17.11.2012

Uradni list Evropske unije

C 353/1

Menjalni tečaji eura (1)

16. novembra 2012

2012/C 353/01

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2745
JPY	japonski jen	103,44
DKK	danska krona	7,4585
GBP	funt šterling	0,80245
SEK	švedska krona	8,6493
CHF	švicarski frank	1,2042
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,3695
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,534
HUF	madžarski forint	284,18
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6963
PLN	poljski zlot	4,1615
RON	romunski leu	4,5333
TRY	turška lira	2,2944
AUD	avstralski dolar	1,2337
CAD	kanadski dolar	1,2753
HKD	hongkonški dolar	9,8803
NZD	novozelandski dolar	1,5739
SGD	singapurski dolar	1,5638
KRW	južnokorejski won	1 390,81
ZAR	južnoafriški rand	11,2927
CNY	kitajski juan	7,9471
HRK	hrvaška kuna	7,5375
IDR	indonezijska rupija	12 272,52
MYR	malezijski ringit	3,9127
PHP	filipinski peso	52,728
RUB	ruski rubelj	40,4368
THB	tajski bat	39,191
BRL	brazilski real	2,6391
MXN	mehiški peso	16,8339
INR	indijska rupija	70,3210

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

17.11.2012

Uradni list Evropske unije

C 353/2

SKLEP KOMISIJE

z dne 15. novembra 2012

o ustanovitvi usklajevalne skupine za električno energijo

2012/C 353/02

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 194(1) Pogodbe določa cilje za zagotovitev delovanja energetskega trga in zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji, spodbujanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter razvijanja novih in obnovljivih virov energije in povezovanje energetskih omrežij v duhu solidarnosti.

(2)

Direktiva 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (1) od držav članic zahteva, da zagotovijo visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe z električno energijo in upoštevajo možnosti za čezmejno sodelovanje za ta namen. Komisija je odgovorna, da spremlja in pregleduje njeno uporabo.

(3)

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (2) določa podrobna pravila glede notranjega trga z električno energijo. Namen teh pravil je med drugim nadaljnji razvoj čezmejnih medsebojnih povezav in zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

(4)

Direktiva 2009/72/ES pooblašča regulativne organe za spremljanje upoštevanja predpisov o varnosti in zanesljivosti omrežja in naložb v proizvodne zmogljivosti v povezavi z zanesljivostjo oskrbe. V skladu z Uredbo (ES) št. 713/2009 (3) Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev pomaga regulativnim organom, po potrebi usklajuje njihovo delovanje in spremlja izvajanje nalog Evropskega omrežja upravljavcev prenosnih omrežij za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: ENTSO-E).

(5)

Direktiva 2009/72/ES tudi določa, da so operaterji prenosnega sistema odgovorni za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema, medtem ko Uredba (ES) št. 714/2009 (4) ENTSO-E pooblašča, da sprejme instrumente za upravljanje omrežij, da se zagotovi uskladitev upravljanja omrežij v običajnih in izrednih razmerah, in pripravi redne napovedi glede zadostnosti evropske proizvodnje.

(6)	V skladu z Direktivo 2009/72/ES morajo države članice kot tudi regulativni organi med seboj in s Komisijo sodelovati, da bi svoje nacionalne trge povezali, kar bi bil prvi korak k oblikovanju popolnoma liberaliziranega notranjega trga. Komisija spremlja izvajanje določb Direktive 2009/72/ES (5).

(7)

Vse večja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije pomeni nove izzive za notranji trg z električno energijo, zlasti glede stabilnosti omrežja in zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Povečano usklajevanje ukrepov politike v zvezi z notranjim trgom z električno energijo med državami članicami, drugimi udeleženimi zainteresiranimi stranmi in Komisijo je bistvenega pomena za uspešno integracijo evropskih trgov z električno energijo in vzdrževanje visoke ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

(8)

Komisija je zato pripravila več srečanj z visokimi predstavniki pristojnih organov držav članic, nacionalnimi regulatorji na področju energije, ENTSO-E in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za izmenjavo mnenj, ki se bodo vključila v oblikovanje politike o vprašanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo, vključno s stabilnostjo omrežij in zadostnostjo proizvodnje. Te prve dejavnosti in zamisel o usklajevalni skupini za električno energijo so se obravnavale na neformalnem srečanju Sveta za energijo v Wroclawu septembra 2011 in na srečanjih Sveta za promet, telekomunikacije in energijo novembra 2011 in februarja 2012.

(9)

Ta srečanja predstavnikov na visoki ravni so se izkazala za zelo koristna za Komisijo in za vse udeležene zainteresirane strani. Zagotovila so dragocen vpogled v notranji trg z električno energijo in zanesljivost oskrbe ter omogočila razpravo o različnih možnih rešitvah za obravnavo obstoječih težav. Poudarila so še zlasti, da je nove izzive v zvezi z integriranimi trgi z električno energijo treba obravnavati na evropski ravni.

(10)	Zato je primerno formalizirati skupino strokovnjakov na področju električne energije ter opredeliti njene naloge in sestavo.

(11)

Skupina bi morala prispevati h krepitvi in poglobitvi sodelovanja ter usklajevanja med državami članicami in Komisijo na področju čezmejne trgovine z električno energijo in vprašanj zanesljivosti oskrbe, vključno z zadostnostjo proizvodnje in stabilnostjo omrežij, pri pripravi morebitnih novih političnih pobud in pri odzivanju na morebitne težave z oskrbo.

(12)	Usklajevalna skupina za električno energijo bi morala Komisiji in njenim članom zagotoviti strokovno znanje na področju politike, potrebno za pobude, usmerjene v ohranjanje in krepitev povezovanja trgov ter zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

(13)	Skupino bi morali sestavljati pristojni organi držav članic (ministrstvo, pristojno za električno energijo, in nacionalni regulativni organ), ENTSO-E in Agencija. Za člane skupine bi bilo treba določiti pravila o razkrivanju informacij.

(14)	Osebne podatke članov skupine bi bilo treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ustanovitev usklajevalne skupine za električno energijo

Ustanovi se usklajevalna skupina za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: skupina).

Člen 2

Naloge skupine

1. Naloge skupine so:

(a)	služiti kot platforma za izmenjavo informacij in usklajevanje ukrepov politike na področju električne energije, ki imajo čezmejni vpliv, za izmenjavo izkušenj, najboljših praks in strokovnega znanja ter tudi za pomoč Komisiji pri oblikovanju političnih pobud;

(b)	olajšati izmenjavo informacij in sodelovanje v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo, vključno z zadostnostjo proizvodnje in čezmejno stabilnostjo omrežij.

2. Skupina zlasti:

(a)	izmenjuje informacije o odločitvah v zvezi s proizvodnjo in prenosom ter njihovimi morebitnimi posledicami za čezmejno trgovino in čezmejno stabilnost omrežij;

(b)	razpravlja o posebnih vprašanjih, ki vzbujajo zaskrbljenost glede zanesljivosti in/ali zadostnosti proizvodnje, z namenom doseči usklajene rešitve, ki bi bile v skladu z notranjim energetskim trgom;

(c)	pregleduje redne napovedi glede zadostnosti, ki jih pripravi ENTSO-E, zlasti kadar takšna poročila kažejo na morebitno tveganje za zanesljivost oskrbe;

(d)	spodbuja izmenjavo informacij, preprečevanje in usklajeno ukrepanje v primeru izrednih razmer znotraj Unije in s tretjimi državami.

Člen 3

Posvetovanje

Komisija se lahko s skupino posvetuje o kateri koli zadevi, povezani z električno energijo, zlasti z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo.

Člen 4

Sestava skupine

1. Skupino sestavljajo naslednji člani:

(a)	organi držav članic, zlasti ministrstva, pristojna za energijo;

(b)	nacionalni regulativni organi za energijo;

(c)	Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 (7);

(d)	Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežij za električno energijo (v nadaljnjem besedilu ENTSO-E), ki je bilo ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 714/2009 (8).

2. Vsak član za sodelovanje pri delu skupine imenuje največ dva stalna predstavnika in dva namestnika. Eden od stalnih predstavnikov države članice je vodja vladne službe za energijo. Eden od stalnih predstavnikov nacionalnih regulativnih organov je generalni direktor ali predsednik. Eden od stalnih predstavnikov, ki jih imenuje Agencija, je direktor. Eden od stalnih predstavnikov, ki jih imenuje ENTSO-E, je generalni sekretar. Namestniki se imenujejo pod istimi pogoji kot člani in avtomatično nadomestijo odsotne ali zadržane člane.

