|
ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.356.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 356 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 55 |
|
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska Komisija |
|
|
2012/C 356/01 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6686 – Terex/GAZ/JV) ( 1 ) |
|
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska Komisija |
|
|
2012/C 356/02 |
||
|
|
V Objave |
|
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
|
Evropska Komisija |
|
|
2012/C 356/03 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6765 – Precision Castparts Corp./Titanium Metals Corporation) ( 1 ) |
|
|
2012/C 356/04 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6764 – JCDecaux/Russ AD/Russ Out Of Home) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
|
Evropska Komisija |
|
|
2012/C 356/05 |
||
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska Komisija
|
20.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 356/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.6686 – Terex/GAZ/JV)
(Besedilo velja za EGP)
2012/C 356/01
Komisija se je 9. novembra 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6686. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska Komisija
|
20.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 356/2 |
Menjalni tečaji eura (1)
19. novembra 2012
2012/C 356/02
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,2762 |
|
JPY |
japonski jen |
103,60 |
|
DKK |
danska krona |
7,4584 |
|
GBP |
funt šterling |
0,80320 |
|
SEK |
švedska krona |
8,6419 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,2045 |
|
ISK |
islandska krona |
|
|
NOK |
norveška krona |
7,3715 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
25,418 |
|
HUF |
madžarski forint |
283,42 |
|
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
|
LVL |
latvijski lats |
0,6961 |
|
PLN |
poljski zlot |
4,1458 |
|
RON |
romunski leu |
4,5363 |
|
TRY |
turška lira |
2,3007 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,2283 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,2744 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
9,8930 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,5621 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,5632 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 386,91 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
11,2874 |
|
CNY |
kitajski juan |
7,9569 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,5415 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
12 288,36 |
|
MYR |
malezijski ringit |
3,9101 |
|
PHP |
filipinski peso |
52,489 |
|
RUB |
ruski rubelj |
40,3100 |
|
THB |
tajski bat |
39,205 |
|
BRL |
brazilski real |
2,6494 |
|
MXN |
mehiški peso |
16,7125 |
|
INR |
indijska rupija |
70,2740 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska Komisija
|
20.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 356/3 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6765 – Precision Castparts Corp./Titanium Metals Corporation)
(Besedilo velja za EGP)
2012/C 356/03
|
1. |
Komisija je 14. novembra 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Precision Castparts Corp. („PCC“, ZDA) z javno ponudbo za odkup z dne 9. novembra 2012 pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem Titanium Metals Corporation („Timet“, ZDA). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6765 – Precision Castparts Corp./Titanium Metals Corporation na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
|
20.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 356/4 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6764 – JCDecaux/Russ AD/Russ Out Of Home)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2012/C 356/04
|
1. |
Komisija je 13. novembra 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji JCDecaux Central Eastern Europe Holding GmbH („JCDecaux CEE“, Avstrija), ki je pod nadzorom francoske skupine JCDecaux, in Rus AD Invest Coöperatief U.A. („Rus AD“, Nizozemska), ki je pod nadzorom ruske skupine VTB, z nakupom delnic nameravata pridobiti v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Russ Out of Home B.V. („Russ Out Of Home“, Nizozemska). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6764 – JCDecaux/Russ AD/Russ Out Of Home na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).
DRUGI AKTI
Evropska Komisija
|
20.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 356/5 |
Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2012/C 356/05
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„CARN D’ANDORRA“
ES št.: AD-PGI-0005-0875-12.04.2011
ZGO ( X ) ZOP ( )
1. Ime:
„Carn d’Andorra“
2. Država članica ali tretja država:
Kneževina Andora
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:
3.1 Vrsta proizvoda:
|
Skupina 1.1 |
Sveže meso (in drobovina) |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:
Meso goveda odporne pasme bruna d’Andorra (krave, vpisane v nacionalni register vzrejnih živali – Padral del Govern) ali križancev mater te pasme s samci pasme šarole, gasconne in limuzin, vzrejenih in pitanih na živinorejskih gospodarstvih v Andori, ki se od rojstva živali do konca pitanja ukvarjajo izključno s proizvodnjo mesa, ki se bo tržilo z ZGO.
