13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/1

---

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 384/01

Datum sprejetja odločitve	6.2.2012
Referenčna številka državne pomoči	SA.33880 (11/N)
Država članica	Francija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Aides aux cinémas du monde (aide sélective à la production cinématographique)
Pravna podlaga	Article L 111-2, 2o d) et e) du code du cinéma et de l’image animée; loi 2010-873 du 27 juillet 2010 relative à l’action extérieure de l’État; décret 1998-66 du 4 février 1998 portant création du comité interministériel de la coopération internationale et du développement; article 7, 10 et 68 à 71 du décret 1999-130 du 24 février 1999 modifié relatif au soutien financier de l’industrie cinématographique; décret 2006-672 du 8 juin 2006 modifié relatif à la création, à la composition et au fonctionnement de commissions administratives à caractère consultatif; décret 2010-654 du 11 juin 2010 relatif au Centre national du cinéma et de l’image animée; décret 2010-1695 du 30 décembre 2010 relatif à l’Institut français
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Promocija kulture
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Načrtovani letni izdatki 6,5 mio. EUR   Skupni znesek načrtovane pomoči 39 mio. EUR
Intenzivnost	80 %
Trajanje	do 31.12.2017
Gospodarski sektorji	Mediji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Centre national du cinéma et de l'image animée 12 rue de Lübeck 75784 Paris Cedex 16 FRANCE
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

Datum sprejetja odločitve	20.11.2012
Referenčna številka državne pomoči	SA.34736 (12/N)
Država članica	Španija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Sistema de amortización anticipada aplicable a determinados elementos patrimoniales arrendados del inmovilizado material
Pravna podlaga	Apartado 11 del artículo 115 del texto refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	—
Oblika pomoči	Odlog plačila davkov
Proračun	—
Intenzivnost	Ukrep, ki ne pomeni pomoči
Trajanje	—
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ministerio de Hacienda y Administraciones Públicas
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/3

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6715 – CNOOC/Nexen)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 384/02

Komisija se je 7. decembra 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6715. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/4

---

Začetek postopka

(Primera COMP/M.6576 – Munksjö/Ahlstrom)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 384/03

Dne 7. decembra 2012 je Komisija odločila, da začne postopek glede zgoraj navedenega primera po ugotovitvi, da priglašena koncentracija sproža velike dvome o združljivosti s skupnim trgom. Začetek postopka odpira drugo fazo preiskave v zvezi s predlagano koncentracijo in ne posega v končno odločitev o primeru. Odločba je v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlagane koncentracije.

Z namenom, da bodo pripombe v celoti upoštevane v postopku mora Komisija prejeti pripombe najkasneje v 15 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (+32 22964301 / 2967244) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.6576 – Munksjö/Ahlstrom na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/5

---

Menjalni tečaji eura (1)

12. decembra 2012

2012/C 384/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3040
JPY	japonski jen	108,12
DKK	danska krona	7,4604
GBP	funt šterling	0,80775
SEK	švedska krona	8,6275
CHF	švicarski frank	1,2109
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,3295
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,265
HUF	madžarski forint	282,33
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6961
PLN	poljski zlot	4,0969
RON	romunski leu	4,5268
TRY	turška lira	2,3198
AUD	avstralski dolar	1,2358
CAD	kanadski dolar	1,2850
HKD	hongkonški dolar	10,1061
NZD	novozelandski dolar	1,5504
SGD	singapurski dolar	1,5926
KRW	južnokorejski won	1 400,12
ZAR	južnoafriški rand	11,3109
CNY	kitajski juan	8,1480
HRK	hrvaška kuna	7,5225
IDR	indonezijska rupija	12 558,82
MYR	malezijski ringit	3,9792
PHP	filipinski peso	53,502
RUB	ruski rubelj	39,9645
THB	tajski bat	39,928
BRL	brazilski real	2,7112
MXN	mehiški peso	16,6319
INR	indijska rupija	70,7490

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/6

---

Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

2012/C 384/05

V skladu s členom 35(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) je bila sprejeta odločitev o zaprtju ribolova, kot prikazuje preglednica:

Datum in čas zaprtja	21.11.2012
Trajanje	21.11.2012–31.12.2012
Država članica	Nemčija
Stalež ali skupina staležev	HER/1/2-
Vrsta	atlantski sled (Clupea harengus)
Območje	vode EU ter norveške in mednarodne vode območij I in II
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	FS55TQ44

---

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/7

---

Ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

2012/C 384/06

Nadzorni organ Efte meni, da spodaj navedeni ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Datum sprejetja odločitve	:	11. julij 2012
Št. zadeve	:	70645
Številka odločitve	:	289/12/COL
Država Efte	:	Norveška
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	:	Občina Oslo (Oslo Kommune) Rådhuset 0037 Oslo NORWAY
Naziv ukrepa (in/ali ime upravičenca)	:	Zakupne in najemne pogodbe med občino Oslo in podjetjem Oslo Cancer Cluster Innovasjonspark AS
Oblika pomoči	:	Ni relevantno
Proračun	:	Ni relevantno
Trajanje	:	Ni relevantno

