševanja po drogah in njihove ponudbe v EU ter k zmanjšanju zdravstvenega in družbenega tveganja in škode, ki jo povzročajo droge, in sicer prek strateškega pristopa, ki krepi in dopolnjuje nacionalne politike, zagotavlja okvir za usklajene in skupne ukrepe ter predstavlja temelj in politični okvir za zunanje sodelovanje EU na tem področju. Ta namen bo dosežen s celostnim, uravnoteženim in na dokazih utemeljenim pristopom.

Ta strategija temelji na izkušnjah, pridobljenih med izvajanjem prejšnje strategije EU na področju drog in z njo povezanih akcijskih načrtov, vključno z ugotovitvami in priporočili iz zunanje ocene strategije EU na področju drog za obdobje 2005–2012, ter upošteva razvoj drugih zadevnih politik in ukrepe na področju drog na ravni EU in mednarodni ravni.

I. Uvod

Strategija vključuje nove pristope in obravnava nove izzive, ki so bili opredeljeni v zadnjih letih, zlasti:

—	naraščajoči trend uporabe več različnih snovi hkrati, vključno s sočasnim uživanjem dovoljenih snovi, kot so alkohol ali nadzirana zdravila na recept, in prepovedanih snovi;

—	trende uporabe neopioidnih drog ter pojav in širitev novih psihoaktivnih snovi,

—	potrebo po zagotavljanju in izboljšanju dostopa do nadziranih zdravil na recept,

—	potrebo po večji kakovosti, razpoložljivosti in raznolikosti storitev za zmanjšanje povpraševanja po drogah,

—	stalno visoko pojavnost bolezni, ki se prenašajo s krvjo, zlasti virusnega hepatitisa C, med uporabniki drog za vbrizganje in nevarnost morebitnih ponovnih izbruhov epidemije okužbe z virusom HIV in drugih bolezni, ki se prenašajo s krvjo, zaradi uporabe drog za vbrizganje,

—	število smrti zaradi drog v EU, ki ostaja zelo visoko,

—	potrebo, da se v boju proti uporabi drog upošteva celosten pristop k zdravstveni oskrbi, v okviru katerega se med drugim obravnava tudi psihiatrična komorbidnost,

—	dinamiko trgov prepovedanih drog, vključno s spremembami poti trgovanja s prepovedanimi drogami, čezmejnim organiziranim kriminalom in uporabo novih komunikacijskih tehnologij kot sredstva, ki omogoča lažje razpečevanje prepovedanih drog in novih psihoaktivnih snovi,

—	potrebo po preprečevanju preusmeritev predhodnih snovi, sestavin za pridobivanje predhodnih snovi in drugih ključnih kemikalij, ki se uporabljajo za prepovedano proizvodnjo drog, iz zakonitega na nezakoniti trg ter preusmeritev nekaterih kemikalij, ki se uporabljajo kot sredstva za redčenje.

Cilji strategije EU na področju drog so:

—	prispevati k opaznemu zmanjšanju povpraševanja po drogah, odvisnosti in z drogami povezanega tveganja in škode na zdravstvenem in družbenem področju,

—	prispevati k razbitju trga prepovedanih drog in opaznemu zmanjšanju razpoložljivosti prepovedanih drog,

—	spodbujati usklajevanje s poglobljeno razpravo o razvoju in izzivih na področju drog ter analize tega razvoja na ravni EU in mednarodni ravni,

—	nadalje okrepiti dialog in sodelovanje na področju drog med EU ter tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami,

—	prispevati k boljšemu širjenju rezultatov spremljanja, raziskav in ocenjevanja ter k boljšemu razumevanju vseh vidikov fenomena drog in učinka posredovanj, da se vzpostavi trdna, celovita in na dokazih utemeljena podlaga politik in ukrepov.

10.

Strategija temelji na dosežkih EU (2) na področju prepovedanih drog ter upošteva rezultate rednih in celovitih ocen trenutnih razmer na področju drog, zlasti Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, hkrati pa priznava potrebo po proaktivnem odzivanju na razvoj dogodkov in izzive.

11.

Strategija zajema dve področji ukrepanja, in sicer zmanjšanje povpraševanja po drogah in zmanjšanje njihove ponudbe, ter tri prečne teme: (a) usklajevanje, (b) mednarodno sodelovanje in (c) raziskave, obveščanje, spremljanje in vrednotenje. Z njo povezana zaporedna akcijska načrta, ki ju bosta pripravili ustrezni predsedstvi leta 2013 in 2017, bosta vključevala seznam specifičnih ukrepov s časovnim načrtom za izvajanje, odgovornih strani, kazalnikov in ocenjevalnih orodij.

12.

Ob upoštevanju trenutnega stanja na področju drog in potreb pri izvajanju strategije bo za vsako od obeh področij ukrepanja in treh prečnih tem izbrano omejeno število usmerjenih ukrepov, ki bodo vključeni v akcijske načrte, na podlagi naslednjih meril:

(a)	ukrepi morajo biti utemeljeni na dokazih, znanstveno utemeljeni in stroškovno učinkoviti, njihov cilj pa morajo biti uresničljivi in merljivi rezultati, ki jih je mogoče oceniti;

(b)	ukrepi bodo časovno opredeljeni, povezani z referenčnimi merili in kazalniki uspešnosti, v njih pa bodo določene strani, odgovorne za izvajanje, poročanje in ocenjevanje;

(c)	ukrepi morajo imeti jasen pomen za EU in zagotavljati dodano vrednost.

13.

Da bi zagotovili nemoteno usmerjenost v izvajanje strategije in z njo povezanih akcijskih načrtov, vsako predsedstvo ob podpori Komisije in na podlagi strokovnih prispevkov Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter Europola obravnava prednostne naloge in ukrepe, ki v zadevnem mandatu zahtevajo nadaljnje ukrepanje Horizontalne delovne skupine za droge, ter spremlja napredek v zvezi s tem. Komisija ob upoštevanju podatkov, ki jih zagotovijo države članice, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Europol, drugi organi EU ter civilna družba, dvakrat letno pripravi poročilo o napredku, v katerem oceni uresničevanje ciljev in prednostnih nalog strategije EU na področju drog in z njo povezanega akcijskega načrta oz. akcijskih načrtov.

14.

Komisija bo ob upoštevanju podatkov, ki jih zagotovijo države članice, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Europol, druge ustrezne institucije in organi EU ter civilna družba, do leta 2016 začela zunanje vmesno ocenjevanje strategije za pripravo drugega akcijskega načrta za obdobje 2017–2020. Komisija bo ob zaključku strategije na področju drog in z njo povezanih akcijskih načrtov do leta 2020 začela celovito zunanje ocenjevanje njihovega izvajanja. Pri tem ocenjevanju bi bilo treba upoštevati tudi informacije držav članic, EMCDDA, Europol, drugih ustreznih institucij in organov EU ter civilne družbe, ter pretekle ocene, da se pridobijo informacije in pripravijo priporočila za prihodnji razvoj politike EU na področju drog.

15.

Da bi dosegli cilje in zagotovili učinkovitost, bodo v okviru strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020, kjer je to mogoče, uporabljeni obstoječi instrumenti in organi, ki so pristojni na področju drog v okviru zadevnega mandata ali pomembni za ključne vidike tega področja, tako znotraj EU (zlasti Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Europol, Eurojust, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za zdravila) kot v sodelovanju z organi zunaj nje (npr. Urad Združenih narodov za droge in kriminal, Svetovna carinska organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija ter skupina Pompidou). Komisija, visoka predstavnica, Svet in Evropski parlament bodo zagotovili, da so dejavnosti EU na področju prepovedanih drog usklajene in se medsebojno dopolnjujejo.

16.	Za uresničitev ciljev te strategije EU na področju drog bi bilo treba dodeliti ustrezna in usmerjena sredstva tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

II. Področje ukrepanja: zmanjšanje povpraševanja po drogah

17.

Zmanjšanje povpraševanja po drogah zajema vrsto enakovrednih ukrepov, ki se vzajemno dopolnjujejo, med drugim preventivne ukrepe (okoljske, splošne, izbirne in indikativne), zgodnje odkrivanje in posredovanje, zmanjšanje tveganja in škode, zdravljenje, rehabilitacijo ter ponovno vključitev v družbo in okrevanje.

18.

V zvezi z zmanjšanjem povpraševanja po drogah sta cilja strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 prispevati k opaznemu zmanjšanju uporabe prepovedanih drog in zvišati starost, pri kateri mladi začnejo uporabljati droge, da se preprečijo in zmanjšajo problematična uporaba drog, odvisnost od drog ter z drogami povezana tveganje in škoda na zdravstvenem in družbenem področju, in sicer s celostnim, večdisciplinarnim, na dokazih utemeljenim pristopom ter s spodbujanjem in ohranjanjem usklajenosti med zdravstvenimi, socialnimi in pravosodnimi politikami.