Zakol se opravi pri osmem mesecu starosti ali pozneje. Mesnatost trupov je v skladu z lestvico za razvrščanje EUROP opredeljena izključno kot E, U, R. Vrsta, starost, teža in čas zorenja glede na tradicijo uživanja so navedeni v preglednici 1.
Preglednica 1
Teža in čas zorenja glede na vrsto
|
Vrsta |
Starost ob zakolu |
Masa trupa (najmanjša in največja vrednost) |
Čas zorenja (v urah) |
|
Telice |
8–12 mesecev |
180–260 kg |
72 |
|
Teleta |
8–12 mesecev |
240–340 kg |
72 |
|
Anolles (telice, stare 12–24 mesecev) |
12–24 mesecev |
240–300 kg |
72 |
|
Anolls (samci goveda, stari 12–24 mesecev) |
12–24 mesecev |
320–390 kg |
72 |
Izpitanost spada v razred 2, 3 ali 4 lestvice Skupnosti.
Te infiltracije maščobe dajejo trupom lastnosti, zaradi katerih je meso pri razrezu zelo mehko in sočno v ustih.
Vrednost pH trupov 24 ur po zakolu mora biti nižja od 6. Čas zorenja v hladilnici mora biti v skladu s preglednico 1; trupe je treba vedno prodajati sveže: cele trupe, polovice trupov, četrtine trupov ali meso v kosih ali mleto meso.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):
—
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):
Živali se skotijo v Andori in redijo skupaj z materami na lokalnih pašnikih v skladu s pogoji obremenitve z živino, določenimi v preglednici 2.
Preglednica 2
Največja obremenitev z živino na hektar (GŽ/ha)
|
Vrsta |
Pridelovalna in krmna površina (2) |
Pridelovalna površina (3) |
Senožet (4) |
Pašnik (5) |
|
Krava s teleti za pitanje |
3,9 |
3,3 |
2,4 |
1,2 |
|
Krava brez telet za pitanje |
5,0 |
4,3 |
3,0 |
1,5 |
Teleta se morajo najmanj štiri mesece dojiti pri materi. Poleti se skupaj z materami pasejo na visokogorskih pašnikih, ko pa gore prekrije sneg, zimo preživijo na kmetijskih gospodarstvih.
V poletnih mesecih pastir čredo žene na planinske pašnike, kjer se živali pasejo najmanj 90 dni.
V obdobju pitanja sta osnova krme slama ali seno, ki vsebujeta balastne snovi, ter mešanica žit, stročnic in dodatkov.
Večina krme, s katero se oskrbujejo gospodarstva, prihaja iz Kneževine Andore.
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Meso se pridobiva iz živali, skotenih, vzrejenih in zaklanih v Andori.
Teleta se skotijo po naravni poti in se dojijo pri materi.
Poleti se skupaj z materami pasejo na visokogorskih pašnikih, ko pa gore prekrije sneg, zimo preživijo na kmetijskih gospodarstvih.
Za teleta za pitanje so potrebni najmanj 3 m2 prostora na glavo živine.
V skupini živali za pitanje je največ 20 glav živine.
Pri prevozu je treba poskrbeti, da so živali pod čim manjšim stresom. Živali se prepeljejo z vsakega gospodarstva neposredno v klavnico, ki ne sme biti oddaljena več kot 25 km. Napetost se torej poskuša čim bolj preprečiti in tako zagotoviti kakovostni končni proizvod.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:
—
3.7 Posebna pravila za označevanje:
Proizvod je treba prodajati z etiketo, ki poleg obveznih podatkov, ki jih določa veljavna zakonodaja, vsebuje:
|
— |
ime zaščitene geografske označbe „Carn d’Andorra“, |
|
— |
logotip ZGO, ki se navezuje na grafično predstavitev imena „Carn d’Andorra“,
|
|
— |
logotip EU, ki označuje proizvode z ZGO. |
4. Kratka opredelitev geografskega območja:
Geografsko območje obsega celotno ozemlje Andore, na katerem se skoti, vzredi in zakolje govedo pasme bruna d'Andorra.