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani Nadzornega organa Efte:

http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/8

---

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

2012/C 384/07

Nadzorni organ Efte meni, da spodaj navedeni ukrepi pomenijo združljivo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Datum sprejetja odločitve	:	11. julij 2012
Št. zadeve	:	68972
Številka odločitve	:	292/12/COL
Država Efte	:	Islandija
Naziv ukrepa (in/ali ime upravičenca)	:	odločitev o državni pomoči, ki jo je Islandija dodelila bankam New Glitnir, New Landsbankinn in New Kaupþing med likvidacijo določenih investicijskih skladov
Pravna podlaga	:	člen 61(1) in (3)(b) EGP
Vrsta ukrepa	:	ukrepi za odpravo resne motnje v gospodarstvu
Gospodarski sektor	:	finančne storitve

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani Nadzornega organa Efte:

http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/9

---

Podatki, ki so jih predložile države Efte o državni pomoči, dodeljeni na podlagi akta iz točke 1(j) Priloge XV k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah))

2012/C 384/08

DEL I

Št. pomoči	GBER 10/12/R&D
Država Efte	Norveška
Organ, ki dodeli pomoč	Ime	Innovation Norway
	Naslov	PO Box 448, Sentrum 0104 Oslo NORWAY
	Spletna stran	http://www.innovationnorway.com
Naziv ukrepa pomoči	Lesna inovacijska shema
Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)	državni proračun (2011–2012), poglavje 1149, postavka 71
Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči	http://www.innovasjonnorge.no/Satsinger/Landbruk/Trebasert-innovasjonsprogram/
Vrsta ukrepa	shema pomoči	X
Trajanje	shema pomoči	od 1.8.2012 do 31.12.2013
Zadevni gospodarski sektorji	vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči	Vsi sektorji so lahko upravičeni do pomoči, vendar morajo upravičenci prispevati k skupnemu cilju sheme, tj. povečanju porabe lesa.
Vrsta upravičenca	MSP	X
	velika podjetja	X
Proračun	skupni letni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme	26 milijonov NOK
	skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči	… milijonov NOK
	za jamstva	… milijonov NOK
Instrument pomoči (člen 5)	finančna podpora	X

DEL II

Splošni cilji (seznam)	Cilji (seznam)		Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v NOK	MSP – bonusi v %
Pomoč za svetovalne storitve v korist MSP in pomoč za udeležbo MSP na sejmih (členi 26 do 27)	pomoč za svetovalne storitve v korist MSP (člen 26)		50 %
	pomoč za udeležbo MSP na sejmih (člen 27)		50 %
Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (členi 30 do 37)	pomoč za raziskovalne in razvojne projekte (člen 31)	temeljne raziskave (člen 31(2)(a))	… %
		industrijske raziskave (člen 31(2)(b))	50 %	10/20 %
		eksperimentalni razvoj (člen 31(2)(c))	25 %	10/20 %
	pomoč za študije tehnične izvedljivosti (člen 32)		40/65 %	10 %
	pomoč MSP za stroške pravic industrijske lastnine (člen 33)		50 %
	pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in ribiškem sektorju (člen 34)
	pomoč mladim inovativnim podjetjem (člen 35)		8 milijonov NOK
	pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije (člen 36)		1,6 milijona NOK
	pomoč za posojanje visokokvalificiranega osebja (člen 37)		50 %
Pomoč za usposabljanje (členi 38 do 39)	posebno usposabljanje (člen 38(1))		25 %	10/20 %
	splošno usposabljanje (člen 38(2))		60 %	10/20 %

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/11

---

Podatki, ki so jih predložile države Efte o državni pomoči, dodeljeni na podlagi akta iz točke 1(j) Priloge XV k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah))

2012/C 384/09

DEL I

Št. pomoči	GBER 11/12/EMP
Država Efte	Norveška
Regija	Ime regije (NUTS) raven NUTS 3 – Troms	Status regionalne pomoči 61(3)(c) Sporazuma EGP
Organ, ki dodeli pomoč	Ime	Troms fylkeskommune
	Naslov	Postbox 6600 9296 Tromsø NORWAY
	Spletna stran	http://www.tromsfylke.no
Naziv ukrepa pomoči	regionalni razvojni program za okrožje Troms za obdobje 2010–2013
Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)	Okrožni svet okrožja Troms je 12. marca 1985 s sklepom ustanovil Razvojni sklad okrožja Troms.
Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči	http://www.tromsfylke.no/LinkClick.aspx?fileticket=qah_PB73Oyc%3d&tabid=332
Vrsta ukrepa	shema pomoči	X
Sprememba obstoječega ukrepa pomoči		Referenčna št. pomoči Nadzornega organa Efte Referenčna št. ESA 2/2005
	podaljšanje	2010–2013
Trajanje	shema pomoči	od 1.1.2010 do 31.12.2013
Zadevni gospodarski sektorji	vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči	X
Vrsta upravičenca	MSP	X
Proračun	skupni letni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme	8 milijonov NOK
Instrument pomoči (člen 5)	nepovratna sredstva	X
	subvencionirane obrestne mere
	posojilo	X

DEL II

Splošni cilji (seznam)	Cilji (seznam)	Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v NOK	MSP – bonusi v %
Pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje (člen 15)		50 %	0 %

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/12

---

Obvestilo Nadzornega organa Efte o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za tri države Efte, ki veljajo od 1. avgusta 2012

(Objavljeno v skladu s členom 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004  (1) )

2012/C 384/10

Temeljne obrestne mere so izračunane v skladu s poglavjem o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, kakor so bile sprejete z Odločbo Nadzornega organa št. 788/08/COL z dne 17. decembra 2008 (2). Za izračun veljavne referenčne obrestne mere je treba v skladu s Smernicami o državni pomoči prišteti ustrezne razlike. V primeru diskontne stopnje je treba izhodiščni obrestni meri prišteti ustrezno razliko 100 bazičnih točk. Običajno se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se osnovni stopnji doda 100 bazičnih točk, kakor je določeno v Odločbi Nadzornega organa št. 789/08/COL z dne 17. decembra 2008 (3) o spremembi Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (4).