19.

Pri zmanjšanju povpraševanja po drogah so bile določene naslednje prednostne naloge, ki niso navedene po pomembnosti:

19.1

Izboljšati je treba razpoložljivost, dostopnost in obseg učinkovitih in raznolikih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po drogah, spodbujati uporabo in izmenjavo najboljših praks ter oblikovati in uveljaviti standarde kakovosti za preventivne ukrepe (okoljske, splošne, izbirne in indikativne), zgodnje odkrivanje in posredovanje, zmanjševanje tveganja in škode, zdravljenje, rehabilitacijo ter ponovno vključitev v družbo in okrevanje.

19.2

Izboljšati je treba razpoložljivost in učinkovitost preventivnih programov (od začetnega učinka do dolgoročne trajnosti) ter povečati ozaveščenost glede tveganosti uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter povezanih posledic. V ta namen bi morali preventivni ukrepi vključevati zgodnje odkrivanje in posredovanje, spodbujanje zdravega načina življenja in usmerjeno (torej izbirno in indikativno) preventivo, namenjeno tudi družinam in skupnostim.

19.3	Oblikovati in okrepiti je treba učinkovite ukrepe za zmanjšanje povpraševanja kot odziv na izzive, kot so uporaba več različnih drog hkrati, vključno s sočasnim uživanjem dovoljenih in prepovedanih snovi, zloraba nadziranih zdravil na recept ter uporaba novih psihoaktivnih snovi.

19.4

Povečati je treba naložbe v nadaljnje raziskave učinkovitih ukrepov za zmanjšanje tveganja in škode, namenjenih občutnemu zmanjšanju števila smrti, ki so posredno ali neposredno povezane z drogami, in pojavnosti nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s krvjo in so pogosto povezane z uporabo drog, med drugim HIV in virusnega hepatitisa, pa tudi spolno prenosljivih bolezni in tuberkuloze.

19.5

Po vsej EU je treba razširiti razpoložljivost, dostopnost in obseg učinkovitega in raznolikega zdravljenja zasvojenosti z drogami na problematične in odvisne uporabnike drog, vključno z uporabniki neopioidnih snovi, da lahko vsi, ki to želijo, začnejo z zdravljenjem zasvojenosti v skladu z zadevnimi potrebami.

19.6

Na osnovi ustrezne ocene zdravstvenega stanja in potreb zapornikov je treba primerno okrepiti razvoj, razpoložljivost in obseg ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po drogah v zaporih, da se vzpostavi oskrba, ki je po kakovosti enakovredna oskrbi v skupnosti, in sicer v skladu s pravico do zdravstvenega varstva in človekovega dostojanstva, ki je zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V vseh fazah kazenskopravnega sistema in po izpustitvi bi bilo treba zagotoviti neprekinjeno oskrbo.

19.7

Razviti in nadgraditi je treba celostne modele oskrbe, ki zajemajo potrebe, povezane z duševnimi in/ali telesnimi zdravstvenimi težavami, rehabilitacijo in socialno podporo, da se izboljšajo in okrepijo zdravstveni in socialni položaj, ponovna vključitev v družbo in okrevanje problematičnih in odvisnih uporabnikov drog, vključno s tistimi, ki trpijo za komorbidnostjo.

19.8

Razviti je treba učinkovite in diferencirane ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po drogah, katerih namen je zmanjšanje števila mladih, ki začnejo uporabljati droge, in/ali zvišanje starosti, pri kateri začnejo z uporabo; ti ukrepi morajo ustrezati potrebam določenih skupin, vzorcem uporabe drog in okoljem, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim in obrobnim skupinam.

19.9	Preprečiti je treba lokalne in regionalne epidemije uporabe drog, ki bi lahko ogrozile javno zdravje v EU, z zagotavljanjem usklajenih in učinkovitih skupnih pristopov.

19.10

Prednostne naloge za zmanjšanje povpraševanja po drogah morajo upoštevati posebne značilnosti, potrebe in izzive fenomena drog na nacionalni ravni in ravni EU. Nujno je, da se v ta namen zagotovi ustrezna raven sredstev na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU.

III. Področje ukrepanja: zmanjšanje ponudbe drog

20.	Zmanjšanje ponudbe drog vključuje preprečevanje, onemogočanje in razbijanje zlasti organiziranega kriminala, povezanega z drogami, prek sodelovanja na področju pravosodja in kazenskega pregona, prepovedi, zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, preiskav in upravljanja meja.

21.

V zvezi z zmanjšanjem ponudbe drog je cilj strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 s preprečevanjem trgovanja s prepovedanimi drogami, razbitjem organiziranih kriminalnih združb, vpletenih v izdelavo drog in trgovino z njimi, učinkovito uporabo kazenskopravnega sistema, učinkovitim kazenskim pregonom na podlagi obveščanja ter večjo izmenjavo obveščevalnih podatkov prispevati k opaznemu zmanjšanju razpoložljivosti prepovedanih drog. Na ravni EU bo poudarek na obsežnih, čezmejnih in organiziranih kriminalnih dejavnostih na področju drog.

22.

Pri zmanjšanju ponudbe drog so bile določene naslednje prednostne naloge, ki niso navedene po pomembnosti:

22.1

Okrepiti je treba sodelovanje in usklajevanje med agencijami kazenskega pregona na strateški in operativni ravni. To bi moralo zajemati, vendar ne bi smelo biti omejeno na, izboljšanje čezmejne izmenjave informacij (in obveščevalnih podatkov) v realnem času, najboljših praks in znanja ter izvajanje skupnih operacij in preiskav. Pri tem bi bilo treba pomen pripisati tudi sodelovanju s tretjimi državami pri preprečevanju organiziranih kriminalnih dejavnosti na področju drog, ki so usmerjene proti EU ali se izvajajo v EU.

22.2

Zmanjšati je treba proizvodnjo, tihotapljenje, razpečevanje in prodajo prepovedanih drog ter trgovanje z njimi v EU in čez mejo, pa tudi omogočanje takih dejavnosti, prav tako pa je treba omejiti preusmerjanje predhodnih snovi in sestavin za pridobivanje predhodnih snovi za droge ter drugih ključnih kemikalij, ki se uporabljajo pri prepovedani proizvodnji drog.

22.3	Učinkovito se je treba odzivati na nove trende, kot sta preusmeritev nekaterih kemikalij, ki se uporabljajo kot sredstva za redčenje prepovedanih drog in ponujanje drog z uporabo nove tehnologije.

22.4	Posebno pozornost je treba nameniti novim komunikacijskim tehnologijam, ki imajo precejšen pomen pri lajšanju proizvodnje, trženja in razpečevanja drog (tudi nadzorovanih novih psihoaktivnih snovi) ter trgovanja z njimi.

22.5

Države članice še naprej sodelujejo in po potrebi usklajujejo svoje dejavnosti na ravni EU skupaj z ustreznimi organi in agencijami EU ter mednarodnimi organi in agencijami, kot so Europol, Eurojust in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ter v celoti uporabljajo obstoječe instrumente in metode, ki so na voljo na področju sodelovanja pravosodnih organov in organov kazenskega pregona, na primer obveščevalno vodene policijske dejavnosti, profiliranje drog, skupne preiskovalne enote, skupne carinske in policijske ukrepe ter ustrezne pobude, kot so projekti platforme EMPACT (evropska multidisciplinarna platforma za boj proti kaznivim dejanjem) in platforma uradnikov za zvezo, pa tudi prek uporabe regionalnih platform.

22.6	Na ravni EU je poudarek na obveščevalno vodenem kazenskem pregonu, usmerjenem zoper obsežno proizvodnjo drog in trgovanje z njimi. Še bolj bi bilo treba okrepiti tesnejše usklajevanje in sodelovanje med agencijami kazenskega pregona v državah članicah in med njimi ter z Europolom.

22.7

Kadar se take naloge ne sprožijo ali izvajajo prek Europola, bi lahko po potrebi v EU uvedli priložnostne regionalne pobude ali platforme za sodelovanje pri boju proti novim grožnjam, do katerih prihaja zaradi spreminjajočih se poti trgovanja z drogami ter novih centrov organiziranega kriminala, kar se izvede z usklajenim ukrepanjem. Ti ukrepi morajo biti usklajeni z obstoječo pravno in operativno ureditvijo na ravni EU ter jo dopolnjevati, temeljijo pa na ocenah in analizah ogroženosti. Take strukture sodelovanja bi morale biti prožne, lahko so le začasne, odvisno od prihodnjega razvoja specifične nevarnosti, s katero se spopadajo, in morale bi tesno sodelovati z vsemi ustreznimi agencijami in platformami EU, zlasti z Europolom.

22.8

Po potrebi je treba okrepiti sodelovanje v EU na področju pravosodja in kazenskega pregona, povezanega z drogami, ter uporabo obstoječih praks, pri čemer se je treba začeti odzivati hitreje in natančneje. Podpirati je treba sodelovanje na področju pravosodja in kazenskega pregona ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov.