Z upravnega vidika je Andora razdeljena na sedem župnij: Canillo, Encamp, Ordino, La Massana, Andorra la Vella, Sant Julià de Lòria in Escaldes-Engordany.
5. Povezanost z geografskim območjem:
5.1 Posebnosti geografskega območja:
5.1.1
Območje proizvodnje, ki je v osrčju Pirenejskega gorovja, je primerno za ekstenzivno živinorejo.
Andora je hribovita država, njena površina meri 468 km2, povprečna nadmorska višina pa je 2 000 metrov.
Pašniki prekrivajo obsežno površino, tj. približno 20 % skupne površine Andore.
Človek je že od nekdaj prebival in kmetoval na najbolj ravnih območjih v dolinah.
5.1.2
Obsežni travniki in pašniki Andore v primerjavi z obdelovalnimi površinami omogočajo pridelavo velike količine naravne krme za živino. Izkoriščanje te krme določa pašne navade.
Paša, ki na splošno poteka po ustaljenem načinu, je odvisna od sezonskih obdobij: živina se okoli junija odžene na nadgozdne pašnike, ki jih zapusti na začetku obdobja snega, tj. novembra.
Velika količina vode in raznolikost tal spodbujata razvoj različnih vrst pašnikov.
Glavni pašniki na tem območju so po obsegu površin naslednji: pašniki s pirenejsko vrsto bilnice (Festuca eskia), ki obsegajo 10 % države, pašniki z volkom (Nardus stricta), ki obsegajo 6 % države, pašniki s Festuca airoidis (5 %) in pašniki z metličasto bilnico (Festuca paniculata).
5.1.3
Na kmetiji kot tradicionalni gospodarski enoti se živina redi na neobdelani občinski zemlji, na kmetijskih zemljiščih pa se pridelujejo žito, krma in druge vrtnarske kulture. Pastir v poletnih mesecih čredo odžene na planinske pašnike (od 2 000 do 2 500 m nadmorske višine), kjer se živali pasejo najmanj 90 dni. Na vsaki pašni enoti se paša začne na najnižji nadmorski višini (< 2 000 m), ko pa pritisne avgustovska vročina, se živina odžene višje; v drugi polovici pašnega obdobja se živina znova odžene na nižjo nadmorsko višino.
5.1.4
Skrb za živino, ki vključuje pašo, poteka po naslednjem ustaljenem načinu, pri katerem se izkoristijo nizkoležeča, vmesna in visokoležeča območja.
Nizkoležeča območja: zasebni travniki v dolinah okoli vasi. Na splošno se uporabijo za en ali dva pašnika ali za en ali dva travnika za košnjo na leto. Običajno se zasadijo s krmnimi rastlinami, kot so ljulka, lucerna (Medicago sativa) in bilnica (Festuca sp. omn.).
Vmesno območje: pašniki na obrobju. Prehodno območje na poti na gozdne pašnike in nazaj. Imenujejo jih rebaixants.
Visokoležeče območje: nadgozdni pašniki, ki krmo zagotavljajo praktično vse leto. Večinoma so to občinska zemljišča, kar pomeni, da pripadajo lokalnim upravam, imenovanim župnije.
5.2 Posebnosti proizvoda:
Posebnosti proizvoda izhajajo iz kakovosti, ta pa iz tradicionalnega načina proizvodnje in sprejetja pri potrošnikih.
Na začetku 20. stoletja je bila pasma, ki je živela v Andori, tj. odporna pasma z mešanimi sposobnostmi, izboljšana zaradi prihoda samcev iz Alp, ki so bili navajeni na visokogorska območja. Natančneje so to bili samci pasme schwitz (rjava pasma ali pardo alpina), kot o tem pričajo različni dokumenti iz takratnih časov (Andorra Agrícola, ilustrirana mesečna revija iz leta 1933). Tako so pridobili izboljšano pasmo, ki je danes znana pod imenom bruna d’Andorra.
Za to pasmo je značilno, da je odporna in navajena na pašo, zaradi česar je primerna za ekstenzivno živinorejo, s katero se ukvarjajo v tej državi.