3. Med izrednimi razmerami na ravni Unije, ravni države članice ali regionalni ravni ali v drugih izjemnih okoliščinah lahko člani skupine Komisijo prosijo, da za sodelovanje pri delu skupine imenuje več kot dva predstavnika.

4. Imena članov, stalnih predstavnikov in namestnikov članov skupine ter opazovalcev se objavijo v registru strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov (v nadaljnjem besedilu: register) (9).

5. Vsak član usklajevalne skupine za električno energijo se prijavi prek spleta (spletišče CIRCABC (10)) in zagotovi, da je njegov članski status posodobljen.

6. Osebni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 5

Delovanje

1. Skupini predseduje predstavnik Komisije (v nadaljnjem besedilu: predsednik).

2. Predsednik redno sklicuje skupino in ji posreduje informacije, ki jih je prejel od članov skupine, pri čemer ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

3. S privoljenjem služb Komisije lahko skupina ustanovi podskupine za proučitev posebnih vprašanj na podlagi mandata, ki ga določi skupina. Take podskupine se razpustijo takoj, ko opravijo svoje naloge.

4. Predstavnik Komisije lahko povabi strokovnjake s posebnim znanjem o določeni zadevi na dnevnem redu, ki niso člani skupine, kot so predstavniki proizvajalcev in potrošnikov ali tretje države, da priložnostno sodelujejo pri delu skupine ali podskupine. Poleg tega lahko predstavnik Komisije podeli status opazovalca posameznikom in organizacijam v skladu z določbo 8(3) horizontalnih pravil o strokovnih skupinah ter državam kandidatkam.

5. Člani strokovnih skupin in njihovi predstavniki kot tudi povabljeni strokovnjaki in opazovalci spoštujejo obveznosti o varovanju poslovne skrivnosti, določene v pogodbah in njihovih izvedbenih pravilih, ter Pravilnik Komisije o varnosti v zvezi z zaščito tajnih podatkov EU iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES (11), ESPJ, Euratom. Če teh obveznosti ne spoštujejo, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe.

6. Srečanja skupine in podskupin navadno potekajo v prostorih Komisije. Komisija zagotovi tajniške storitve. Druge službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje so lahko povabljene na srečanja skupine in podskupin, kadar jih zadeve, o katerih se razpravlja, neposredno zadevajo.

7. Ne glede na odstavek 6 tega člena Komisija članom skupine omogoči dostop do vse ustrezne delovne dokumentacije, in sicer prek delovnega prostora za sodelovanje s partnerji Evropske unije (spletišče CIRCA). Poleg tega Komisija objavi vse ustrezne dokumente z njihovo vključitvijo v register ali s povezavo iz registra na namensko spletno stran. Izjeme glede sistematične objave morajo biti predvidene, kadar bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo javnega ali zasebnega interesa, kakor je opredeljeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 6

Stroški srečanj

1. Udeleženci, ki sodelujejo pri dejavnostih skupine in podskupin, za svoje storitve niso plačani.

2. Potne stroške enega predstavnika vsake države članice in nacionalnega regulativnega organa povrne Komisija v skladu z veljavnimi določbami znotraj Komisije.

3. Navedeni stroški se povrnejo v mejah razpoložljivih sredstev, dodeljenih v okviru letnega postopka razporeditve sredstev.

V Bruslju, 15. novembra 2012

Za Komisijo

Günther OETTINGER

Član Komisije

(1) UL L 33, 4.2.2006, str. 22.

(2) UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

(3) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(4) UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(5) Glede vprašanj zanesljivosti oskrbe glej zlasti člen 47(1)(c) Direktive 2009/72/ES (spremljanje). Komisija mora ovrednotiti tudi vprašanja glede zanesljivosti oskrbe v okviru odločitev glede certificiranja (glej člen 11(7) Direktive 2009/72/ES), spodbuja pa se jo tudi, da predloži priporočila za pogajanja o ustreznih sporazumih s tretjimi državami, ki obravnavajo zanesljivost oskrbe (glej uvodno izjavo (25) Direktive 2009/72/ES).

(6) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7) Prim. opombo 3.

(8) Prim. opombo 4.

(9) Člani, ki ne želijo, da bi bilo njihovo ime objavljeno, lahko zaprosijo za odstopanje od tega pravila. Prošnja za neobjavo imena člana strokovne skupine se šteje za utemeljeno, kadar bi objava lahko ogrozila njegovo varnost ali integriteto ali neupravičeno posegla v njegovo zasebnost.

(10) CIRCABC pomeni „Komunikacijsko-informacijski center za uprave, podjetja in državljane“.

(11) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

17.11.2012

Uradni list Evropske unije

C 353/9

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 353/07

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„FENLAND CELERY“

ES št.: UK-PGI-0005-0887-22.08.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Fenland Celery“

2. Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Ime „Fenland Celery“ (Apium graveolens) se uporablja za zeleno, ki se seje, prideluje in pobira v skladu s tradicionalnimi metodami v globoki šotni prsti tipa Adventurers 1 in 2 v določenih predelih okrožij Cambridgeshire, Suffolk in Norfolk..

Metoda pridelave „Fenland Celery“ in sorte, ki se sejejo, omogočajo pridelavo proizvoda z naslednjimi značilnostmi:

Videz – „Fenland Celery“ ima ukrivljena stebla (ali listne peclje), del rastline tik nad korenino pa je precej širok, saj ima premer od 8 do 12 cm. Ima izrazito obliko in močno korenino. „Fenland Celery“ od spodnjega dela stebel do vrha listov meri 60 do 80 cm. Rastlina je tik nad korenino belo zelene do svetlo zelene barve. Stebla so v spodnjem delu vedno najsvetlejše barve, njihov srednji del je svetlo zelene barve, listi pa so za odtenek temnejši od stebel. „Fenland Celery“ je čvrsta in grčava ter ima izrazite žile.

Tekstura – „Fenland Celery“ ima nekoliko bolj krhko, a hkrati bolj mehko in hrustljavo teksturo kot podobne sodobne sorte.

Okus – „Fenland Celery“ ima bogat in uravnotežen sladek/slan/grenak okus. Obogaten je z značilnim osvežujočim in nežnim okusom po orehih ter rahlim vonjem po iglavcih, zanjo pa je značilen tudi blag priokus po janežu.

„Fenland Celery“ se sadi junija ali julija, pobira pa od septembra do decembra.

Za pridelavo „Fenland Celery“ se lahko uporabljajo samo naslednje sorte:

Hopkins Fenlander

New Dwarf White

Ely White

Uporabljajo se lahko samo te tri sorte, ker zagotavljajo dober pridelek in imajo dober okus ter so odporne na bolezni in prilagojene tipu tal.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

—

Priprava semena in sejanje:

Semena sorte „Fenland Celery“ se kupujejo od aprila do maja, ko se tudi dostavijo odobrenemu pridelovalcu, ki poskrbi za njihovo kalitev. Pridelovalec jih poseje v šotne kocke in postavi v prostor za kalitev s temperaturo 18 °C, kjer ostanejo sedem dni. Nato jih prestavi v glavni rastlinjak, kjer ostanejo približno tri tedne, dokler ne zrastejo v mlade sadike (dolge približno 10 cm), ki so primerne za sajenje. Nato jih odpeljejo na polje s tipom prsti Adventurers 1 in 2, kjer jih v 24 urah presadijo v globoko šotno prst tipa Adventurers 1 in 2. Sadike se presajajo od junija do julija, kar omogoča postopen pridelek, hkrati pa je tako manj možnosti za slabo letino.

—

Pobiranje pridelka:

„Fenland Celery“ se pobira od septembra do decembra po zapletenem postopku, pri katerem se zbita zemlja najprej zrahlja s posebnim traktorjem s širšim kolotekom in strojem za rahljanje zemlje, čeprav je zemljo mogoče prekopati tudi ročno z lopato. Zelena se pobira ročno z nožem. Korenine se lahko odstranijo v celoti ali delno, pri čemer se taka zelena imenuje „ošiljena“ zelena.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Gojenje „Fenland Celery“ mora potekati na tipih tal Adventurers 1 in 2, ki jih določi organ za raziskovanje tal v Angliji in Walesu (Soil Survey of England and Wales). Tak tip tal je značilen predvsem za spodaj navedene občine v okrožjih Cambridgeshire, Suffolk in Norfolk.