	Islandija	Lihtenštajn	Norveška
1.1.2012–31.5.2012	4,70	0,31	3,57
1.6.2012–31.7.2012	4,70	0,38	3,57
1.8.2012–	5,90	0,38	3,57

---

(1)  UL L 139, 25.5.2006, str. 37, in Dopolnilo EGP št. 26, 25.5.2006, str. 1.

(2)  UL L 105, 21.4.2011, str. 32 in Dopolnilo EGP št. 23, 21.4.2011, str. 1.

(3)  UL L 340, 22.12.2010, str. 1 in Dopolnilo EGP št. 72, 22.12.2010, str. 1.

(4)  Glej prečiščeno besedilo na spletni strani http://www.eftasurv.int/media/decisions/195-04-COL.pdf

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/13

---

Obvestilo Nadzornega organa Efte o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za tri države Efte, ki veljajo od 1. septembra 2012

(Objavljeno v skladu s členom 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004  (1) )

2012/C 384/11

Temeljne obrestne mere so izračunane v skladu s poglavjem o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, kakor so bile spremenjene z Odločbo Nadzornega organa št. 788/08/COL z dne 17. decembra 2008 (2). Za izračun veljavne referenčne obrestne mere je treba v skladu s Smernicami o državni pomoči prišteti ustrezne razlike. V primeru diskontne stopnje je treba izhodiščni obrestni meri prišteti ustrezno razliko 100 bazičnih točk. Običajno se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se osnovni stopnji prišteje 100 bazičnih točk, kakor je določeno v Odločbi Nadzornega organa št. 789/08/COL z dne 17. decembra 2008 (3) o spremembi Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (4).

	Islandija	Lihtenštajn	Norveška
1.1.2012–31.5.2012	4,70	0,31	3,57
1.6.2012–31.7.2012	4,70	0,38	3,57
1.8.2012–31.8.2012	5,90	0,38	3,57
1.9.2012–	5,90	0,38	2,95

---

(1)  UL L 139, 25.5.2006, str. 37, in Dopolnilo EGP št. 26, 25.5.2006, str. 1.

(2)  UL L 105, 21.4.2011, str. 32, in Dopolnilo EGP št. 23, 21.4.2011, str. 1.

(3)  UL L 340, 22.12.2010, str. 1, in Dopolnilo EGP št. 72, 22.12.2010, str. 1.

(4)  Glej prečiščeno besedilo na spletni strani http://www.eftasurv.int/media/decisions/195-04-COL.pdf

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/14

---

RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA

2012/C 384/12

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira javni natečaj:

EPSO/AST/125/12 – Strokovno-tehnični uslužbenci (AST 3) na naslednjih področjih:

1.

Revizija

2.	Finance/Računovodstvo

3.	Ekonomija/Statistika

Obvestilo o natečaju je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije C 384 A z dne 6. decembra 2012 v 23 jezikih.

Dodatne informacije so na voljo na spletišču urada EPSO http://blogs.ec.europa.eu/eu-careers.info/

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/15

---

Sestava Sodišča EFTE

Imenovanje sodnega tajnika Sodišča EFTE

2012/C 384/13

Gunnar Selvik je bil imenovan za sodnega tajnika Sodišča Efte v skladu s členom 9 Protokola 5 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču za obdobje od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2015 in bo na tem mestu nasledil Skúlija Magnússona.

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/16

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6747 – Energie Steiermark/Steweag-Steg)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 384/14

1.

Komisija je 6. decembra 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Energie Steiermark AG („Energie Steiermark“, Avstrija), ki je pod skupnim nadzorom podjetja Land Steiermark in skupine EDF, z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Steweag-Steg GmbH („SSG“, Avstrija).

2.	Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za Energie Steiermark: proizvodnja in distribucija električne energije, plina in ogrevalne energije, predvsem v Avstriji, — za SSG: trgovanje in distribucija električne energije, predvsem v Avstriji.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6747 – Energie Steiermark/Steweag-Steg na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry J-70 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/17

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 384/15

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„FAL OYSTER“

ES št.: UK-PDO-0005-0885-22.07.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Fal Oyster“

2.   Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Ime „Fal Oyster“ se uporablja za ostrige, pobrane na opredeljenem območju v obdobju od 1. oktobra do 31. marca, pri čemer se uporabljajo tradicionalna plovila na jadra ali vesla.