22.9

Ustrezno je treba okrepiti zakonodajni okvir Evropske unije, tako da bo okrepljeno tudi ukrepanje EU pri soočanju z novimi trendi, zagotoviti medsebojno dopolnjevanje skupnih prizadevanj za razbitje čezmejnih organiziranih kriminalnih združb, zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami, pri čemer je treba v celoti izkoristiti mrežo uradov za povrnitev premoženja v EU, rezultat česar bo učinkovitejše spoprijemanje s trgovino z drogami. Preučili bi lahko tudi nadaljnji razvoj ustreznih instrumentov kazenskega pregona.

22.10

EU si prizadeva za učinkovitejše politike na področju zmanjševanja ponudbe drog in v ta namen krepi ocenjevanje in analiziranje politik za boljše razumevanje trgov drog in kaznivih dejanj, povezanih z drogami, ter učinkovitejše ukrepe kazenskega pregona na področju drog.

22.11

EU po potrebi spodbuja uporabo, spremljanje in učinkovito izvajanje politik in programov na področju drog, med drugim napotitev na zdravljenje ob pridržanju in ustrezne alternative prisilnim kaznim (kot je izobraževanje, zdravljenje, rehabilitacija, nadaljnja oskrba po zdravljenju in ponovna vključitev v družbo) za storilce, odvisne od drog, kar naj bi prispevalo k preprečevanju kaznivih dejanj in povratništva, izboljšalo učinkovitost in uspešnost kazenskopravnega sistema ter hkrati zagotavljajo sorazmernost.

IV. Prečna tema: usklajevanje

23.

V okviru politik EU na področju drog ima usklajevanje dvojni namen, in sicer naj bi zagotovilo sinergije, komunikacijo ter učinkovito izmenjavo informacij in mnenj v podporo ciljem politik ter hkrati spodbudilo dejaven politični dialog in analiziranje razvoja dogodkov in izzivov na področju drog v EU in na mednarodni ravni.

Usklajevanje je potrebno v institucijah EU, državah članicah, drugih ustreznih evropskih telesih in civilni družbi ter med njimi na eni strani, ter med EU, mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami na drugi.

24.

Pri usklajevanju so bile določene naslednje prednostne naloge, ki niso navedene po pomembnosti:

24.1

Zagotoviti je treba sinergije, usklajenost in učinkovite delovne prakse med ustreznimi državami članicami ter institucijami, telesi, organi in pobudami EU na podlagi načela lojalnega sodelovanja (3), pri čemer se je treba izogibati podvajanju prizadevanj, hkrati pa zagotoviti izmenjavo informacij, učinkovito izkoriščati sredstva in zagotoviti stalnost ukrepanja med različnimi predsedstvi.

24.2

Horizontalna delovna skupina za droge je glavno koordinacijsko telo Sveta na področju drog, zato bi bilo treba njena usklajevalna prizadevanja še okrepiti, tako da bodo upoštevane dejavnosti različnih teles, ki med drugim delujejo na področju drog, kot sta Stalni odbor za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI) in Delovna skupina za javno zdravje. Poleg tega so za uravnotežen pristop k problematiki drog, ki enako odločno obravnava povpraševanje po drogah in njihovo ponudbo, potrebni tesno sodelovanje, interakcija in izmenjava informacij z ustreznimi drugimi pripravljalnimi telesi Sveta, tudi tistimi na področju zunanjega delovanja, in drugimi ustreznimi pobudami EU na področju pravosodja in kazenskih zadev, kazenskega pregona, javnega zdravja in socialnih zadev.

24.3	Zagotoviti je treba, da EU in države članice nadalje razvijejo in izvajajo delovne metode in najboljše prakse za multidisciplinarno sodelovanje v podporo ciljem strategije ter jih spodbujajo na nacionalni ravni.

24.4

Med vsakim predsedovanjem je treba zagotoviti priložnosti za razpravo o zadevah usklajevanja in sodelovanja, novih trendih, učinkovitem posredovanju in drugem razvoju politik, ki ima dodano vrednost za strategijo EU na področju drog, na primer na sestankih nacionalnih koordinatorjev za področje drog, in te zadeve spremljati in ocenjevati.

24.5

Podpirati in spodbujati je treba vsebinsko sodelovanje in udejstvovanje civilne družbe, tudi nevladnih organizacij, ter mladih, uporabnikov drog in uporabnikov storitev pomoči zaradi drog, pri razvoju in izvajanju politik na področju drog na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni. Treba je tudi zagotoviti sodelovanje s Forumom civilne družbe EU o drogah na ravni EU in mednarodni ravni.

24.6

Zagotoviti je treba, da EU govori z enim, močnim glasom v mednarodnih forumih, kot je Komisija ZN za droge, in v dialogih s tretjimi državami ter spodbuja celosten, uravnotežen in na dokazih utemeljen pristop k problematiki drog. V tem okviru lahko imajo delegacije EU koristno vlogo pri spodbujanju takega pristopa na področju drog in koherentne razprave o politiki na področju drog.

V. Prečna tema: mednarodno sodelovanje

25.

Mednarodno sodelovanje je ključno področje, na katerem EU daje dodano vrednost prizadevanjem držav članic pri usklajevanju politik na področju drog in soočanju z izzivi. Zunanji odnosi EU na področju drog temeljijo na načelih skupne odgovornosti, multilateralizma ter celostnega, uravnoteženega in na dokazih utemeljenega pristopa ter vključevanju razvoja, spoštovanja človekovih pravic, človekovega dostojanstva in spoštovanja mednarodnih konvencij v prevladujočo usmeritev.

26.	Cilj strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 pri mednarodnem sodelovanju je nadaljnja celovita in uravnotežena okrepitev dialoga in sodelovanja med EU ter tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami na področju drog.

27.

Strategija EU na področju drog je del splošnega pristopa, ki EU omogoča, da govori z enim glasom na mednarodnem prizorišču in s partnerskimi državami. EU bo še naprej zavezana mednarodnemu sodelovanju in razpravi o temeljih politike na področju drog ter bo dejavno delila dosežke pristopa EU v okviru politike na področju drog, ki uravnoteženo obravnava zmanjševanje povpraševanja po drogah in ponudbe drog ter je utemeljen na znanstvenih dokazih, obveščevalnih podatkih ter spoštovanju človekovih pravic.

Zato je potrebna usklajenost politik in ukrepov na ravni EU, vključno z zunanjim sodelovanjem pri zmanjševanju povpraševanja po drogah – tudi zmanjševanju tveganja in škode –, zmanjševanjem ponudbe drog, alternativnim razvojem, izmenjavo in prenosom znanja ter udeleženostjo državnih in nedržavnih akterjev.

28.

EU in njene države članice bi morale zagotoviti, da bodo strategija EU na področju drog in njeni cilji vključeni v splošno zunanjo politiko EU kot del celovitega pristopa, ki popolnoma ter povezano in usklajeno izkorišča raznovrstne politike ter diplomatske, politične in finančne instrumente, ki jih ima na voljo EU. Visoki predstavnik bi moral ob podpori ESZD pospeševati ta proces.

29.

EU poskuša z zunanjim delovanjem na področju drog še okrepiti in podpreti prizadevanja tretjih držav, ki se spoprijemajo z izzivi v okviru javnega zdravja, varnosti in zaščite. To bo naredila z uresničevanjem pobud iz te strategije ter sledečih akcijskih načrtov, vključno z alternativnim razvojem, zmanjševanjem povpraševanja po drogah in ponudbe drog ter spodbujanjem in varstvom človekovih pravic, pri čemer bo upoštevala tudi regionalne pobude. Zaradi učinka, ki ga ima proizvodnja drog in trgovanje z njimi na notranjo stabilnost in varnost v državah izvora in v tranzitnih državah, bodo ukrepi usmerjeni tudi zoper korupcijo, pranje denarja in prihodke od kaznivih dejanj, povezanih z drogami.

30.

Pri mednarodnem sodelovanju so bile določene naslednje prednostne naloge, ki niso navedene po pomembnosti:

30.1	Izboljšati je treba usklajenost notranjih in zunanjih vidikov politik EU na področju drog ter ukrepanje v zvezi s problematiko drog v tretjih državah.

30.2

Povečati je treba udeležbo in usklajevanje EU v mednarodnih razpravah o politiki na področju drog, tako v okviru pogajanj z mednarodnimi organizacijami in strukturami, med drugim OZN, G8 in Svetom Evrope, ter v odnosih s tretjimi državami, za kar je treba oblikovati skupna stališča EU, in prav tako je treba zagotoviti učinkovito vlogo v političnem procesu ZN na področju drog.