Cambridgeshire: Littleport, Ely St Mary and Trinity, Ely Trinity (Detached), Thetford, Stretham, Willingham, Haddenham, Sutton, Colne, Coveney, Chatteris, Welches Dam, Manea, Wimblington, March, Thorney, Wisbech St Mary, Waterbeach, Horningsea, Bottisham,Swaffham Bulbeck, Swaffham Prior, Wicken, Burwell, Soham, Fordham, Isleham, Chippenham, Snailwell, Ramsey.

Norfolk: Leziate, East Winch, Bawsey, Middleton, Wimbotsham, Crimplesham, West Dereham, Wereham, Wretton, Stoke Ferry, Northwold, Ryston, Downham Market, Denver, Fordham, Nordelph, Welney, Feltwell, Hockwold-cum-Wilton, Redmere, Wormegay, East Winch, Leziate, Roydon.

Suffolk: Lakenheath, Mildenhall, Barton Mills, Worlington, Freckenham.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Posebne značilnosti in kakovost geografskega območja, tj. šotna tla in podnebje, omogočajo pridelavo zelene s posebnimi značilnostmi. Zaradi konsistence tal je mogoče izkopati jarke, kar omogoča pridelavo posebne zelene, ki je bela, bolj hrustljava ter ima značilen osvežujoč in nežen okus po orehih.

Zaradi kombinacije tal, sort in metode pridelave, ki se uporabljajo le v regiji Fenland, je zadevno območje znano po pridelavi najbolj kakovostne in najokusnejše zelene.

Regija Fenland je naravno močvirnato območje v vzhodni Angliji, ki je bilo do 16. stoletja večinoma poplavljeno. Zemljo so začeli izsuševati v tridesetih letih 17. stoletja. Takrat sta bila v cambridgeshirskem močvirju izkopana dva kanala, po katerih je bila reka Great Ouse speljana do izliva v morje pri kraju King's Lynn. Kanala se imenujeta Old Bedford River in New Bedford River. Vendar se je potem osušena šota skrčila, zato se je površina polj še bolj znižala, dokler ni bila zemlja do konca 17. stoletja ponovno poplavljena.

Po več neuspelih poskusih izsuševanja tega območja je bil uspeh končno dosežen v dvajsetih letih 19. stoletja, ko so bili uvedeni parni motorji na premog. Za izsušitev močvirja Fenland je bilo potrebnih 286 majhnih električnih črpalk, zgraditi pa so morali tudi 3 800 milj kanalov, 60 milj morskih nasipov in 96 milj rečnih nasipov. Zato je večji del regije Fenland le 10 m nad morsko gladino. Velik del območja zdaj leži pod povprečno morsko gladino.

Z drenažnim sistemom je regija Fenland, ki meji na Lincolnshire, Norfolk, Cambridgeshire in Suffolk, postala najpomembnejše kmetijsko obdelovalno območje za pridelavo žit in zelenjave v Veliki Britaniji. Zaradi sedanjih in preteklih okoljskih in geografskih prednosti so se razvila primerna tla, tj. globoka šotna tla tipa Adventurers 1 in 2, in podnebni pogoji za pridelavo „Fenland Celery“.

V regiji Fenland povprečno pade manj padavin kot na drugih glavnih obdelovalnih območjih v Združenem kraljestvu (365 mm v lanskem letu – podatki podjetja Weather Commerce Ltd). Majhna količina padavin je pomemben dejavnik pri pridelavi „Fenland Celery“, ker bi prevelika količina padavin poškodovala jarke in pospešila razvoj bolezni ter tako zavirala rast.

Tipa tal Adventurers 1 in 2, ki sta značilna za zadevno geografsko regijo, ugodno vplivata na zeleno iz dveh razlogov: prvič, ker je prst naravno rodovitna, rastlini zagotavlja veliko potrebnih hranilnih snovi. Drugič, zaradi konsistence tal je mogoče rastline osuti, tako da so zaščitene pred soncem, zato povrhnjica zelene ostane bele barve. Rastlina je tako tudi zaščitena pred zmrzaljo ob koncu leta, zato lahko kmetje podaljšajo pridelovalno sezono v Združenem kraljestvu in tako na lokalnih trgih dosežejo višjo ceno.

Tradicionalna metoda pridelave ni intenzivna le, kar zadeva kmetijska zemljišča, ampak je tudi delovno intenzivna. Fenlandski kmetje tehnike, za katere je treba imeti posebno znanje in spretnosti, že več kot 50 let prenašajo iz generacije v generacijo. Pridelovalci morajo poskrbeti za ustrezno zaščito pred pozebo, pri tem pa morajo paziti, da rastline ne „zadušijo“ in da pogoji za gojenje niso pretopli (kar bi povzročilo bolezni in gnilobo).

Običajna gostota rastlin na hektar je pri gojenju „Fenland Celery“ 50 % manjša kot pri gojenju običajne zelene (pri sodobnem kmetovanju je običajna gostota 50 000 rastlin/ha, pri gojenju „Fenland Celery“ pa 25 000 rastlin/ha). Gostota sajenja je manjša, ker mora biti sadilna razdalja med rastlinami večja.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Pri metodi, ki se uporablja za gojenje „Fenland Celery“, morajo biti rastline posajene v široko razmaknjenih vrstah, ločenih z globokimi jarki. Širok razmik med vrstami je pomemben zaradi kakovosti končnega proizvoda, ker je treba rastline osuti, da zelena ohrani belo barvo. Pri pridelavi „Fenland Celery“ je obvezno treba uporabiti to metodo, saj v nasprotnem primeru proizvoda ne bi bilo mogoče razvrstiti kot „Fenland Celery“.

Za proizvodnjo „Fenland Celery“ se lahko uporabljajo le naslednje sorte:

Hopkins Fenlander

New Dwarf White

Ely White

Uporabljajo se lahko samo te tri sorte, ker zagotavljajo dober pridelek in imajo dober okus ter so odporne na bolezni in prilagojene tipu tal.

„Fenland Celery“ je manjša od tradicionalno pridelane zelene, kar je posledica metode pridelave in uporabljenih sort. Zaradi te tradicionalne metode pridelave, uporabe sort semen „Fenland Celery“ in črne šote tipa Adventurers 1 in 2 ima zelena značilen sladek okus po orehih in janežu ter je svetlo zelene do bele barve, kar sta ključni značilnosti „Fenland Celery“.

Za „Fenland Celery“ so značilni širši del rastline tik nad korenino in bolj ukrivljena stebla (ali listni peclji). Del rastline tik nad korenino je širok 8–12 cm, ta sorta pa je tudi izrazitejše in pogosto manj enakomerne oblike kot druge vrste zelene. „Fenland Celery“ ima pogosto močnejšo korenino zaradi tehnik pridelovanja in pobiranja. Poleg tega je znano, da zaradi časa sajenja in tehnik pridelave raste veliko počasneje kot druge bolj komercialne sorte. Ta počasna rast prispeva k značilnemu grenkemu/sladkemu okusu po orehih ter mehkejši in bolj hrustljavi teksturi proizvoda.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Nekdaj so kmetje na zadevnem območju „Fenland Celery“ sadili od julija, prvi pridelek pa so pobrali septembra in nato nadaljevali s pobiranjem do decembra. Pridelovalci so z osipanjem sadike zelene zaščitili pred zimsko pozebo ter tako podaljšali sezono in dosegli višjo ceno.

Kmetje se odločajo za sajenje sort „Fenland Celery“, ker zagotavljajo dober pridelek in imajo dober okus ter so odporne na bolezni in so prilagodljive – zdaj se najpogosteje gojita sorti Hopkins Fenlander in New Dwarf White. Obe sorti sta bili razviti v regiji Fenland in sta najbolj priljubljeni sorti zadnjih 50 let.

„Fenland Celery“ raste v globoki šotni prsti tipa Adventurers 1 in 2 na območju regije Fenland, ki je zaradi nerazkrojenega odmrlega rastja, ki je nekoč raslo v močvirju in barju, naravno zelo rodovitna. Tipa tal sta dobila ime po zaslužkarjih iz 17. stoletja, ki so se pod vodstvom grofa Bedfordskega odločili, da bodo izsušili območje Fenland – zlasti po vlagateljih (t. i. Gentlemen Adventurers), ki so financirali gradnjo in so bili nato nagrajeni z obsežnimi izsušenimi zemljišči.

Ta vrsta tal je naravno ravna, kar je delno tipična značilnost globokih šotnih tal in posledica načina izsuševanja tal. Zaradi vodostaja, ki se vzdržuje z jarki in kanali, je količina vode, ki je na voljo zeleni, optimalna.