Ostriga „Fal Oyster“ spada v vrsto Ostrea edulis in je znana pod imenom ostriga ali navadna ostriga. Njena lupina ni popolnoma okrogla, ampak je neenakomerne ovalne oblike z grobo luskasto površino. Lupina je rjave ali kremne barve s svetlo rjavimi ali modrikastimi koncentričnimi progami na zunanjem delu. Notranji del je zelo gladek in bisernat ter je bel ali modro-siv, pogosto tudi s temno modrimi predeli.

Lupini (pokrova) ostrige sta različnih oblik. Leva polovica lupine je vbočena in pritrjena na substrat, desna pa je ploščata in se prilega levi polovici. Ostriga lahko zraste do okoli 110 mm. „Fal Oyster“ se pobira le med 1. oktobrom in 31. marcem, pri čemer se uporabijo tradicionalne metode, značilne za območje.

Britansko školjkarsko združenje („Shellfish Association of Great Britain“) je opredelilo naslednje organoleptične lastnosti:

aroma: jod,

jedro: sočno z okusom po meloni, zeleni solati in kumari,

pookus: dolgo trajajoč rahel okus po kositru in bakru,

tekstura: čvrsta in slana.

Meso je kremne barve z neprosojnimi in sivimi robovi.

Po pobiranju in čiščenju se žive ostrige v lupini prodajo trgovinam na drobno ali dostavijo restavracijam v Združenem kraljestvu in izvozijo tudi v tujino. Rok trajanja živega proizvoda je približno 5 dni.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Ostrige se gojijo in pobirajo le v obdobju od 1. oktobra do 31. marca na opredeljenem območju, pri čemer se uporabijo tradicionalna plovila brez motorja.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Območje, kjer gojijo „Fal Oyster“, spada na območje nabiranja pristanišča Truro (Truro Port Fishery). Njegove pravne omejitve so opisane v ribiški odredbi (iz leta 1936, kakor je bila spremenjena leta 1975) in določajo, da območje vključuje vse dele zaliva Truro in Falmouth ter dno rek Truro, Fal in Tresillian, kar vključuje 2 721 akrov (1,101 hektarov) veliko območje.

To območje leži severno od črte, ki poteka od rta Trefusis Point in gradu St Mawes do oznake povprečne višine vseh osek pri običajnem plimovanju. Meja območja nabiranja je pri oznaki povprečne višine vseh osek, kar sovpada z obalo, razen pri vhodu v vsak zaliv, kjer predstavljajo zgornjo mejo območja nabiranja kraji Mylor, St Just in Malpas.

Opredeljeno območje je edino regulativno območje nabiranja navadne ostrige v jugozahodni Angliji.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Fal je naravno in prosto razvijajoče se območje nabiranja, kjer ostrige niso gojene ali vzgajane. Edini poseg v prosto razvijajoča se in naravna nahajališča se pojavi le med postopkom pobiranja, ko se substrat premakne s strgačo. S tem se ohranja dobro stanje območja nabiranja, občasno dodatno strganje nahajališč s strgačo brez pobiranja ostrig (opisano kot brananje) pa še dodatno izboljša stanje nahajališč ostrig in spodbuja dobro pričvrstitev mladih ostrig.

Reke območja Fal se napajajo iz okoliških dolin s strmimi pobočji ter so bogate z minerali in biološkimi snovmi. Estuarij je tudi zelo globok, zato voda kroži in se zamenja ob vsaki plimi. V takem edinstvenem okolju nastaja plankton, s katerim se hranijo ostrige.

Poleg tega so rudniki v bližini Cornwalla dokazano zelo vlažni, zato je treba iz njih črpati vodo ali pa se voda naravno izteka v dolino Carnon, ki vodi do estuarija reke Fal in povodja. Ta voda je bogata z minerali, ki so značilni le za to območje. Ti minerali, zlasti baker in cink, dajejo ostrigam „Fal Oyster“ značilen kovinski okus. Zato ima „Fal Oyster“ drugačne organoleptične lastnosti kot druge ostrige s tega območja.

Močno povezavo med območjem nabiranja in proizvodom je mogoče zaslediti v zapisih z območja nabiranja, ki opisujejo pobiranje, gojenje in trženje ostrig „Fal Oyster“ v reki Fal, njeni okolici in sosednih rekah. Zgodovinski zapisi opisujejo plovila na jadra in vesla, ki pobirajo ostrige s strgačami. Opisane metode in orodja so zelo podobni metodam in orodjem, ki se uporabljajo danes. V številnih zapisih so opisane zgodovinske in sodobne metode nabiranja, ki niso v uporabi nikjer drugje.

V skladu z zgodovinskimi in tradicionalnimi metodami se strgače vlečejo s plovili na jadra ali vesla, zato se za pobiranje ostrig motorna plovila ne uporabljajo. Ta dolgoletna tradicija nabiranja se kaže v znanju in opremi, ki ju ribiči prenašajo iz generacije v generacijo. Obstajajo dokazi, da so se plovila prenašala iz generacije v generacijo, pri čemer so nekatera stara več kot 100 let. Spretnosti in znanja, ki se prenašajo na potomce, vključujejo sposobnost določanja položaja nahajališč ostrig, previdno ravnanje z ulovom in metode strganja posameznih nahajališč ostrig glede na plimovanje in veter.

Glede na zgodovinske navedbe se je dejavnost pobiranja in gojenja ostrig na območju zaliva Falmouth izvajala v 19. stoletju, kar je vključevalo pobiranje, gojenje, sortiranje in prodajo ostrig.