30.3

Zagotoviti je treba, da je mednarodno sodelovanje na področju drog vključeno v splošne politične odnose in okvirne sporazume med EU in njenimi partnerji na nacionalni in/ali regionalni ravni. Odražati bi moralo celosten, uravnotežen in na dokazih utemeljen pristop EU ter vključevati: politični dialog, usklajevanje na področju drog, zmanjševanje povpraševanja (tudi zmanjšanje tveganja in škode) in ponudbe, vključno z alternativnim razvojem in kazenskim pregonom, vključitev politik na področju drog v širši program razvojnega sodelovanja, obveščanje, raziskovanje, spremljanje in ocenjevanje.

30.4	Zagotoviti je treba, da so mednarodni odzivi in ukrepanje EU v prednostnih tretjih državah in regijah po svetu celoviti ter da upoštevajo vse razsežnosti fenomena drog ter obravnavajo razvoj, stabilnost in varnost teh držav in regij v okviru okrepljenega partnerstva.

30.5

Zagotoviti je treba, da mednarodno odzivanje EU na področju drog temelji na dokazih in vključuje spremljanje razmer in napredka z uporabo različnih orodij za obveščanje, ki jih zagotavljajo Komisija, ESZD, vključno z delegacijami EU, države članice, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Europol, Eurojust in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni v tesnem sodelovanju z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal.

30.6

S pomočjo okrepljenega sodelovanja, vključno z deljenjem najboljših praks EU ter, če je ustrezno, sodelovanjem v agencijah EU, kot so Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Europol in Eurojust, je treba zagotoviti, da je podpora državam kandidatkam in morebitnim kandidatkam ter državam, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike, usmerjena v gradnjo zmogljivosti za zmanjševanje ponudbe in povpraševanja ter v na dokazih utemeljene, učinkovite in uravnotežene politike na področju drog.

30.7

Zagotoviti je treba trajno raven strateškega dialoga in izmenjave informacij o strategijah, ciljih in ustreznih pobudah v okviru dialoga z mednarodnimi partnerji o problematiki drog na regionalni in dvostranski ravni. Določijo se ključni partnerji na podlagi njihovega statusa pri sodelovanju z EU ter njihovega pomena pri spoprijemanju s svetovnim fenomenom prepovedanih drog, upoštevajo pa so tudi partnerji, ki so se pojavili zaradi razvoja dogodkov na področju drog. Politični dialogi bi morali dopolnjevati druge strukture zunanjega sodelovanja in njihovo učinkovanje ter biti usklajeni z njimi, po potrebi pa bi morali zagotavljati tudi forum za razpravo o prednostnih nalogah sodelovanja in napredka projektov, ki jih financira EU.

30.8

Zagotoviti je treba primerno financiranje in strokovno znanje (iz EU in njenih držav članic), tudi z boljšim usklajevanjem, spremljanjem in ocenjevanjem finančne in tehnične podpore, pri čemer si je treba prizadevati tudi za sinergije in v ta namen nenehno skrbeti za uravnoteženo in pregledno zagotavljanje sodelovanja, sredstev ter finančne in tehnične pomoči za ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po drogah in ponudbe drog, ki odražajo pristop EU. EU bi si morala prizadevati za zagotavljanje ustreznega strokovnega znanja v delegacijah EU za podpiranje izvajanja ukrepov na področju drog, usmerjenih v tretje države. V vmesno in končno oceno te strategije EU na področju drog bi moral biti zajet učinek financiranja EU v tretjih državah, Komisija in ESZD pa bi morali državam članicam po potrebi zagotavljati najnovejše informacije o prednostnih nalogah in napredku financiranja EU v tujini.

30.9

EU in države članice pri zagotavljanju finančne in tehnične pomoči državam izvora zagotovijo predvsem, da programi alternativnega razvoja:

—	niso pogojeni, niso diskriminatorni ter da imajo, če je predvidena odprava pridelave, ustrezno zaporedje,

—	vsebujejo realne cilje na področju razvoja podeželja in kazalnike za uspeh ter tako zagotovijo, da bodo ciljne skupnosti prevzele odgovornost, in

—	podpirajo lokalni razvoj ter pri tem upoštevajo tudi povezavo z dejavniki, kot so človekova varnost, upravljanje, nasilje, človekove pravice, razvoj in prehranska varnost.

30.10

Zagotoviti je treba, da je varstvo človekovih pravic v celoti vključeno v politične dialoge ter v izvajanje in dosežke ustreznih programov in projektov na področju drog.

VI. Prečna tema: obveščanje, raziskovanje, spremljanje in vrednotenje

31.

Cilj strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 za obveščanje, raziskovanje, spremljanje in vrednotenje je prispevati k boljšemu razumevanju vseh vidikov fenomena drog ter učinka ukrepov, s čimer bodo zagotovljeni trdni in vsestranski dokazi za politike in ukrepe. Strategija EU na področju drog za obdobje 2013–2020 naj bi poleg tega prispevala k boljšemu razširjanju rezultatov spremljanja, raziskovanja in vrednotenja na ravni EU in na nacionalni ravni, kar bo povečalo sinergije, zagotovilo uravnoteženo dodeljevanje finančnih sredstev ter preprečilo podvajanje prizadevanj. To je mogoče doseči z uskladitvijo metod, mreženjem in tesnejšim sodelovanjem.

32.

Pri obveščanju, raziskovanju, spremljanju in vrednotenju so bile določene naslednje prednostne naloge, ki niso navedene po pomembnosti:

32.1

EU in njene države članice bi morale še naprej vlagati v izmenjavo informacij, zbiranje podatkov in spremljanje, pa tudi v raziskovanje in ocenjevanje razmer na področju drog ter odzivov nanje na nacionalni ravni ter na ravni EU. V to bi morali biti zajeti vsi ustrezni vidiki pojava drog, tudi povpraševanje po drogah in njihova ponudba. Poseben poudarek bi moral biti na ohranjanju in nadaljnjem povečanju zbiranja podatkov in poročanja na podlagi ključih kazalcev Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za zmanjšanje povpraševanja po drogah.

32.2

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami bi moral v okviru svojih pristojnosti še razširiti infrastrukturo znanja in prav tako bi moral še naprej delovati kot osrednji usmerjevalec, podpornik in dejavnik obveščanja, raziskovanja, spremljanja in vrednotenja na področju prepovedanih drog v EU. Še naprej bi moral zagotavljati pravočasne, celovite in vsestranske analize razmer na področju drog v Evropi in odzivanja nanje ter sodelovati z drugimi ustreznimi agencijami, med drugim, če je potrebno in ustrezno, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropsko agencijo za zdravila ter Svetovno zdravstveno organizacijo za Evropo.

32.3

Europol bi si moral še naprej prizadevati za zbiranje in analiziranje informacij na področju organiziranega kriminala, povezanega z drogami, države članice pa bi mu morale posredovati ustrezne informacije. Prav tako bi moral še naprej zagotavljati redno pripravo poročil o oceni ogroženosti (npr. EU SOCTA) zaradi organiziranega kriminala v EU, povezanega z drogami.

32.4

Države članice ter institucije in agencije EU bi morale povečati zbiranje informacij in podatkov o vseh vidikih ponudbe drog, tudi o trgih drog, kaznivih dejanjih, povezanih z drogami, in zmanjševanju ponudbe drog, da bi tako izboljšale analiziranje in utemeljeno odločanje. Države članice, Komisija, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, po potrebi pa tudi druge agencije EU bi morale sodelovati in tako izboljšati zbiranje podatkov in razvoj znanstveno podprtih kazalnikov, pomembnih za politike.

32.5

Institucije in telesa EU ter države članice bi morale izboljšati zmogljivosti za odkrivanje in ocenjevanje pojavljanja novih psihoaktivnih snovi, sprememb vedenjskih vzorcev pri uživanju drog ter izbruhov epidemij, pa tudi drugih novih trendov, ki ogrožajo javno zdravje in varnost, ter za hitro in učinkovito odzivanje nanje. To je med drugim mogoče doseči z okrepitvijo veljavne zakonodaje EU, izmenjavo informacij, obveščevalnih podatkov, znanja in najboljših praks.

32.6

Države članice ter institucije in agencije EU bi morale spodbujati in podpirati raziskave, vključno z uporabnimi raziskavami, novih psihoaktivnih snovi, zagotavljati pa bi morale tudi sodelovanje in usklajevanje med mrežami na nacionalni ravni in na ravni EU, da bi poglobili razumevanje tega pojava. Ob tesnem sodelovanju z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami bi bilo treba okrepiti spremljanje na tem področju. Poudarek bi bilo treba nameniti zlasti razvoju forenzičnih in toksikoloških zmogljivosti ter večji razpoložljivosti epidemioloških podatkov.

32.7

Države članice bi si morale še naprej prizadevati za ohranjanje uspeha, doseženega v EU pri spremljanju in izmenjavi informacij, tudi prek mreže nacionalnih kontaktnih točk Reitox, hkrati pa bi morale podpirati nadaljnji razvoj standardiziranega zbiranja in analiziranja podatkov na področju povpraševanja po drogah in njihove ponudbe v EU.