Globoka črna šotna tla tipa Adventurers 1 in 2 so naravno rodovitna in vsebujejo hranilne snovi, potrebne za uspešno pridelavo visokokakovostne zelene, ki se goji na sodoben ali tradicionalen način, tako kot „Fenland Celery“. Črna šotna tla poleg tega rastlini zagotavljajo dodatno toploto. V knjigi Principles of Horticulture avtorjev C. R. Adamsa, M. P. Earlyja in K. M. Bamford je navedeno, da se ta tip tal zaradi svoje barve in konsistence segreje hitreje kot drugi tipi tal, ker hitro vpije energijo sonca, ta pa se tudi dlje časa zadrži v tleh. Metoda pridelave je najbolj prilagojena temu tipu tal, ker rastlina dobi potrebne hranilne snovi in je konsistenca tal primerna za osipanje. Poleg tega je znano, da „Fenland Celery“ zaradi časa sajenja in tehnik pridelave raste zelo počasi – črna šotna tla ta postopek „pospešijo“. Če bi rastlino posadili v drug tip tal, bi se njena rast še bolj upočasnila.

Na tem poljedelskem območju v Združenem kraljestvu, ki je najrodovitnejše, je ta tip tal najbolj razširjen. Edinstvene značilnosti tal skupaj s hladnejšim in bolj suhim podnebjem v regiji Fenland zagotavljajo odlične pogoje, ki omogočajo rast in pobiranje zelene od julija do decembra.

Zaradi tradicionalnih metod je pridelovanje zelene še vedno delovno intenzivno, pri čemer fenlandski kmetje uporabljajo tehnike, ki jih že več kot 50 let prenašajo iz generacije v generacijo ter jih izpopolnjujejo in razvijajo, da bi pridelali visokokakovostno zeleno. Zato je regija Fenland postala kraj, ki je bil in še vedno je sinonim za zeleno visoke kakovosti.

Mnenja gastronomskih kritikov o edinstvenosti „Fenland Celery“: „Na policah je mogoče dobiti tudi drugo zelenjavo, pridelano v umetnih pogojih, kot je tradicionalna zelena iz regije Fenland, ki raste na cambridgeshirskih tleh. Rabarbara iz Yorkshira, pridelana v umetnih pogojih, je v ožjem smislu zelenjava, ki se odlično kombinira s svežimi skušami na žaru in rdečim čilijem.“ Rose Prince, New English Cook, februar 2009.

„Zelena je prav tako tipično angleška jed kot sir Stilton. Prvotno je bila rastna sezona starejših sort t. i. ‚umazane‘ zelene, ki raste na črnih tleh ravninskih območij Fenlanda v vzhodni Angliji, kratka – od oktobra do januarja. Če imate to srečo, da pridete do nje, jo boste morali dobro oprati, vendar pa boste lahko uživali v njenem izjemnem okusu, zlasti če jo uživate po rahli pozebi, ko je najslajša.“ Delia Smith, Delia Online.

„Ne zaželimo si prav pogosto, da bi jedli nekaj mrzlega, vlažnega in umazanega, vendar pa je fenlandska zelena, ki ima okus po zemlji in se prvič pojavi na policah konec jeseni, prava poslastica.“ Sally Bendall, Season Magazine, november 2008.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/fenlandcelery-pgi-110711.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

17.11.2012

Uradni list Evropske unije

C 353/14

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 353/08

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„TRAVIA DA BEIRA BAIXA“

ES št.: PT-PDO-0005-0848-10.01.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Travia da Beira Baixa“

2. Država članica ali tretja država:

Portugalska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.4 –

Drugi proizvodi živalskega izvora (mlečni proizvodi)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Proizvod „Travia da Beira Baixa“ se pridobiva s segrevanjem sirotke, ki ostane pri izdelavi proizvodov „Queijos da Beira Baixa“ (siri iz pokrajine Beira Baixa) (Queijo de Castelo Branco ZOP, Queijo Amarelo da Beira Baixa ZOP in Queijo Picante da Beira Baixa ZOP), pri čemer pride do obarjanja ali koagulacije laktalbumina in laktoglobulina. Gre za svež, nefermentiran proizvod, katerega konsistenca je mehka in bolj ali manj testena zaradi dodatka majhne količine sirotke „rescaldão“.

(a) Kemijske lastnosti

Sestava proizvoda je heterogena, saj se pri njegovi izdelavi uporabijo mleko dveh vrst prežvekovalcev (ovac in koz) in različne vrste sira, pridobljene z različnimi proizvodnimi postopki. Ima naslednje okvirne lastnosti:

vlaga: od 70 do 80 %;

skupna vsebnost maščob: od 5 do 9 g/100 g proizvoda;

skupna vsebnost beljakovin: od 4 do 7 g/100 g proizvoda;

pepel: od 0,6 do 1,4 g/100 g proizvoda.

(b) Fizikalne lastnosti

Oblika: proizvod „Travia da Beira Baixa“ nima posebne oblike. Ker je njegova konsistenca bolj ali manj testena, prevzame obliko posode, v kateri je shranjen.

Tekstura: proizvod ima obliko precej drobljivega in zrnatega mehkega sirnega testa bele barve.

Okus in aroma: proizvod je mlečno-sladkega okusa s prijetno aromo in se v ustih dobro topi.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Za izdelavo proizvoda „Travia da Beira Baixa“ potrebujemo sirotko, pridobljeno kot stranski proizvod pri proizvodnji sirov iz pokrajine Beira Baixa, pitno vodo in surovo ovčje ali kozje mleko.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Dovoljeni proizvodni sistem je tradicionalni ekstenzivni način kmetovanja. Drobnica se torej v osnovi prehranjuje z naravno krmo ali krmo, obogateno s pašnimi rastlinami, ki so prilagojene značilnostim tal in podnebnim značilnostim zadevne regije, v obdobjih, ko take krme ni v izobilju, pa se prehrana dopolni s senom in slamo.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

„Travia da Beira Baixa“ je dopolnilni proizvod, ki se pridobiva ob proizvodnji sirov „Queijos da Beira Baixa ZOP“. Surovina je z mikrobiološkega vidika zelo hitro pokvarljiva in občutljiva, zato je treba obdelavo in nadaljnje pakiranje opraviti takoj po proizvodnji. To pomeni, da je treba celoten postopek pridobivanja proizvoda „Travia da Beira Baixa“, tudi pakiranje, opraviti v proizvodnih obratih, v katerih se proizvajajo siri „Queijos da Beira Baixa ZOP“, in torej tudi na istem geografskem območju. Le v takih razmerah je mogoče preprečiti poslabšanje kakovosti in pristnosti, do katerega bi prišlo zaradi izvajanja več zaporednih postopkov in/ali postopkov s časovnim zamikom ter ki bi škodovalo interesom proizvajalcev in porabnikov.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Čeprav se sir „Travia da Beira Baixa“ proizvaja pri visokih temperaturah, je zaradi visoke vsebnosti beljakovin, laktoze in vode ob izvajanju postopkov po proizvodnji dovzeten za razvoj mikroorganizmov. Zadevne kakovostne in količinske spremembe mikroflore se kažejo v spremembah fizikalnih in kemijskih lastnosti, ki v veliki meri odločajo o tem, ali bo proizvod končnemu porabniku všeč.

Zato morajo biti materiali, ki se uporabljajo za pakiranje proizvoda „Travia da Beira Baixa“ ali so v stiku z njim, neoporečni in z vsebino ne smejo reagirati. Dovoljeno je vakuumsko pakiranje ali kakršna koli druga oblika pakiranja, za katero je dokazano, da je z njo mogoče zagotoviti pogoje, potrebne za ohranitev proizvoda in njegove splošne kakovosti.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev in zahtev v zvezi s posebnim logotipom proizvoda ter

glede na obliko trženja in označevanja mora oznaka proizvoda „Travia da Beira Baixa“ vključevati naslednje elemente:

—	ime ali ime podjetja in naslov proizvajalca,

—	oznako zdravstvene ustreznosti proizvajalca,

—	certifikacijsko oznako in

—	logotip Evropske unije.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje proizvodnje surovin, predelave in pakiranja, ki sovpada z geografskim območjem proizvodnje sirov „Qeijos da Beira Baixa“, vključuje občine („concelhos“) Belmonte, Castelo Branco, Fundão, Idanha-a-Nova, Mação, Oleiros, Penamacor, Proença-a-Nova, Sertã, Vila de Rei in Vila Velha de Ródão ter lokalne skupnosti („freguesias“) Aldeia de São Francisco, Aldeia do Souto, Barco, Boidobra, Casegas, Conceição, Covilhã, Dominguiso, Ferro, Orjais, Ourondo, Peraboa, Peso, Santa Maria, São Jorge da Beira, São Martinho, São Pedro, Sobral de São Miguel, Teixoso, Tortosendo, Vale Formoso in Vales do Rio v občini Covilhã.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Tradicionalni ekstenzivni načini kmetovanja, značilni za to regijo, so tesno povezani s prevladujočim podnebjem in zemljo, ki v veliki meri pogojujeta razvoj krmnih rastlin. Za podnebje v tej regiji so značilne visoke povprečne letne temperature, dolga, topla in suha poletja ter blage zime z na splošno sorazmerno malo povprečnimi padavinami in občasno slano. Prevladujoča značilnost tega območja je sušnost, ki se zmanjšuje od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu.