V 20. stoletju so bili sprejeti lokalni zakoni, na podlagi katerih so bile metode pobiranja omejene le na tradicionalne metode, pri katerih je dovoljena le uporaba jader in vesel, pri čemer se je s temi zakoni območje nabiranja tudi dolgoročno zaščitilo. V 80. letih 20. stoletja se je ladjevje s približno 100 plovili močno zmanjšalo zaradi bolezni ostrig, ki je bistveno zmanjšala staleže, zaradi česar je pobiranje postalo nedonosno. Okrevanje po bolezni je bilo počasno, vendar se je ladjevje postopno povečevalo, ribiči, predelovalci in regulativni organ pa so se z namenom upravljanja nahajališča združili v skupino „Oyster Fishery Management Group“.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Značilnosti ostrige „Fal Oyster“ so z območjem povezane zaradi edinstvene lokalne tradicionalne metode pobiranja. Pri nabiranju se uporabljajo strgače, ki jih plovila na jadra ali vesla vlečejo po morskem dnu. Strgače in plovila imajo enako obliko kot strgače in plovila, ki so se uporabljali nekoč in so bili opisani že leta 1750.

Meso je čvrsto in svilnato z gladko površino. Je kremne barve z neprosojnimi in sivimi robovi. Meso je slano in sladko s sočnim okusom po meloni, zeleni solati in kumari. Ima tudi dolgo trajajoč, rahel kovinski pookus po kositru in bakru.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Okus ostrige je določen z okoljem, v katerem raste. Območje nabiranja Fal se napaja iz okoliških dolin, ki so bogate z minerali in biološkimi snovmi. Poleg tega globina estuarija reke Fal omogoča, da voda kroži in se zamenja ob vsaki plimi, zato je zanjo značilna edinstvena vsebnost slane morske vode in sladke rečne vode. V takem okolju nastaja plankton, s katerim se ostrige hranijo in zaradi katerega ima „Fal Oyster“ izvrsten okus, ki je opisan kot bolj slan, kovinski, kremast in slajši kot okus drugih vrst ostrig z drugih območij.

Značilnosti „Fal Oyster“ so povezane z območjem zaradi lokalne tradicionalne metode pobiranja, ki je edinstvena za to območje, ter zaradi spretnosti in znanj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in vključujejo sposobnost določanja položaja nahajališč ostrig, previdno ravnanje z ulovom in metode strganja posameznih nahajališč ostrig glede na plimovanje in veter.

Z delavnostjo predelovalcev in članov skupine „Oyster Fishery Management Group“ se je ime „Fal Oyster“ razširilo in zaslovelo po dobrem okusu in kakovosti. Vsi člani uporabljajo ime „Fal Oyster“ in ponujajo visokokakovostne proizvode, namenjene prodaji na debelo in nato na drobno, ki so zelo iskani v gostinski dejavnosti Združenega kraljestva in drugih držav.

Praznik „Fal Oyster“ se organizira od leta 1996, in sicer v počastitev začetka sezone strganja ostrig, raznolikosti in kakovosti cornwallskih morskih sadežev ter zlasti enega zadnjih tradicionalnih območij nabiranja ostrig, kjer strganje opravijo s čolni na jadra in vesla.

Praznik podpira priznani kuharski mojster Rick Stein, ki je v kraju Falmouth odprl restavracijo s široko izbiro morskih sadežev v počastitev ostrig „Fal Oyster“. Ostriga „Fal Oyster“ se je poleg tega pojavila v filmu in kuharskih knjigah, o njej pa so pisali tudi novinarji s področja kulinarike.

Gibanje Slow Food je v katalogu „Ark of Taste“ ostrigam „Fal Oyster“ izreklo priznanje in jih opisalo kot ostrige iz enega od zadnjih staležev navadnih ostrig v Združenem kraljestvu.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/fal-oyster-pdo-120912.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

13.12.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 384/21

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 384/16

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SAINT-MARCELLIN“

ES št.: FR-PGI-0005-0832-08.10.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Saint-Marcellin“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3:

Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

„Saint-Marcellin“ je sir iz polnomastnega kravjega mleka, ki ni standardizirano glede maščobe in beljakovin ter je lahko surovo ali toplotno obdelano. Oblika je valjasta z zaokroženimi robovi, premer od 65 do 80 mm, debelina od 20 do 25 mm, teža pa najmanj 80 g. Za sir je značilno mehko mlečno, nepregneteno, nestiskano in rahlo slano testo brez dodanih začimb in arom, njegova površinska flora pa je lahko bela ali prehaja med bež in sivomodro barvo. Testo je v prerezu enakomerno obarvano.

Sir „Saint-Marcellin“ vsebuje po celotnem sušenju od 40 do 65 g maščob na 100 g sira.

Sir „Saint-Marcellin“ se lahko glede na način sušenja proizvaja v dveh oblikah:

—	„suhi“ sir „Saint-Marcellin“ z več kot 44-odstotno vsebnostjo suhe snovi je v skladu z lokalno tradicijo in zori tako, da se lahko čim bolj ohrani, kar je mogoče doseči z omejitvijo proteolize;

—	„mehki“ sir „Saint-Marcellin“, ki ima po zmernejšem sušenju več kot 40 % suhe snovi in zori tako, da razvije izrazite arome ter prožno ali celo kremasto teksturo. Ti siri z bolj regionalno tradicijo pogosto zorijo dlje.