32.8

Glede na finančna sredstva je treba zagotoviti zadostno financiranje raziskovalnih in razvojnih projektov na ravni EU in na nacionalni ravni, povezanih z drogami, tudi prek finančnih programov EU za obdobje 2014–2020. V projektih, podprtih na ravni EU, bi bilo treba upoštevati prednostne naloge strategije in akcijskih načrtov, njihov rezultat pa bi morala biti jasna dodana vrednost na ravni EU, zato bi morali zagotavljati skladnost in sinergije ter preprečevati podvajanje v programih in med telesi EU.

32.9	Institucije in organi EU ter države članice bi morale priznati, da je znanstveno ocenjevanje politik in posredovanja (usmerjeno v dosežene rezultate) ključno za okrepitev pristopa EU k drogam, in spodbujati njegovo uporabo na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni EU.

32.10

Zagotoviti in izboljšati je treba usposabljanje ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z vprašanjem drog, tako na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah kot tudi njihove ponudbe.

(1) Enotni konvenciji ZN o mamilih iz leta 1961, kot je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, Konvenciji o psihotropnih snoveh (1971) in Konvenciji proti nedovoljenemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi (1988).

(2) Poročilo o neodvisni oceni strategije EU na področju drog za obdobje 2005–2012 in z njo povezanih akcijskih načrtov: http://ec.europa.eu/justice/anti-drugs/files/rand_final_report_eu_drug_strategy_2005-2012_en.pdf

(3) Člen 4 PEU.

29.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 402/13

Poslovnik upravnega odbora Urada za publikacije Evropske unije

2012/C 402/05

UPRAVNI ODBOR URADA ZA PUBLIKACIJE EVROPSKE UNIJE (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) JE –

ob upoštevanju člena 6(4) Sklepa 2009/496/ES, Euratom z dne 26. junija 2009 o organizaciji in delovanju Urada za publikacije Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: Urad), kakor je bil spremenjen s Sklepom 2012/368/EU, Euratom (2) –

SPREJEL NASLEDNJI POSLOVNIK:

Člen 1

Sestava

1. Upravni odbor sestavljajo polnopravni člani; vsaka od institucij iz člena 2(7) Sklepa 2009/496/ES, podpisnic Sklepa o organizaciji in delovanju Urada za publikacije (v nadaljnjem besedilu: institucije), imenuje po enega člana.

2. Polnopravni član lahko imenuje enega ali več namestnikov. Imena namestnikov pisno sporoči Uradu za publikacije, ki opravlja funkcijo sekretariata upravnega odbora.

3. Evropska centralna banka sodeluje pri delu upravnega odbora kot opazovalka. Banka imena svojih predstavnikov pisno sporoči Uradu za publikacije.

Člen 2

Predsedstvo

1. Predsednik upravnega odbora je predstavnik ene od naslednjih institucij:

—	Evropskega parlamenta,

—	Evropskega sveta,

—	Sveta Evropske unije,

—	Evropske komisije,

—	Sodišča Evropske unije,

—	Računskega sodišča,

—	Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

—	Odbora regij.

2. Institucije, ki imajo svoje predstavnike v upravnem odboru, imenujejo enega od polnopravnih članov odbora za njegovega predsednika, in sicer z dveletnim mandatom. Mandat začne veljati 1. avgusta.

Člen 3

Sklic seje

1. Seje upravnega odbora skliče njegov predsednik vsaj štirikrat letno, bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo enega od članov odbora ali direktorja Urada.

2. Seje potekajo na sedežu Urada, razen če upravni odbor ne odloči drugače.

3. Seje upravnega odbora niso javne.

Člen 4

Dnevni red

1. Predsednik pripravi dnevni red na predlog direktorja Urada. Na dnevnem redu morajo biti vsa vprašanja, o katerih želi razpravljati posamezni član upravnega odbora.

2. Dnevni red razlikuje med predlogi ukrepov, v zvezi s katerimi se zahteva mnenje/odobritev upravnega odbora, ter točkami, ki so bile predložene v informativne namene ali so namenjene le izmenjavi mnenj.

3. Upravni odbor odobri dnevni red na začetku seje z navadno večino glasov svojih članov.

4. Posamezno vprašanje se lahko doda na dnevni red med samo sejo, če to odobravajo vsi prisotni člani upravnega odbora.

Člen 5

Pošiljanje dokumentov

1. Direktor Urada poskrbi za pošiljanje vabil, predloga dnevnega reda ter s tem povezanih delovnih dokumentov članom upravnega odbora.

2. Dokumente iz prejšnjega odstavka morajo člani upravnega odbora praviloma prejeti dva tedna pred datumom seje.

3. V nujnih primerih in kadar se morajo predlagani ukrepi začeti hitro uporabljati, lahko predsednik na zahtevo člana odbora ali direktorja Urada ali na lastno pobudo skrajša rok za pošiljanje dokumentov iz prejšnjega odstavka na tri koledarske dni pred datumom seje.

4. V izjemno nujnih primerih predsedniku ni treba upoštevati rokov iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

Zastopanje in sklepčnost

1. Za sprejetje odločitev upravnega odbora mora na seji vsako institucijo zastopati polnopravni član odbora ali njegov ustrezno imenovani namestnik v skladu s členom 1(2).

2. Vendar lahko upravni odbor po predhodnem skupnem dogovoru članov izjemoma zaseda tudi v primeru odsotnosti največ dveh polnopravnih članov ali njunih namestnikov. V tem primeru morajo odsotni člani predsedniku odbora vnaprej pisno sporočiti, katerega člana upravnega odbora so pooblastili za glasovanje. Član, prisoten na seji, je lahko pooblaščen za glasovanje v imenu le enega odsotnega člana odbora.

3. Večina je zagotovljena, če pet članov upravnega odbora odobri odločitev, predloženo odboru.

4. Odsotnost članov ne preprečuje sprejetja odločitev, za katere je potrebno soglasje.

Člen 7

Delovne skupine

1. Za preučitev posameznih vprašanj lahko upravni odbor ustanovi delovne skupine, pri katerih sodeluje direktor Urada ali njegov namestnik, razen če odbor ne odloči drugače.

2. Delovne skupine morajo poročati upravnemu odboru. V ta namen lahko imenujejo poročevalca.

Člen 8

Vključitev tretjih oseb

1. Direktor Urada se udeležuje sej, razen če upravni odbor ne odloči drugače.

2. Predsednik upravnega odbora lahko na seje odbora povabi predstavnika Generalnega direktorata Komisije za človeške vire in varnost, kadar je na dnevnem redu vprašanje, ki spada v pristojnost tega generalnega direktorata.

3. Upravni odbor lahko na zahtevo svojega člana ali direktorja Urada ali na pobudo predsednika na sejo povabi strokovnjake, da izrazijo svoje stališče v zvezi s posameznimi vprašanji.

4. Strokovnjaki se ne udeležujejo razprav upravnega odbora.

Člen 9

Pisni postopek

1. Upravni odbor praviloma sprejema odločitve na sejah. Vendar pa se lahko soglasje članov upravnega odbora glede predloga enega izmed njih ali direktorja Urada pridobi s pisnim postopkom.

2. V ta namen direktor Urada v dogovoru s predsednikom predlog sporoči članom upravnega odbora. Za vsakega od članov, ki v roku, določenem v sporočilu, predlogu ni ugovarjal ali predlagal morebitnih sprememb predloga, se šteje, da se s predlogom strinja. Rok je določen na 10 delovnih dni; lahko se enkrat podaljša na zahtevo člana upravnega odbora za največ 10 delovnih dni. Kadar gre za nujna vprašanja, se rok skrajša na 5 delovnih dni.

3. Če član upravnega odbora zahteva, da se predlog obravnava na seji, se pisni postopek zaključi brez odločitve; predsednik v tem primeru čim prej skliče sejo upravnega odbora.

4. Za predlog, ki mu do izteka prvotnega ali podaljšanega roka ni ugovarjal noben član upravnega odbora ali pri svojem ugovoru ni vztrajal, se šteje, da ga je odbor sprejel.

Člen 10

Tajniške storitve

Upravnemu odboru in po potrebi tudi delovnim skupinam, ustanovljenim v skladu s členom 7 tega poslovnika, zagotovi tajniške storitve vodstvo Urada.

Člen 11

Zapisnik sej

1. Osnutek zapisnika vsake seje se napiše na odgovornost predsednika in vsebuje zlasti mnenja o predlogih in odločitvah, ki jih je sprejel upravni odbor. Zapisnik o razpravah v zvezi z vprašanji, povezanimi z osebjem, ali drugimi zaupnimi vprašanji se vključi v ločeno prilogo.