Naravni pašniki na peščenih tleh so porasli s travo, ki se bolje razvija in razrašča (Agrostis, Poa itd.), ter enoletnimi stročnicami večje vrednosti za pastirsko dejavnost (Ornitopus, T. Cherleri, T. Arvense itd.). Pašniki na manj utrjenih tleh granitnega izvora, poraščeni z enoletnimi travami, ki se slabo razvijajo (Vulpia, Periballia), in nekaterimi stročnicami z manjšo prehransko vrednostjo (Trifolium angustifolium in T. Stellatum), so manj kakovostni in dajejo majhen izkoristek. Na tleh iz skrilavca, če upoštevamo le predele, na katerih tla dobro zadržujejo vodo, so pašniki sprejemljive kakovosti, na katerih prevladujejo enoletne trave, najpogosteje ljuljke (Lolium spp.). Stročnice so večinoma primerne za pastirsko dejavnost (Trifolium spp. in Ornithopus).

5.2 Posebnosti proizvoda:

Proizvod „Travia da Beira Baixa“ ima posebne lastnosti zaradi izvora surovin in proizvodnih metod. Izdeluje se iz sirotke, pridobljene ob proizvodnji sirov „Queijos da Beira Baixa“. Sirotka se odcedi, da se tako odstranijo stranski proizvodi sirnine, nato pa se doda voda, če mleko vsebuje sol. Sirotka se nato segreje na temperaturo od 80 do 90 °C, pri čemer jo je treba ves čas počasi mešati, dokler se ne začne koagulacija, razpoznavna po pojavu kosmičev, ki se zaradi majhne gostote nabirajo na površini. Temperatura se zniža in mešanje ustavi do trenutka, tik preden se doseže vrelišče, kar lahko traja od 15 do 30 minut. Da se zagotovita boljši izkoristek in bolj čvrsto testo, se tik pred vretjem navadno doda malo ovčjega ali kozjega mleka. Nato se testo s penovko pobere iz posode, v kateri je potekala koagulacija, ter se predeva v posode, kjer se zmeša z malo sirotke, da pridobi bolj ali manj testeno konsistenco.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Ovčje in kozje mleko, namenjeno za izdelavo sirov „Queijos da Beira Baixa“, ob kateri se pridobivajo surovine za izdelavo proizvoda „Travia de Beira Baixa“, mora izvirati izključno s kmetijskih gospodarstev na geografskem območju proizvodnje. Proizvodni sistem mora biti tradicionalni ekstenzivni način kmetovanja z majhnimi čredami. Živali se velik del dneva pasejo, zvečer pa se vrnejo v hlev, kjer jih pomolzejo in kjer vsaj pozimi tudi prenočijo.

Torej osnovo njihove prehrane sestavlja naravna krma ali krma, obogatena s pašnimi rastlinami, ki so prilagojene značilnostim tal in podnebnim značilnostim zadevne regije. Gojenje krmnih rastlin za proizvodnjo sena in pašo čred je bilo vedno ustaljena praksa v celotni regiji. Mleko ovac in koz, ki se pasejo v tej regiji, ima torej posebne značilnosti, ki skupaj s tehnikami in spretnostmi, uporabljenimi v postopkih proizvodnje in pakiranja, omogočajo pridobivanje samosvojih in cenjenih proizvodov, ki jih porabniki poznajo pod imenom regije izvora.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.gpp.pt/valor/ce_travia_bb.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

17.11.2012

Uradni list Evropske unije

C 353/18

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 353/09

V skladu s členom 7 Uredbe sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CARNE DE BRAVO DO RIBATEJO“

ES št.: PT-PDO-0005-0789-08.10.2009

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Carne de Bravo do Ribatejo“

2. Država članica ali tretja država:

Portugalska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1 –

Sveže meso (in drobovina)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Meso, pridobljeno iz razkosanih trupov goveda pasme „Brava de Lide“. Lahko je v obliki polovic ali četrtin trupa (prednji in zadnji del), ki so ohlajene, ali kosov mesa „Carne de Bravo do Ribatejo“, vakuumsko pakiranih v posebnih vrečah ali ustreznih drugih materialih, ki so ohlajeni ali zamrznjeni po postopku hitrega zamrzovanja, ki ne povzroča nobene škode na mišičnem tkivu in ohrani vso mehkobo in hranilno vrednost mesa, pri čemer se ohranijo tudi značilnosti proizvoda.

Registrirano ime „Carne de Bravo do Ribatejo – DOP“ je lahko navedeno na etiketi pri imenu, pod katerim se proizvod prodaja, in na seznamu sestavin živila, ker ta proizvod predstavlja od 95 do 100 % skupne teže končnega proizvoda (v skladu z Direktivo 2000/13/ES o označevanju).

Ne glede na označbo je trupom, četrtinam, kosom, delom kosov in rezinam pri prevozu in trženju vedno priloženo potrdilo o poreklu, ki ga izda certifikacijski organ in vsebuje dokaze, da proizvod ustreza vsem posebnostim, zahtevanim v specifikaciji.

Starost živali ob zakolu in teža trupov

	Starost ob zakolu	Teža trupa
Carne de Novilha Brava de Lide	od 18 do 30 mesecev	od 100 do 200 kg
Carne de Novilho Bravo de Lide	od 18 do 30 mesecev	od 150 do 250 kg
Carne de Vaca Brava de Lide	od 31 do 60 mesecev	od 100 do 250 kg
Carne de Toiro Bravo de Lide	od 31 do 60 mesecev	manj kot 200 kg

Trup je razvrščen v skladu s standardi SEUROP in na podlagi parametrov telesne zgradbe in vsebnosti maščob; razvrščanje je opisano v nadaljevanju.

„Carne de Novilha Brava de Lide“: trupi samic, zaklanih v starosti od 18 do 30 mesecev in teže od 100 do 200 kg. Dovoljene so telesne zgradbe E, U, R, O in P po klasifikaciji SEUROP ter razredi 2, 3 in 4 po isti klasifikaciji, kar zadeva vsebnost maščobe v trupih.

„Carne de Novilho Bravo de Lide“: trupi samcev, zaklanih v starosti od 18 do 30 mesecev in teže od 150 do 250 kg. Dovoljene so telesne zgradbe E, U, R in O po klasifikaciji SEUROP ter razredi 2, 3 in 4 po isti klasifikaciji, kar zadeva vsebnost maščobe v trupih.

„Carne de Vaca Brava de Lide“: trupi samic, zaklanih v starosti od 31 do 60 mesecev in teže od 100 do 250 kg. Dovoljene so telesne zgradbe E, U, R, O in P po klasifikaciji SEUROP ter razredi 2, 3 in 4 po isti klasifikaciji, kar zadeva vsebnost maščobe v trupih.

„Carne de Toiro Bravo de Lide“: trupi samcev, zaklanih v starosti od 31 do 60 mesecev in teže najmanj 200 kg. Dovoljene so telesne zgradbe E, U, R in O po klasifikaciji SEUROP ter razredi 2, 3 in 4 po isti klasifikaciji, kar zadeva vsebnost maščobe v trupih.

Poudariti je treba, da značilnosti pasme Brava de Lide in način reje črede, kar zadeva spol ter starost in težo ob zakolu, upravičujejo dopustnost trupov kategorije P po klasifikaciji SEUROP, vendar le za kategoriji „Novilha“ in „Vaca“ (glej v zvezi s tem obrazložitev v točki 5.3 tega dokumenta).