Preden lahko gre sir „Saint-Marcellin“ v prodajo, je treba po usirjenju počakati najmanj 10 dni.

Sir „Saint-Marcellin“ se lahko za prodajo zapakira ali ne.

Njegova skorja, ki je včasih rahlo nagubana, mora biti na pogled večinoma ali v celoti prekrita s plesnijo, za katero so značilne naslednje barve: bela in bež vse do sivomodre. Testo smetanaste barve je v prerezu gladko in enakomerno obarvano ter ima lahko ponekod luknjice. Skorja je v ustih komaj zaznavna. Za mehki sir „Saint-Marcellin“ je značilna topljiva, za suhega pa čvrsta tekstura. Njegov naravni okus je srednje slan, poleg tega pa ima bogato in uravnoteženo aromatsko sestavo (sadni okus, okus po medu itd.), ki je značilna za sir „Saint-Marcellin“, pri čemer prevladuje mlečnost.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Polnomastno kravje mleko, ki ni standardizirano glede maščobe ali beljakovin in izvira z navedenega geografskega območja.

Uporabiti je treba surovo ali toplotno obdelano mleko, kar izključuje pasterizacijo. „Saint-Marcellin“ je lokalni tradicionalni sir, ki se je razvil zlasti na območju, usmerjenem v mlečno govedorejo. Mleko, uporabljeno za njegovo predelavo, je vedno izviralo s kmetijskih gospodarstev na navedenem geografskem območju. Njegov sloves izvira iz povezanosti verige, ki sega od proizvajalcev kakovostnega mleka, ki izkoriščajo ozemlje in njegove možnosti, do predelovalcev, ki lokalno znanje in veščine prenašajo iz roda v rod.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Za geografsko območje proizvodnje je značilna velika krmna površina. Lokalni rejci so se seveda vedno raje odločali za uporabo lokalnih virov, ki so prispevali k navedenim značilnostim sira „Saint-Marcellin“. Pri krmljenju živali odmerjajo poseben delež travi, zlasti senu, in omejujejo dopolnilno krmo, da bi ohranili tradicionalni način vzreje.

Merila, ki se uporabljajo za krmo krav mlekaric, so torej:

—	Neodvisnost preskrbe: najmanj 80 % suhe snovi v skupnem letnem obroku mora izvirati z navedenega geografskega območja.

—	Trava v vseh oblikah zajema najmanj 50 % suhe snovi v osnovnem letnem obroku.

—	Seno v štirih zimskih mesecih (december, januar, februar, marec) zajema 15 % suhe snovi v osnovnem obroku.

—

Dovoljena dopolnilna krma zajema največ 30 % suhe snovi v celotnem letnem obroku. Dovoljena dopolnilna krma v tem okviru zajema: zrna in soproizvode iz žit, oljnice in beljakovinske pridelke, orehove pogače in posušene stročnice. Dovoljenih je največ 10 % navedenih dodatkov: sirotka, krompir in drugi gomolji, posušena pulpa pese, melasa in prehranski dodatki, kot so minerali, vitamini, oligoelementi, bikarbonati in sol.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vsi postopki proizvodnje mleka, predelave in zorenja sira „Saint-Marcellin“ morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Ne obstajajo.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Označba vsakega sira mora poleg obveznih navedb, določenih s predpisi o označevanju sirov, vsebovati še:

—	ime „Saint-Marcellin“,

—	identifikacijsko oznako proizvodnega obrata,

—	logotip ZGO Evropske unije in/ali navedbo „Zaščitena geografska označba“.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje proizvodnje sira „Saint-Marcellin“ leži na vzhodnem obrežju reke Rone in ob vznožju gorovja Vercors. Njegovo središče je občina Saint-Marcellin (v departmaju Isère), po kateri je navedeni proizvod dobil ime in ki je bila na začetku središče njegovega trženja. Opredeljeno je bilo na podlagi zgodovinskih (zibelka proizvodnje in trženja sira „Saint-Marcellin“) in geografskih meril (skladnost med pokrajino in rabo prostora).

Navedeno geografsko območje sestavljajo naslednji kantoni:

v departmaju Drôme: — celotni kantoni: (La) Chapelle-en-Vercors, Romans-sur-Isère (1. in 2. kanton), Saint-Donat-sur-l’Herbasse in Saint-Jean-en-Royans; — kanton Bourg-de-Péage, razen občin Alixan, Bourg-de-Péage in Châteauneuf-sur-Isère; — kanton Chabeuil: samo občine (Le) Chaffal, Chateaudouble in Peyrus; — kanton Crest-Nord: samo občini Omblèze in Plan-de-Baix; — kanton (Le) Grand-Serre: samo občine Le Grand-Serre, Hauterives, Montrigaud, Saint-Christophe-et-le-Laris in Tersanne; — kanton Saint-Vallier: samo občine Châteauneuf-de-Galaure, Claveyson, Fay-le-Clos, La Motte-de-Galaure, Mureils, Ratières, Saint-Avit, Saint-Barthélémy-de-Vals, Saint-Martin-d'Août in Saint-Uze;