2. Osnutek zapisnika odobrijo člani upravnega odbora na poznejši seji ali po pisnem postopku iz člena 9 tega poslovnika. Člani svoje morebitne pripombe na zapisnik pisno sporočijo predsedniku. Odbor je o navedenih pripombah obveščen; če pride do nesoglasja, odbor razpravlja o predlagani spremembi. Če se nesoglasje ne reši, se navedena sprememba priloži zapisniku.

Člen 12

Preglednost

1. Načela in pogoji dostopa javnosti do dokumentov so enaki kot tisti za dostop do dokumentov Komisije.

2. Če se zahteva nanaša na dokument upravnega odbora, so člani odbora obveščeni o zahtevi.

Člen 13

Izvrševanje odločitev upravnega odbora

1. O odločitvah, ki jih sprejme upravni odbor, zadevnim institucijam ali osebam poroča njegov predsednik ali direktor Urada v imenu odbora.

2. Upravni odbor se soglasno odloči o prenosu pooblastil na direktorja Urada. Direktor Urada se po potrebi posvetuje s pristojnimi uradniki institucij in poroča o odločitvah, sprejetih v upravnem odboru.

Člen 14

Letno poročilo o upravljanju

1. Direktor Urada upravnemu odboru najpozneje 31. marca vsako leto predloži osnutek letnega poročila o upravljanju v skladu s členom 7(1)(c) Sklepa o organizaciji in delovanju Urada za publikacije.

2. Osnutek letnega poročila o upravljanju podrobno obravnava naslednje teme:

—	delo upravnega odbora,

—	odnose z institucijami in drugimi organizacijami,

—	dejavnosti Urada,

—	upravljanje človeških virov,

—	upravljanje proračuna in finančno poslovodenje,

—	infrastrukturo,

—	analizo tveganj,

—	povzetek opravljenega dela na področju notranje revizije,

—	povzetek ocen.

Na začetku poročila je predgovor predsednika, povzetek samega poročila ter povzetek glavnik kazalnikov.

Člen 15

Ta poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1) UL L 168, 30.6.2009, str. 41.

(2) UL L 179, 11.7.2012, str. 15.

29.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 402/17

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 547/2012 zo izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo vodnih črpalk

(Besedilo velja za EGP)

(Objava naslovov in sklicevanj na prehodne metode merjenja (1) pri izvajanju Uredbe Komisije (EU) št. 547/2012 ter zlasti prilog III in IV k Uredbi)

2012/C 402/07

Za namene preverjanja skladnosti z zahtevami Uredbe Komisije (EU) št. 547/2012 se testiranje učinkovitosti črpalk izvaja, kot je opisano v nadaljevanju:

1.	Vsa merjenja se izvajajo v skladu z razredom 2b ISO EN 9906. Izjema, določena v navedenem standardu za skupno dovoljeno odstopanje pri učinkovitosti črpalke za dovod energije črpalke največ 10 kW, se ne upošteva.

2.	Trajanje testiranja je dovolj dolgo, da se pridobijo ponovljivi rezultati; zlasti se upoštevajo učinki utekanja. Učinki utekanja lahko zavzamejo največ en dan obratovanja.

3.	Vsa merjenja se izvajajo pod pogoji ustaljenega stanja.

4.	Testiranja se izvedejo pod pogoji, v katerih kavitacija ne vpliva na delovanje črpalke.

5.	Učinkovitost črpalke se meri pri izmetu in pretoku, ki ustrezata točki največje učinkovitosti (BEP), delni obremenitvi (PL) in preobremenitvi (OL), za polni (neprirezani) premer rotorja, s hladno čisto vodo, kot je opredeljeno v Uredbi Komisije (EU) št. 547/2012.

Vertikalne večstopenjske vodne črpalke se testirajo s tristopenjsko različico (i = 3). Potopne večstopenjske vodne črpalke se testirajo z devetstopenjsko različico (i = 9). Če asortiment izdelkov ne omogoča navedenega števila stopenj, se za vertikalno testiranje izbere naslednje višje število stopenj.

Za vsa vertikalna testiranja se izbere najmanj sedem testnih točk v razponu od 60 % do 120 % okoli pričakovanega pretoka pri točki največje učinkovitosti. Štiri točke ležijo med 60 % in 95 %, dve med 105 % in 120 %, ena točka pa je izbrana med 95 % in 105 % pričakovanega pretoka pri točki največje učinkovitosti. Za določitev pretoka, ki ustreza točki največje učinkovitosti, delni obremenitvi in preobremenitvi, je treba krivuljo, ki je najboljši približek učinkovitosti pretoka, izraziti z ustrezno matematično formulo. V razponu hitrosti pretoka od delne obremenitve do preobremenitve ima krivulja, izražena z matematično formulo, le en maksimum, drugi odvod matematične formule pa mora biti negativen. Primerne metode za izris krivulje, ki je najboljši približek učinkovitosti pretoka, so polinomi tretjega reda ali gladilne funkcije (spline functions). Namesto tega se lahko izbere nazivna najboljša vrednost pretoka s ploščice vodne črpalke z imenom ali iz poročil proizvajalca o testiranju, če so na voljo.

Zahtevane najmanjše učinkovitosti se izračunajo v skladu s Prilogo III k Uredbi Komisije (EU) št. 547/2012. Indeks najmanjše učinkovitosti (MEI) za zahteve po informacijah o izdelku se izpelje z uporabo iste enačbe pri točki največje učinkovitosti v skladu z vrednostjo C iz tabele 1. Drugo decimalno mesto indeksa najmanjše učinkovitosti se določi z linearno interpolacijo vrednosti C, ki ustrezajo sosednim vrednostim indeksa najmanjše učinkovitosti iz tabele 1, in zaokroževanjem na naslednji nižji indeks najmanjše učinkovitosti. Če je vrednost C manjša od vrednosti, ki ustreza indeksu najmanjše učinkovitosti 0,70, se kot informacije navedejo le indeksi MEI > 0,70.

Tabela 1

Indeks najmanjše učinkovitosti (MEI) in ustrezna vrednost C v odvisnosti od vrste in hitrosti črpalke

Vrednost C za MEI Cvrsta črpalke, rpm	MEI = 0,10	MEI = 0,20	MEI = 0,30	MEI = 0,40	MEI = 0,50	MEI = 0,60	MEI = 0,70
C (ESOB, 1 450)	132,58	130,68	129,35	128,07	126,97	126,10	124,85
C (ESOB, 2 900)	135,60	133,43	131,61	130,27	129,18	128,12	127,06
C (ESCC, 1 450)	132,74	131,20	129,77	128,46	127,38	126,57	125,46
C (ESCC, 2 900)	135,93	133,82	132,23	130,77	129,86	128,80	127,75
C (ESCCI, 1 450)	136,67	134,60	133,44	132,30	131,00	130,32	128,98
C (ESCCI, 2 900)	139,45	136,53	134,91	133,69	132,65	131,34	129,83
C (MS-V, 2 900)	138,19	135,41	134,89	133,95	133,43	131,87	130,37
C (MSS, 2 900)	134,31	132,43	130,94	128,79	127,27	125,22	123,84

Največja dovoljena naključna negotovost er, maks kot odstotek aritmetične povprečne vrednosti merjene količine je:

Tabela 2

Največja dovoljena naključna negotovost er, maks

Merjena količina	Največja dovoljena naključna negotovost er, maks
Hitrost pretoka	± 3 %
Diferenčni tlak pressure	± 4 %
Praznilni tlak pressure	± 3 %
Sesalni tlak	± 3 %
Dovod energije gonilnika	± 3 %
Hitrost rotacije	± 1 %
Navor	± 3 %
Temperatura	± 0,3 °C

10.

Največja dovoljena negotovost merilne naprave es, maks kot odstotek aritmetične povprečne vrednosti merjene količine je:

Tabela 3

Največja dovoljena negotovost merilne naprave es, maks

Merjena količina	Največja dovoljena negotovost merilne naprave es, maks
Hitrost pretoka	± 2,5 %
Diferenčni tlak pressure	± 2,5 %
Praznilni tlak pressure	± 2,5 %
Sesalni tlak	± 2,5 %
Dovod energije gonilnika	± 2,0 %
Hitrost rotacije	± 1,4 %
Navor	± 2,0 %
Temperatura	± 1,0 °C

11.	Največja skupna toleranca za meritve je ttot = 5 %. Merilne naprave so izbrane tako, da ne presegajo navedene skupne tolerance. Zato izmerjene učinkovitosti črpalke za točko največje učinkovitosti, delno obremenitev in preobremenitev ne smejo biti nižje od mejne vrednosti, določene z enačbo:

12.