Značilnosti maščobe: čvrsta in brez izcedkov, spremenljive barve od bele do rumene, svetla, fine teksture, sočna, aromatična, prijetnega okusa, trdna in visoke kakovosti. Medmišična maščoba, ki je posebna značilnost teh trupov, ima splošno zgradbo, znano pod imenom marmorirano meso (zelo tanka vlakna, porazdeljena v mišičnem tkivu), ki prispeva k sočnosti, čvrstosti in okusnosti mesa.

Organoleptične lastnosti: za enakomerno mehko meso so značilne čvrstost, malo medmišične maščobe, velika sočnost in mehka tekstura.

Za meso so značilne izjemne organoleptične lastnosti, opisane v nadaljevanju.

Barva: temna in bleščeča češnjevo rdeča.

Vrednost pH: manj kot 6.

Tekstura: tekstura mesa je mehka, čvrsta, sočna in žvečljiva.

Okus in aroma: zelo prijetna, močna, intenzivnega okusa po značilni in izraziti govedini.

Minimalno trajanje zorenja mesa v hladilnici pred razkosanjem: zorenje pri najvišji notranji temperaturi 7 °C vsaj 12 ur; trup se do odpreme hrani pri relativni vlažnosti od 85 do 90 %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Za prehrano se uporabljajo viri krme, paša in slama ter tradicionalna zdrobljena žita (žitne pleve, pomešane z nekaj zrni), ki vedno izvirajo iz geografskega območja. Če je paše premalo za potrebe živali, se pozimi in poleti uporablja posušena krma (seno in/ali silaža), pridobljena na geografskem območju. Uporabljajo se lahko tudi prehranska dopolnila (koncentrati iz naravnih semen v obliki pelet ali zrn), ki so posebej zasnovana ter izvirajo iz regije ali zunaj nje. Ta prehranska dopolnila predstavljajo dodatek enega do dveh kilogramov k dnevnemu obroku goveda in nikoli ne presegajo 2 % skupne žive teže živali.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Rojstvo, reja in zakol.

Fizično in vedenjsko so živali pasme Brava de Lide mirne, blage in ubogljive živali v naravnem okolju.

Pogoji prevoza živali pasme Brava de Lide morajo biti skladni z veljavno zakonodajo o prevozu in zakolu živali.

Živali te pasme se obvezno zakoljejo na dan prihoda v klavnico ne glede na dan v letu.

Zakol se opravi izključno v klavnicah na opredeljenem geografskem območju, ki jih priznava Evropska unija.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Razsek, drobni razrez, priprava in pakiranje.

Ob upoštevanju posebnih vedenjskih dejavnikov teh živali in škodljivih učinkov stresa na kakovost trupov je potrebno specializirano znanje za preverjanje, ali trupi izpolnjujejo veljavne zahteve, preden se trupi razsekajo, razrežejo na drobno, pripravijo in narežejo.

Za preprečitev vsakršnega tveganja mikrobiološke okužbe se kosi mesa, potem ko se razsekajo, razrežejo ali pripravijo, takoj zapakirajo.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Ne glede na tržno predstavitev in poleg vseh pravno obveznih navedb so na etiketi vedno naslednji elementi:

navedba „Carne de Bravo do Ribatejo – Denominação de Origem Protegida“ (skupaj z evropskim logotipom);

logotip (prikazan spodaj) „Carne de Bravo do Ribatejo“:

identifikacija proizvajalca ali skupine proizvajalcev, ki trži proizvod;

certifikacijska oznaka ali znak skladnosti.

Imenu, pod katerim se prodaja „Carne de Bravo do Ribatejo – DOP“, ne sme biti dodana nobena druga navedba ali sklicevanje (blagovne znamke distributerjev ali drugo).

Naziv ali ime družbe ter naslov proizvajalca ali skupine, ki trži proizvod, v nobenem primeru ne smeta biti nadomeščena z nazivom drugega subjekta, tudi če ta prevzame odgovornost za proizvod ali ga trži.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Vse „concelhos“ v okrožjih Beja, Évora, Portalegre, Santarém; „concelhos“ Alcácer do Sal, Alcochete, Grândola, Montijo, Palmela, Santiago do Cacém in Sines v okrožju Setúbal; „concelhos“ Alenquer, Arruda dos Vinhos, Azambuja in Vila Franca de Xira v okrožju Lizbone; „concelho“ Idanha-a-Nova v okrožju Castelo Branco ter nazadnje „freguesia“ Arazede, ki je del „concelho“ Montemor-o-Velho v okrožju Coimbre.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Reja goveda pasme Brava de Lide je povezana z geografskim območjem in vlogo teh živali pri kmečkem delu na kmetijskih gospodarstvih na opredeljenem geografskem območju. Reja tega goveda je tesno povezana z naravnim okoljem, ki ga sestavljajo hrastovi gozdovi („montados“), v katerih rastejo črnike, plutovci in hrasti, ter naravni pašniki in območja s samoniklo vegetacijo kserofitov, povezanih s tam rastočimi drevesi, ki so značilna za zadevno geografsko območje. Poleg tega sta vrsta pogozditve zemljišč in grmičevje zelo pomembni pri reji teh živali, ker jih osamita od človeka in „civilizacije“ ter jim ponujata ustrezno zaščito v slabem vremenu. To so značilni dejavniki reje, ki so značilni za regijo in nujni za rejo te pasme.

Na večjem delu geografskega območja prevladujejo hrastovi gozdovi („montados“), kjer rastejo črnike, plutovci in hrasti, ter naravni pašniki in območja s samoniklo vegetacijo kserofitov, povezanih s tam rastočimi drevesi. Samonikla vegetacija zajema na primer košeničico, brškin, jesensko vreso in osat, ki so izjemno pomembne sestavine prehrane živali, zlasti v zimskem času, običajno imenovanem „invernadouro“ (prezimovanje). V regiji obstaja značilen ekosistem (močne letne temperaturne razlike med zelo vročimi in suhimi poletji ter zelo mrzlimi zimami). Za gnanje živali pasme Brava de Lide je potrebno posebno znanje, zaradi moči in razdražljivosti živali pa se obvezno opravlja na konju. Druga značilnost je sezonska selitev živali med kmetijskimi gospodarstvi z ekstenzivno rejo (na opredeljenem geografskem območju), ki omogoča iskanje najboljših pašnikov in spodbuja dobro počutje živali.

Reja goveda pasme Brava de Lide je na vsakem kmetijskem gospodarstvu predmet ustreznega individualnega spremljanja v skladu s spodaj naštetimi zahtevami sistema nadzora reje:

1.	obstoj rodovniške knjige pasme „Brava de Lide Português“;

2.	reja čistokrvnega goveda;

3.	zadrževanje živali pasme Brava de Lide v strukturah, ki so s fizičnimi pregradami popolnoma ločene od območij, namenjenih reji drugih živali iste vrste, ki se redijo na kmetijskem gospodarstvu;

4.	identifikacija posameznih živali, njihovih prednikov in potomcev ter morfoloških in funkcionalnih lastnosti v skladu z zahtevami iz uredbe, ki ureja rodovniško knjigo pasme Brava de Lide;

5.	uporaba izključnega sistema reje, ki je edinstven za to pasmo;

6.	uporaba sistema nadzora, ki ga izvajajo sami proizvajalci ter zagotavlja popolno sledljivost od vsake živali do vsakega kosa ali embalaže predelanih proizvodov v okviru sheme sledljivosti v vseh fazah procesa, ki deluje hkrati od reje do trženja in od končnega proizvoda do kmetijskega gospodarstva.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Meso „Carne de Bravo do Ribatejo“ je značilne temne češnjevo rdeče barve s svetlimi odtenki; je nežno, čvrsto in sočno ter cenjene žvečljive teksture. Ima izrazit in trajen okus ter plasti medmišične maščobe, ki zagotavljajo značilno marmornato strukturo mesa, vse to pa prispeva k njegovi sočnosti, okusnosti in žvečljivosti.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Značilnosti mesa „Carne de Bravo do Ribatejo“ so predvsem posledica: (a) prsti in podnebnih razmer v regiji, kjer se rodijo živali; (b) značilnih morfoloških in funkcijskih lastnosti pasme ter (c) načina reje živali, katerega številne posebnosti so opisane v nadaljevanju.

—	Govedo pasme Brava de Lide za rejo, ki je danes dobro znana, čeprav se je včasih imenovala „Ribatejana“ zaradi območja reje, je potomec divjega goveda, za katero se zdi, da je vedno živelo v dolinah rek Tejo in Sado ter na resavah ob teh rekah.

—	Pasma Brava de Lide je avtohtona goveja pasma, ki živi na barjih ob rekah Tejo in Mondego.