v departmaju Isère: — celotni kantoni: (La) Côte-Saint-André, (Le) Grand-Lemps, (Le) Pont-Beauvoisin, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Etienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Geoire-en-Valdaine, Saint-Marcellin, Tullins, Vinay in Virieu; — kanton Saint-Jean-de-Bournay: samo občine Chatonnay, Eclose, Lieudieu, Meyssies, Saint-Anne-sur-Gervonde, Saint-Jean-de-Bournay, Tramole in Villeneuve-de-Marc; — kanton Saint-Laurent-du-Pont, razen občin Saint-Pierre-d’Entremont in Saint-Pierre-de-Chartreuse; — kanton Fontaine-Sassenage: samo občina Veurey-Voroize; — kanton (La) Tour-du-Pin: samo občine Montagnieu, Sainte-Blandine, Saint-Victor-de-Cessieu in Torchefelon; — kanton Villard-de-Lans, razen občin Engins in Saint-Nizier-du-Moucherotte; — kanton Voiron: razen občine Voreppe;

v departmaju Savoie: — kanton (Le) Pont-de-Beauvoisin: samo občine Belmont-Tramonet, (La) Bridoire, Domessin, (Le) Pont-de-Beauvoisin, Saint-Beron in Verel-de-Montbel; — kanton Saint-Genix-sur-Guiers, razen občin Gerbaix, Marcieux in Novalaise.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Naravni dejavniki

Območje proizvodnje sira „Saint-Marcellin“ je del regije Bas Dauphiné, ki leži med območjem Plaine de l'Est Lyonnais ter apnenčastima gorovjema Chartreuse in zahodni Vercors. Izoblikovalo se je iz terciarnih gričev in planot, v katere segajo široke doline in ki na vzhodu mejijo na gorata območja. Gorata alpska območja na njem postopoma prehajajo v provansalske planote.

Podnebje je pretežno zmerno in submontansko s povprečnimi temperaturami od 9 do 11 °C in od 800 do 1 100 mm padavin na leto.

Za navedeno območje so značilni vetrovi, ki pihajo zlasti v smeri sever–jug ter so pomemben sestavni del zgodovine in kulture proizvajalcev in predelovalcev. Veter omogoča sušenje orehov, tobaka in sira ter vpliva na lokalno arhitekturo. To je spodbudilo k prvotni zgraditvi in postavitvi sirarn vzdolž celotnega območja. Navedena postavitev se že leta ni spremenila.

Človeški dejavniki

Območje proizvodnje sira „Saint-Marcellin“ je pretežno podeželsko, na njem izrazito prevladuje kmetijstvo, poleg tega pa ima visok delež površin za pridelavo krme (krmna površina od 40 do 80 % uporabnih kmetijskih površin). Tukaj potekata mešana pridelava in živinoreja, pri čemer prevladujeta drevesničarstvo (zlasti gojenje orehovcev, na katerih rastejo orehi z ZOP „Noix de Grenoble“) in proizvodnja mleka.

Sir, ki se je na začetku imenoval „tomme“ in so ga proizvajali na kmetiji, je povsem samoumevno pridobil identiteto v mestu „Saint-Marcellin“, kjer je bilo od 15. stoletja najpomembnejše tržišče v regiji.

Sušenje sirov, orehov (in tobaka) so omogočali vetrovi, značilni za navedeno ozemlje, zato so po celotnem območju posejane sušilnice orehov. Te sušilnice so lahko uporabljali tudi za sušenje sirov, imenovanih „tommiers“, ki so jih razporedili v košare, razobešene vsepovsod.

Potujoči trgovci, imenovani „coquetiers“, so od leta 1870 redno hodili od kmetije do kmetije. Sir so začeli dobavljati v velika sosednja središča, kot so Romans, Grenoble, Lyon, Saint-Étienne in Avignon, ki so od tedaj njegovi zelo veliki potrošniki. Kmete je to spodbudilo k proizvodnji še večje količine sirov, s čimer se je razvilo trženje sira „Saint-Marcellin“.

Nekdanji potujoči trgovci so v 20. letih prejšnjega stoletja razvili proizvodnjo sirov z uporabo sirarske tehnologije, pri kateri so se zgledovali po načinu proizvodnje sira na kmetijah (mlečna sirnina, uporaba enakih kalupov za odcejanje sira itd.). Tako so v regiji Saint-Marcellin nastale prve sirarne in uvedena je bila prva uradna opredelitev sira „Saint-Marcellin“.

V verigi proizvodnje sira „Saint-Marcellin“ so se že zelo zgodaj pojavila prizadevanja za organizacijo in zaščito proizvoda. Najprej je bilo leta 1971 ustanovljeno združenje proizvajalcev sira „Saint-Marcellin“ (l’Union des Fabricants du „Saint-Marcellin“), leta 1994 pa je bil ustanovljen še medpanožni odbor Saint-Marcellina (Comité Interprofessionnel du Saint-Marcellin), v katerem so tudi proizvajalci mleka in kmetijski proizvajalci. Od tedaj celotna veriga sodeluje pri promociji sira „Saint-Marcellin“, izboljšanju kakovosti in uvedbi postopka za zaščito imena.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Posebne značilnosti sira

„Saint-Marcellin“ je sir majhne velikosti, za katerega so značilni oblika ploščka z zaokroženimi robovi, premer približno 7 cm, teža 80 g in debelina približno 2 cm.