Za namene ocene skladnosti proizvajalec pripravi in na zahtevo organov za nazor trga predloži poročila o testiranju in vso dokumentacijo, ki potrjuje informacije, ki jih je navedel proizvajalec. Poročila o testiranju vsebujejo vse relevantne informacije o meritvah, ki med drugim vključujejo:

—	ustrezne diagrame in tabele o vzorčnih vrednostih hitrosti pretoka, diferenčnega tlaka, praznilnega tlaka, sesalnega tlaka, dovoda energije gonilnika, hitrosti rotacije, navora in temperature za vse relevantne testne točke,

—	ustrezen opis metod testiranja, laboratorijskega prostora in pogojev v njem, fizične sestave naprave za testiranje z navedbo lege naprav, ki zbirajo podatke (npr. senzorjev), in opreme za obdelavo podatkov ter območje obratovanja in natančnost merjenja,

—	nastavitve enote, ki se testira, opis funkcije samodejnega preklopa med nastavitvami (npr. med stanjem izključenosti in pripravljenosti),

opis uporabljenega poteka testiranja, npr. da bi dosegli ustrezne ravnotežne pogoje.

(1) Te prehodne metode naj bi nadomestil usklajeni standard (pr)EN 16480. Ko bo usklajeni standard na voljo, bodo sklici nanj v skladu s členoma 9 in 10 Direktive 2009/125/ES objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

29.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 402/20

Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov

2012/C 402/08

Št. pomoči: SA.28105 (XF 6/09)

Država članica: Kraljevina Španija

Regija/organ, ki dodeli pomoč: Comunidad Autónoma de Castilla y León (NUTS 2 ES41).

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme pomoč ad hoc: Líneas de ayuda en materia de acuicultura y productos de la pesca dentro del ámbito de las subvenciones a la transformación y comercialización de los productos agrarios, silvícolas y de la alimentación en Castilla y León.

Pravna podlaga: Orden por la que se convocan determinadas líneas de ayuda en materia de acuicultura y productos de la pesca dentro del ámbito de las subvenciones a la transformación y comercialización de los productos agrarios, silvícolas y de la alimentación en Castilla y León.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek dodeljene pomoči ad hoc: Načrtovani letni izdatki po shemi: 15 000 000 EUR.

Največja intenzivnost pomoči:

Vrsta upravičenca	Zakonodajni sklic	Največja intenzivnost pomoči
mala in srednje velika podjetja (MSP)	člen 29(2)(a) in člen 35(3)(a) Uredbe (ES) št. 1198/2006	40 %
Podjetja, za katera ne velja opredelitev iz prejšnjega odstavka, ki imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodke, manjše od 200 milijonov evrov	Člen 29(2)(b) in člen 35(3)(b) Uredbe (ES) št. 1198/2006	20 %

Datum začetka izvajanja: 29. december 2008 (1).

Trajanje sheme ali dodeljene individualne pomoči (do 30. december 2014); navedite:

—	po shemi: datum, do katerega je lahko dodeljena pomoč: 31. december 2013;

—	če gre za pomoč ad hoc: predvideni datum zadnjega obroka, ki ga je treba izplačati: ne gre za pomoč ad hoc.

Cilj pomoči: Podpora podjetjem za naložbe na naslednjih področjih:

Navedite, kateri od členov od 8 do 24 se uporablja: Členi Uredbe (ES) št. 736/2008, ki se uporabljajo:

Zadevna dejavnost: shema pomoči za podporo podjetjem za naložbe tako na področju ribogojstva kot tudi na področju predelave in trženja ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Excma. Sra. Consejera de Agricultura y Ganadería de la Junta de Castilla y León, Doña Silvia Clemente Municio

Calle Rigoberto Cortejoso, 14

47014 Valladolid

ESPAÑA

Spletna stran: http://www.jcyl.es/AyudaEstado20072013

Utemeljitev: navedite, zakaj je bila oblikovana shema državne pomoči namesto pomoči v okviru Evropskega sklada za ribištvo:

Castilla y León je regija, ki je do pomoči upravičena na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES in na ozemlju katere so, čeprav nima morske obale, od nekdaj bila podjetja, ki so se ukvarjala tako z ribogojstvom kot tudi s predelavo in trženjem ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva.

Zaradi obsega teh dejavnosti je regija Castilla y León na čelu sladkovodnega ribogojstva, njena predelovalna industrija in trženje pa celo presegata nekatere španske obalne regije.

Ob upoštevanju teh okoliščin je bila regija Castilla y León v okviru prejšnjih programov upravičena do sofinanciranja iz FIUR za vzpostavitev pomoči, namenjenih ribogojstvu ter predelavi in trženju.

Kljub temu pa so se možnosti financiranja pomoči za obdobje 2007–2013 prek operativnega programa za španski ribiški sektor (Evropski sklad za ribištvo za obdobje 2007–2013) znatno zmanjšale, in sicer v takšni meri, da se je ta regija odločila ta omejena sredstva skoncentrirati na en sam ukrep, in sicer na ukrep 2.3 v zvezi s predelavo in trženjem.

Zato Direktorat za kmetijstvo in živinorejo meni, da je ustrezno vzpostaviti shemo državne pomoči, ki bi zagotovila pomoč za naložbe na področju ribogojstva in, ko se izčrpajo omejena sredstva operativnega programa, tudi za naložbe na področju predelave in trženja.

Št. pomoči: SA.35649 (12/XF)

Država članica: Francija

Organ, ki dodeli pomoč: Ministrstvo za ekologijo, trajnostni razvoj in energijo (Ministère de l'écologie, du développement durable et de l'énergie)

Ime podjetja, ki prejme ad hoc pomoč: Pomoč se izplača regionalnemu odboru za pomorsko ribištvo in ribogojstvo regije Languedoc-Roussillon (Comité régional des pêches maritimes et des élevages marins du Languedoc-Roussillon) z namenom uvedbe izpustov srebrne jegulje v okviru upravne enote za porečje Rone in Sredozemlje ter znanstvenega spremljanja napredka in rezultatov izpustov.

Pravna podlaga:

—	Décret no 99-1060 du 16 décembre 1999 relatif aux subventions de l'Etat pour des projets d'investissement.

—	Décret no 2000-675 du 17 juillet 2000 pris pour l'application de l'article 10 du décret no 99-1060 du 16 décembre 1999 relatif aux subventions de l'Etat pour des projets d'investissement.

—	načrt Francoske republike o upravljanju staleža jegulje, ki ga je Evropska komisija odobrila 15. februarja 2010 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje.

Znesek dodeljene ad hoc pomoči: 264 000 EUR leta 2012 in 66 000 EUR leta 2013, skupaj največ 330 000 EUR.

Največja intenzivnost pomoči: 98 %

Datum začetka veljavnosti: 2012

Trajanje individualne pomoči (datum, predviden za izplačilo zadnje tranše): Rok za predložitev zahtevka za izplačilo preostalega zneska pomoči je 31. marec 2014.

Cilj pomoči: Izvajanje izpustov srebrne jegulje v skladu z Uredbo (ES) št. 1100/2007, zlasti peto alineo člena 2(8).

Namen teh ukrepov je povečati ozaveščenost glede tega, kako pomembni so izpusti srebrne jegulje za dosego ciljnega odstotka jegulj, ki prispejo na drstišča, določenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje, zlasti z izboljšanjem znanja o njenih migracijskih vzorcih.

Uporabljeni členi: Člen 18: Pomoč za ukrepe, ki varujejo in razvijajo vodne živalske in rastlinske vrste

Člen 21: Pomoč za pilotne projekte

Zadevna dejavnost: Ribolov v sredozemskih vodah, lagunah in rekah z namenom izpustov srebrne jegulje v morje

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Ministère de l'écologie, du développement durable et de l'énergie

Direction des pêches maritimes et de l'aquaculture

Bureau de la pisciculture et de la pêche continentale

3 place de Fontenoy

75007 Paris

FRANCE

Spletni naslov, na katerem so na voljo pogoji, na podlagi katerih se dodeli ad hoc pomoč zunaj sheme pomoči: http://agriculture.gouv.fr/europe-et-international

Utemeljitev: Načrtovana pomoč bi omogočila financiranje predvidene dejavnosti brez porabe sredstev Evropskega sklada za ribištvo (ESR).

Izvedba ukrepa 3.2 ESR (gl. člen 38 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006) ni možna zaradi ravni že uporabljenih ustreznih proračunskih dodelitev.

(1) Pomoči, dodeljene preden je Komisija izdala potrdilo o prejemu tega obrazca, so zajete v določbah člena 26(1) Uredbe (ES) št. 736/2008.

29.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 402/22

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2012/C 402/09

Št. pomoči: SA.35435 (12/XA)

Država clanica: Madžarska

Regija: Hungary

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Fiatal mezőgazdasági termelők tevékenységének megkezdéséhez intézményi kezességvállalással nyújtott szabad felhasználású hitel keretében nyújtott támogatás

Pravna podlaga:

—	1038/2007. (VI. 18.) Korm. határozat 3.1. b) alpontja

—

A vidékfejlesztési miniszter…/… . (… . … .) VM rendelete a „Sikeres Magyarországért” Agrár Fejlesztési Hitelprogram szabályairól szóló 108/2007. (IX. 24.) FVM rendelet és az Új Magyarország Vidékfejlesztési Program finanszírozáshoz igénybe vehető projekt kiegészítő hitelről szóló 78/2009. (VI. 30.) FVM rendelet módosításáról

—	1857/2006/EK rendelet 7. cikke

—	1698/2005/EK rendelet 22. cikke

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 128,50 HUF (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 18. decembra 2012–31. decembra 2013

Cilj pomoč: Vzpostavitev kmetijskega gospodarstva mladih kmetov (člen 7 Uredbe (ES) št.1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Vidékfejlesztési Minisztérium

Budapest

Kossuth Lajos tér 11.