—	Reja goveda pasme Brava de Lide se je začela leta 1840, ko je bila ustanovljena prva živinorejska kmetija za divje govedo, najstarejša na Portugalskem, na kateri so gojili čredo krav portugalskega porekla, kupljeno od markiza de Vagosa, in plemenske živali istega porekla (Assunção, 1988).

—	Živali v iskanju krme redno prehodijo več kilometrov med enotami rabe. Pri premikih živali in menjavi pašnikov se za gnanje čred uporabljajo konji in „cabrestos“ (pohlevno govedo, ki ga je lahko gnati).

—	Živali se pozimi tradicionalno pasejo na posestvih v regiji Alentejo, spomladi pa se odženejo proti pašnikom v bližini mesta Golegã v regiji Ribatejo.

—

Reja divjega goveda v regijah Ribatejo in Alentejo ter nekaterih predelih regije Beira je bila vedno povezana s potrebo po uporabi živali za oranje, saj imajo zaradi svojih fizičnih in vedenjskih lastnosti veliko zmožnost za obdelovanje zemlje. To so plemenite živali, ki se gibljejo lahkotno, energično in odločno.

—	Te živali so bolj mirne in odporne kot drugo govedo, kar je bilo nujno za spopadanje s težkimi razmerami za kmetovanje v regijah Alentejo in Ribatejo.

—	Odporne na slabo vreme so stalno živele v čredah („manadio“), tako pred udomačitvijo kot po njej („amansia“).

—

Živali te pasme so mirne, blage in ubogljive. Zato so korita z vodo in krmo običajno postavljena nekoliko narazen, da so živali prisiljene v gibanje, ki je zelo pomembno za njihovo psihično in telesno kondicijo ter zato odločilno za značilnosti mesa. Poleg tega je na kmetijskih gospodarstvih običajno, da živali prisilijo k enourni hoji na dan.

Površina kmetijskega gospodarstva je odločilen dejavnik tega sistema reje. Velikost kmetijskega gospodarstva je zelo pomembna v sistemu reje goveda te pasme, ker lahko le dovolj velika posestva živalim omogočijo to značilno mišično vadbo, ki popolnoma ustreza tako atletski pasmi.

Sistem reje goveda pasme Brava de Lide je tesno povezan z naravnim okoljem, ki ga sestavljajo hrastovi gozdovi („montados“), v katerih rastejo črnike, plutovci in hrasti, ter naravni pašniki in območja s samoniklo vegetacijo kserofitov, povezanih s tam rastočimi drevesi. Samonikla vegetacija zajema na primer rastline, splošno znane pod imeni košeničica, brškin, jesenska vresa in osat, ki so izjemno pomembne sestavine prehrane živali, zlasti v zimskem času, običajno imenovanem „invernadouro“ (prezimovanje).

Živali pasme Brava de Lide se torej sistematično redijo ekstenzivno (na prostem) na zemljiščih, kjer je gostota glav manjša od 1,4 GVŽ/ha. Ta način reje je seveda povezan z opredeljenim območjem reje, za katero so značilna kmetijska gospodarstva s tradicionalno veliko površino ter posebna prst in podnebne razmere, ki temu govedu dajejo krmo, posebej prilagojeno njihovi pasmi, saj združuje krmo naravnega izvora in sezonske selitve zaradi paše med regijama Ribatejo in Alentejo.

Eden od glavnih dejavnikov, zaradi katerih je mogoče proizvajati meso s tako posebnimi značilnostmi, je nedvomno narava prehrane za živali, ki zajema vse od materinega mleka do naravnih pašnikov ter paše v podrasti hrastovih gozdov, v katerih rastejo črnike, plutovci in hrasti ter se razprostirajo na vsem opredeljenem geografskem območju reje, čeprav se gostota in kakovost spreminjata.

Reja goveda pasme Brava de Lide je tesno povezana s to regijo, o čemer pričata tisočletno izvajanje te dejavnosti po tradicionalnih metodah, ki se uporabljajo še danes, in dejstvo, da je meso „Carne de Bravo do Ribatejo“ ena od tradicionalnih jedi v regiji.

Meso „Carne de Bravo do Ribatejo“ je del gastronomskih poti v regiji Ribatejo, med najbolj znanimi jedmi so „cozido de carnes bravas“, „rabinhos de toiro bravo“ in „espetadinhas de carnes bravas“.

Meso „Carne de Bravo do Ribatejo“ se uporablja za pripravo najrazličnejših tradicionalnih jedi v regiji ter ostaja cenjena in zelo iskana predjed, zaradi njegovega slovesa pa po njem povprašujejo številni potrošniki v sami regiji in zunaj nje.

Obstaja gastronomska bratovščina „Toiro Bravo“, katere naloga je spodbujati tisočletno kulinarično znanje, podedovano od Grkov in Rimljanov ter drugih antičnih mitologij, ki obstajajo v regiji Ribatejo, ter utrditi to znanje prednikov, ki je preživelo do zdaj in je seveda del kulturne dediščine te regije.

Kombinacija vseh teh dejavnikov daje mesu posebno kakovost, za katero so značilne barva mesa in „marmornata struktura“ mišic zaradi maščobnih plasti v mesu, ki sta vidni že ob pogledu na kose, pridobljene iz trupov goveda pasme Brava de Lide, ter njegova čvrstost, sočnost in lepa tekstura.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.gpp.pt/Valor/doc/CE_Carne_Bravo_Ribatejo.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

17.11.2012

Uradni list Evropske unije

C 353/23

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 353/10

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„DÜSSELDORFER SENF“

ES št.: DE-PGI-0005-0916-04.01.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Düsseldorfer Senf“

2. Država članica ali tretja država:

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 2.6

Gorčična pasta

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

„Düsseldorfer Senf“ je za zaužitje pripravljena pasta, namenjena začinjanju hrane. Ima fino, gosto konsistenco in svetlo rumeno barvo. Posebna značilnost proizvoda „Düsseldorfer Senf“ je oster pekoč okus, ki ga lahko občuti vsak, ki gorčico poskusi. Pri proizvodnji gorčice „Düsseldorfer Senf“ se uporabljajo le naravne sestavine. Gorčici „Düsseldorfer Senf“ niso dodani nobeni konzervansi, začimbe ali arome.

Rok trajanja proizvoda „Düsseldorfer Senf“ je samo deset mesecev. Le tako se lahko ohranijo organoleptične značilnosti proizvoda.

Končni proizvod „Düsseldorfer Senf“ mora imeti naslednje vrednosti:

—	vsebnost suhe snovi: vsaj 22 %,

—	vsebnost maščob v gorčici: vsaj 8 %,

—	vrednost pH < 4,3,

—	vsebnost soli v končnem proizvodu < 6 mas. %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Za proizvodnjo gorčice „Düsseldorfer Senf“ se uporabljajo rjava gorčična semena, nefiltriran alkoholni kis, posebna, z apnencem in minerali bogata düsseldorfska voda ter sol.

Da se zagotovijo visoka kakovost in svežina proizvoda „Düsseldorfer Senf“, njegova povezanost z regijo, organoleptične značilnosti in sloves, se pri njegovi proizvodnji uporablja le düsseldorfska voda, ki izhaja z opredeljenega geografskega območja.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze v okviru proizvodnje gorčice „Düsseldorfer Senf“, tj. pranje, presejanje in naravno sušenje gorčičnih semen, mešanje sestavin v postopku maceracije, mletje, odstranjevanje lupin in morebitnega zraka ter zorenje, je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju. Tako se zagotovijo značilen močno pekoč okus proizvoda in s tem njegove organoleptične značilnosti, kakovost, regionalno poreklo, sledljivost in nadzor v celotnem proizvodnem postopku.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Postopek pakiranja proizvoda, vključno s polnjenjem, pakiranjem in označevanjem embalaže, je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju. To je nujno, saj je gorčica pokvarljiv proizvod, ki se lahko med predelavo hitro pokvari, zato se temperatura med zorenjem pozorno spremlja. Način uravnavanja temperature in obdobje skladiščenja bistveno vplivata na organoleptične značilnosti končnega proizvoda. Izkušnje, ki so potrebne za določitev najbolj primernega časa za polnjenje proizvoda, da se zagotovi enako visoka kakovost vseh proizvodov, ima le specializirano osebje v proizvodnji (notranji strokovnjaki za gorčico). To fazo proizvodnega postopka, ki je ključna za kakovost proizvoda, je zato treba izvajati na opredeljenem geografskem območju pod nadzorom proizvajalcev.