Skorja, ki je včasih rahlo nagubana, je na videz večinoma ali v celoti prekrita s plesnijo bele barve ali barve, ki prehaja med bež in sivomodro.

Testo smetanaste barve je v prerezu gladko in enakomerno obarvano. Skorja je v ustih komaj zaznavna. Za mehki sir „Saint-Marcellin“ je značilna topljiva tekstura, za suhega pa čvrsta.

Njegov naravni okus je srednje slan, poleg tega pa ima bogato in uravnoteženo aromatsko sestavo (sadni okus, okus po medu itd.), ki je značilna za sir „Saint-Marcellin“, pri čemer prevladuje mlečnost.

Tradicionalno znanje in veščine

Pomembno mesto v prehrani mlečne črede ima lokalna krma, zlasti trava, ki jo čreda pase predvsem na velikih površinah (gostota živali na kmetijskem gospodarstvu je omejena na 1,4 GVŽ/ha), najmanj 180 dni na leto. Namen navedenih določb je zagotoviti visoko kakovost uporabljenega mleka.

Uporabljeno mleko se samo delno toplotno predela (prepoved pasterizacije) in ni standardizirano, da bi se ohranile vse njegove izvorne značilnosti in izrazila bogata aromatska sestava sira „Saint-Marcellin“.

Identiteta sira „Saint-Marcellin“ in njegove značilnosti izhajajo izključno iz posebne tehnologije predelave, ki je zapuščina starih metod. Iz „mlečne“, nestiskane in nepregnetene sirnine, ki se rahlo posoli, nato pa posuši in pusti zoreti, nastanejo organoleptične lastnosti, značilne za sir „Saint-Marcellin“.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Povezanost sira „Saint-Marcellin“ z izvorom temelji na njegovem slovesu, posebnih značilnostih ter tradicionalnem znanju in veščinah.

Proizvodnja sira „Saint-Marcellin“ temelji na tradicionalnih načinih vzreje (mešana pridelava in živinoreja) in predelavi, ki so tesno povezani z naravnim okoljem:

—	pomembna vloga paše in lokalne krme v prehrani živali zaradi velikih krmnih površin na navedenem geografskem območju;

—	prevetrenost geografskega območja, ki je omogočila tradicijo shranjevanja sirov s sušenjem in zorenjem.

Vsi navedeni pogoji so bili ugodni za razvoj sirov majhne velikosti, ki so že zelo zgodaj dobili ime „Saint-Marcellin“ (v 15. stoletju), pri čemer so prevzeli ime mesta, ki je bilo tedanje glavno tržišče. Prve navedbe o siru „Saint-Marcellin“ je mogoče najti v računovodskih knjigah uprave Ludvika XI. (15. stoletje).

Sir „Saint-Marcellin“ je v Franciji od leta 1935 uradno opisan na zahtevo gospodarskih subjektov z navedenega območja. Njegova opredelitev je bila uzakonjena leta 1942 in pozneje še večkrat dopolnjena. Od leta 1980 je v skladu s sedanjo specifikacijo: „premer približno 70 mm, debelina med 20 in 25 mm, teža najmanj 80 g, proizveden iz usirjenega kravjega mleka, z mehkim, nepregnetenim, nestiskanim in rahlo slanim testom, brez dodanih začimb in arom […]“. Ta je omogočila razvoj proizvodnje sira „Saint-Marcellin“, urejen s predpisi.

Praznik sira „Saint-Marcellin“, muzej sira „Saint-Marcellin“ in udeležba odbora za sir Saint-Marcellin (Comité pour le Saint-Marcellin) na lokalnih in nacionalnih kmetijskih dogodkih so omogočili ohranjanje slovesa navedenega proizvoda.

Sedanji sloves sira „Saint-Marcellin“ potrjuje njegova vključenost na številne gastronomske jedilne liste restavracij v regiji Dauphiné in sosednjih strnjenih naseljih (Lyon, Grenoble, Saint-Etienne): postreže se lahko na sirni plošči, pogret v solati, z listnatim testom ali gratiniran itd. Popis francoske kulinarične dediščine (izdaja Rhône-Alpes) iz leta 1995 potrjuje navedeni sloves in vsebuje članek o siru „Saint-Marcellin“.

Danes ime „Saint-Marcellin“ na široko uporablja sedem sirarn na območju proizvodnje, kar je razvidno tudi iz primerov predloženih nalepk, ter uživa velik sloves na regionalni in širši ravni. Leta 2008 je bilo namreč proizvedenih 35,5 milijona sirov z nalepko „Saint-Marcellin“.

Dolga zgodovina sira in njegova zgodnja opredelitev sta omogočili razvoj, ne da bi izgubil identiteto. Sloves sira „Saint-Marcellin“ je danes zaradi povezanosti verige, njegove identifikacije z ozemljem ter tradicionalnega znanja in veščin na nacionalni ravni dobro uveljavljen, čeprav proizvodnja ostaja lokalizirana zlasti v zibelki njegovega izvora.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCIGPSaint-MarcellinV2.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---