Tradicionalni sistemi živinoreje, ki so se ohranili do danes, ter uporaba pasme bruna d’Andorra kot avtohtone pasme, za katero so značilne živali z rjavo kožo, odličnimi materinskimi lastnostmi, odporne in prilagojene težkim razmeram lokalnega gorovja, določajo edinstven proizvod, ki izhaja iz mater pasme bruna d’Andorra ter očetov pasem bruna d’Andorra, šarole, limuzin in gasconne. To je združitev prilagojene pasme s sosednjimi in zelo znanimi mesnimi pasmami goveda.
Značilnosti živinoreje narekujejo podnebne razmere v državi, ki jih je mogoče razdeliti na dve obdobji:
|
— |
poletno obdobje (od aprila do novembra): živali se prosto pasejo v gorah in se hranijo z naravno krmo, |
|
— |
zimsko obdobje (od novembra do marca): živali so v hlevu, spravljena krma se dopolnjuje s koncentrirano krmo. |
Tradicionalni sistem živinoreje temelji na majhnih kmetijskih gospodarstvih, ki so prilagojena pirenejskemu podnebju in na katerih pitajo zelo malo živali, ki so prvotno namenjene za domačo porabo in lokalno prodajo. Taka gospodarstva še vedno obstajajo: tam povprečno pitajo približno 35 glav. Sčasoma so se živinorejci združili in ustanovili družbo Ramaders d’Andorra, ki se med drugim ukvarja s trženjem mesa, zaradi česar so njihovi prihodki večji.
Meso zaradi tega tradicionalnega sistema živinoreje in pitanja, v katerem se vse živali skotijo in vzredijo v Andori, pasme bruna d’Andorra, obdobja pitanja, v katerem je koncentrirana krma sestavljena iz mešanice žit in stročnic, spravljene krme, ki je na voljo pozimi za dopolnitev prehrane, in razpoložljivosti visokokakovostnih pašnikov v poletnih mesecih vsebuje maščobo, zaradi katere je proizvod mehak in sočen. Ta tradicionalni sistem živinoreje je nedvomno najboljša odlika priznanega in cenjenega mesa v Andori.
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):
ZGO Carn d’Andorra temelji na tradicionalni živinoreji pirenejske države, tj. Kneževine Andore.
Novembra 2006 je bila za pasmo bruna d’Andorra izdelana rodovniška knjiga. Poleg tega pri tej pasmi zaradi uporabe programa za gensko selekcijo pasme bruna d’Andorra sodeluje enota za selekcijo in promocijo goveje pasme gasconne (nekdanja UPRA Gascon, ki zdaj deluje pod imenom Groupe Gascon, s sedežem v Villeneuve du Paréage, 09100, Francija).
Podnebne značilnosti Andore, ki omogočajo obsežno in kakovostno pašo, in sistem tradicionalnih živinorejskih gospodarstev, na katerih paša poteka po ustaljenem načinu in na vseh območjih (nizkoležečih, vmesnih in visokoležečih), določajo znanje in spretnosti, ki so značilne za območje, na katerem se vsi ti viri in pasma, prilagojena razmeram, uporabljajo za pridobivanje proizvoda, ki je priznan in cenjen pri potrošnikih v državi.
Vse meso, proizvedeno v skladu s temi značilnostmi, se trži v Kneževini Andori.
Študija, ki jo je družba Ramaders d’Andorra SA opravila prek nacionalne klavnice Andore pri 60 % prodajnih mest mesa v državi, kaže, da 100 % prodajnih mest, pri katerih je bila opravljena raziskava, kot „Carn d’Andorra“ opredeljuje goveje meso, ki ga trži družba Ramaders d’Andorra z nacionalnim znakom nadzora in jamstva kakovosti „Carn de Qualitat Controlada d’Andorra“, ki priznava enak način proizvodnje, kot je naveden v prejšnji točki.
Sklic na objavo specifikacije:
(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)
Celotno besedilo specifikacije je na voljo v podatkovni zbirki DOOR
http://ec.europa.eu/agriculture/quality/door/list.html
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
(2) Površina, na kateri se po poletnem pridelku posejejo krmne rastline.
(3) Površina, ki se obdela enkrat letno poleti.
(4) Naravna ali zasejana senožet.
(5) Nezasejana površina, na kateri se pase živina.