1055

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Spletni naslov: http://www.kormany.hu/download/b/ff/b0000/foldhitel_rendelettervezet.pdf#!DocumentBrowse

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.35662 (12/XA)

Država clanica: Nizozemska

Regija: Agglom. Haarlem, Groot-Amsterdam

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Innovatiemotor Greenport Aalsmeer

Pravna podlaga:

Publicatie Staatsblad:

http://www.kansenvoorwest.nl/images/stories/besluit%20efro%20staatscourant%2023%20oktober%202007.pdf

Regelgeving EFRO doelstelling 2 programmaperiode 2007-2013

http://www.kansenvoorwest.nl/images/stories/ministeriele%20regeling%20efro%20doelstelling%202%202007-2013.pdf

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči: 1,70 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 70 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 18. decembra 2012–30. junija 2015

Cilj pomoč: Tehnična podpora (člen 15 Uredbe (ES) št.1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Pridelovanje netrajnih rastlin, Gojenje trajnih nasadov, Razmnoževanje rastlin

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

B&W Rotterdam namens Management Autoriteit Kansen voor West en provincie Noord Holland

Coolsingel 40

3011 AD Rotterdam

Ceylonpoort 5-25

2037 AA Haarlem

NEDERLAND

Spletni naslov: http://www.kansenvoorwest.nl/index.php?option=com_projectdetails&view=projectdetails&Itemid=42&projectId=876

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.35782 (12/XA)

Država clanica: Nemčija

Regija: Schleswig-Holstein

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: (Schleswig-Holstein) Beihilfen im Rahmen der Bekämpfung Transmissibler Spongiformer Enzephalopathien bei Rindern, Schafen und Ziegen

Pravna podlaga: Richtlinien für die Gewährung von Beihilfen im Rahmen der Bekämpfung Transmissibler Spongiformer Enzephalopathien bei Rindern, Schafen und Ziegen (TSE-Beihilfe-Richtlinien)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,15 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 12. decembra 2012–31. decembra 2013

Cilj pomoč: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št.1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Ministerium für Energiewende, Landwirtschaft, Umwelt und ländliche Räume Schleswig-Holstein

Mercatorstr. 3

24106 Kiel

DEUTSCHLAND

Spletni naslov: www.schleswig-holstein.de/UmweltLandwirtschaft/DE/LebensmittelTierGesundheit/04_Tiergesundheit/Informationen/PDF/TSE_RiLi_2012__blob=publicationFile.pdf

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.35823 (12/XA)

Država clanica: Nemčija

Regija: Baden-Wuerttemberg

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Baden-Württemberg: Gewährung von Beihilfen und sonstigen Leistungen durch die Tierseuchenkasse Baden-Württemberg

Pravna podlaga:

—	§ 71 Tierseuchengesetz der Bundesrepublik Deutschland

—	§§ 8 und 9 Ausführungsgesetz zum Tierseuchengesetz des Landes Baden-Württemberg

—	Leistungssatzung und Leistungsverzeichnis der Tierseuchenkasse Baden-Württemberg

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 3,90 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 1. januarja 2013–30. junija 2014

Cilj pomoč: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št.1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Tierseuchenkasse Baden-Württemberg

Anstalt des öffentlichen Rechts

Hohenzollernstraße 10

70178 Stuttgart

DEUTSCHLAND

Spletni naslov:

http://www.tsk-bw.de/download/Documents/Leistungssatzung_2013.pdf

http://www.tsk-bw.de/download/Documents/TSG.pdf

http://www.tsk-bw.de/download/Documents/Ausfuehrung.pdf

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.35824 (12/XA)

Država clanica: Nemčija

Regija: Saarland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Saarland — Beihilferegelung zur Bekämpfung und Tilgung der BHV1 (Boviner Herpesvirus Typ 1) bei Rindern

Pravna podlaga: Satzung der Tierseuchenkasse des Saarlandes über die Gewährung von Beihilfen und Leistungen (2. Änderungssatzung)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme 0,09 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 1. januarja 2013–31. decembra 2013

Cilj pomoč: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št.1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Tierseuchenkasse des Saarlandes

Anstalt des öffentlichen Rechts

Keplerstraße 18

66117 Saarbrücken

DEUTSCHLAND

Spletni naslov:

http://www.tsk-sl.de/satzungen/ausztiersg.html

http://www.tsk-sl.de/PDF/Beihilfesatzung2012.pdf

http://www.tsk-sl.de/satzungen/tiersg.html

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.35858 (12/XA)

Država clanica: Nemčija

Regija: Bayern

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Bayern: Förderung der Vermittlung und des Einsatzes von Fachkräften der Betriebs- und Haushaltshilfe sowie für die Melkeraushilfe

Pravna podlaga:

Bayerisches Agrarwirtschaftsgesetz (BayAgrarWig) vom 8.12.2006,

Eckpunktepapier,

Bayerische Haushaltsordnung

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 3,45 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 80 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 1. januarja2013 – 30. junija2014

Cilj pomoč: Tehnična podpora (člen 15 Uredbe (ES) št.1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft

Abteilung Förderwesen und Fachrecht

Menzinger Straße 54

80638 München

DEUTSCHLAND

Spletni naslov: http://www.stmelf.bayern.de/mam/cms01/agrarpolitik/dateien/b_eckpunktepapier_einsatz_melkerhilfe.pdf

Drugi podatki: —

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.402.slv
Uradni list Evropske unije		C 402

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 29. december 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Svet
2012/C 402/01	Strategija EU na področju drog (2013–2020)	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska Komisija
2012/C 402/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6785 – General Motors France/SSPF/Auto Distribution Provence) ( 1 )	11

2012/C 402/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6793 – AEA/OTPP/Dematic) ( 1 )	11

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska Komisija
2012/C 402/10	Odločitev o zaključku formalnega postopka preiskave po umiku priglasitve države članice – Državna pomoč – Grčija (Členi 107 do 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije) – Sporočilo Komisije na podlagi člena 108(2) PDEU – umik priglasitve – Državna pomoč C 21/09 – (ex N 105/08, N 168/08 in N 169/08) – Grčija – Javno financiranje infrastrukture in opreme v pristanišču Pireaus – del priglašen pod ex N 169/08 ( 1 )	25

2012/C 402/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6784 – SFR/Librairie Fernand Nathan/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	26

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3183
JPY	japonski jen	113,50
DKK	danska krona	7,4604
GBP	funt šterling	0,81695
SEK	švedska krona	8,5615
CHF	švicarski frank	1,2080
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,3375
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,140
HUF	madžarski forint	290,79
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6978
PLN	poljski zlot	4,0809
RON	romunski leu	4,4385
TRY	turška lira	2,3584
AUD	avstralski dolar	1,2692
CAD	kanadski dolar	1,3122
HKD	hongkonški dolar	10,2191
NZD	novozelandski dolar	1,6053
SGD	singapurski dolar	1,6124
KRW	južnokorejski won	1 407,37
ZAR	južnoafriški rand	11,2211
CNY	kitajski juan	8,2172
HRK	hrvaška kuna	7,5500
IDR	indonezijska rupija	12 705,29
MYR	malezijski ringit	4,0357
PHP	filipinski peso	54,098
RUB	ruski rubelj	40,2300
THB	tajski bat	40,353
BRL	brazilski real	2,6928
MXN	mehiški peso	17,1386
INR	indijska rupija	72,1835

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska Komisija
2012/C 402/04	Menjalni tečaji eura	12

2012/C 402/05	Poslovnik upravnega odbora Urada za publikacije Evropske unije	13

2012/C 402/06	Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. januarja 2013(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))	16

2012/C 402/07	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 547/2012 zo izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo vodnih črpalk(Objava naslovov in sklicevanj na prehodne metode merjenja pri izvajanju Uredbe Komisije (EU) št. 547/2012 ter zlasti prilog III in IV k Uredbi) ( 1 )	17

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2012/C 402/08	Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov	20

2012/C 402/09	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	22


2012/C 402/12	Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.1.2013	…	0,66	0,66	1,53	0,66	1,09	0,66	0,85	0,66	0,66	0,66	0,66	0,66	6,65	0,66	0,66	1,37	0,66	1,58	0,66	0,66	4,80	0,66	6,18	1,91	0,66	0,66	1,19


	(1) Besedilo velja za EGP