Tako se zagotovijo značilen močno pekoč okus proizvoda „Düsseldorfer Senf“ ter s tem njegove organoleptične značilnosti, kakovost, regionalno poreklo, sledljivost in nadzor v celotnem proizvodnem postopku.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Naslednja pravila za označevanje potrošnikom in inšpektorjem, ki spremljajo proizvodni postopek in preprečujejo zlorabe, jamčijo poreklo in pristnost proizvoda „Düsseldorfer Senf“, s čimer se zagotovi, da so izpolnjene zahteve specifikacije proizvoda „Düsseldorfer Senf“. Z njimi je zagotovljeno enotno označevanje ter s tem poreklo in sledljivost proizvoda „Düsseldorfer Senf“.

Proizvod „Düsseldorfer Senf“ mora biti na vseh prodajnih mestih označen kot:

—	„Düsseldorfer Senf“,

—	„Düsseldorfer Senf Scharf“,

—	„Düsseldorfer Senf Extra Scharf“,

—	„Düsseldorfer Senf Stark“ in/ali

—	„Düsseldorfer Senf Extra Scharf“.

Člani Združenja za varstvo düsseldorfske gorčice (Schutzgemeinschaft Düsseldorfer Senf) lahko uporabljajo besedne/slikovne oznake Združenja, ki so izpisane v navadnem slogu pisave Arial in vključujejo besedno zvezo „Senfspezialität aus Düsseldorf“, v naslednjih različicah:

—	v barvni različici so sidro, obroba leva in obroba logotipa v barvi CMYK 12C 27M 56Y 0K (zlata), v posebni zlati barvi in/ali zlati barvi, naneseni z vročim tiskom s folijo, in/ali

—	sidro, lev in obroba logotipa v barvi CMYK 12C 27M 56Y 0K (zlata), v posebni zlati barvi in/ali zlati barvi, naneseni z vročim tiskom s folijo, in/ali

—	v črno-beli različici so sidro, obroba leva in obroba logotipa v barvi CMYK 0C 0M 0Y 100K (črna) in/ali

—	sidro, lev in obroba logotipa v barvi CMYK 0C 0M 0Y 100K (črna).

Barva ozadja znotraj logotipa je lahko različna. Velikost logotipa je odvisna od njegove uporabe. Ta pravila za označevanje se uporabljajo tudi za proizvode, pri katerih je gorčica „Düsseldorfer Senf“ edina sestavina iz zadevne kategorije proizvodov, ki se uporabljajo z drugimi živili in proizvodi.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje zajema mesto Düsseldorf, tj. glavno mesto ene od zveznih dežel. Imenuje se „Düsseldorf“.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Proizvod „Düsseldorfer Senf“ izhaja z opredeljenega geografskega območja. Za to geografsko območje je značilna dolga tradicija proizvajanja düsseldorfske gorčice. Proizvodni postopek, ki se že dolgo uporablja na zadevnem geografskem območju, se od tradicionalnega postopka, ki se uporablja v drugih predelih Nemčije, razlikuje po tem, da se lupine odstranijo.

Poseben postopek črpanja vode, ki se uporablja v Düsseldorfu, ki leži ob Renu, je drugačen od postopka črpanja, ki ga je treba uporabiti na območjih, ki so bolj oddaljena od večjih rek. Vodni vrelci v düsseldorfskih napravah za prečiščevanje pitne vode, ki se nahajajo ob bregovih Rena, zagotavljajo naravno vodo, ki izvira večinoma iz obrežnega filtrata, vsebuje pa tudi podtalnico. Obrežni filtrat prehaja v tla v središču rečne struge. Počasi pronica skozi plasti peska in gramoza, ki so na nekaterih delih debele 30 m, in nato odteka do vrelcev v bližini rečnega brega. Voda tako potuje nekaj tednov in se medtem večkrat naravno očisti: gramoz in pesek delujeta kot mehanski filter, ki prečisti kalno vodo in zajame onesnaževala. Vodo čistijo tudi drobni organizmi, ki živijo v tleh. Geografsko območje se od sosednjih območij zelo razlikuje tudi zaradi sestavin, ki dajejo proizvodu poseben okus, zlasti zaradi mineralov v düsseldorfski vodi z visoko vsebnostjo apnenca.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Za razliko od tradicionalno proizvedenih nemških gorčic proizvod „Düsseldorfer Senf“ običajno ne vsebuje delcev lupin. Predelajo se samo jedrca. Zahvaljujoč temu postopku proizvodnje ima proizvod močno pekoč okus, kar je posebna značilnost proizvoda „Düsseldorfer Senf“, ki jo občuti vsak, ki to gorčico poskusi.

Proizvod „Düsseldorfer Senf“ prav zaradi teh organoleptičnih značilnosti po svetu velja za regionalno specialiteto. Njegov sloves je še ena od posebnosti gorčice, ki izvira iz njenega edinstvenega okusa in kakovosti.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Zgodovinsko ozadje/zgodovina

„Düsseldorfer Senf“ je specialiteta z zelo dolgo zgodovinsko in regionalno tradicijo, ki izvira iz Düsseldorfa. To potrjuje tudi zgodovina proizvodnje gorčice v Düsseldorfu. Prvi nemški obrat za proizvodnjo gorčice je bil ustanovljen v Düsseldorfu leta 1726. Leta 1896 je bilo v Düsseldorfu osem obratov za proizvodnjo gorčice. O proizvodnji gorčice v Düsseldorfu se je v trgovinskih poročilih, popotniški literaturi in člankih o mestu pisalo že leta 1826. Nato se je leta 1920 v Düsseldorfu začelo novo obdobje proizvodnje gorčice. Poslovnež Otto Frenzel iz regije Lorena je konec leta 1920 ustanovil obrat za proizvodnjo gorčice v Düsseldorfu. V tem obratu je proizvajal zelo pekočo gorčico, ki je bila prva gorčica svetle barve, pri čemer jo je poimenoval „Löwensenf“ in pri njenem trženju uporabil logotip levje glave, ki je tudi del mestnega grba. Takšne svetle gorčice v Nemčiji prej niso poznali. Vendar je proizvod „Düsseldorfer Senf“ kmalu postal znan zaradi svojega intenzivnega in značilnega okusa. Frenzlov uspeh je temeljil na zahtevah glede čistosti proizvoda „Düsseldorfer Senf“, v skladu s katerimi so se lahko uporabljale le najboljše sestavine, natančno je bilo treba upoštevati mojstrsko pripravo in niso se smeli uporabljati tuji aditivi.

Obrati za proizvodnjo düsseldorfske gorčice so začeli leta 1930 proizvajati srednje pekočo gorčico „Düsseldorfer Tafelsenf“. Potrošniki v Nemčiji in tujini so to blažjo, srednje pikantno düsseldorfsko gorčico rumenkasto zelene barve, ki je bila rahlo lesketajoča, zelo hitro vzljubili.

Leta 1938 je proizvodni sektor düsseldorfske gorčice začel proizvode „Düsseldorfer Senf“ izvažati v druge evropske države, ZDA, Kanado, Južno Ameriko, Afriko, na Japonsko in v Avstralijo.

Naravna povezava/okoljski pogoji

Za proizvod „Düsseldorfer Senf“ je značilna naravna povezanost med geografskim območjem in njegovimi organoleptičnimi značilnostmi. Düsseldorfska voda, ki se uporablja kot glavna sestavina proizvoda „Düsseldorfer Senf“, se črpa iz Rena. Voda pronica skozi rečne bregove s plastmi peska in gramoza, ki so ponekod debele tudi 30 m, zato vsebuje veliko apnenca in s tem tudi mineralov. Visoka vsebnost apnenca in mineralov v düsseldorfski vodi prav tako prispeva k značilnemu okusu proizvoda „Düsseldorfer Senf“. Na okus proizvoda „Düsseldorfer Senf“ vpliva tudi nefiltriran alkoholni kis.

Sedanja povezava/sloves

Proizvod „Düsseldorfer Senf“ ima še danes sloves regionalne specialitete, ki jo potrošniki iz lokalne regije in drugih regij zelo dobro poznajo. Odzivi potrošnikov potrjujejo sloves proizvoda. Proizvod „Düsseldorfer Senf“ ima pri potrošnikih priznano mesto na trgu.

Njegov sloves temelji zlasti na dolgi zgodovini proizvodnje gorčice „Düsseldorfer Senf“ v Düsseldorfu in njenih organoleptičnih značilnostih. Düsseldorf se zaradi dolge in dobro znane zgodovine proizvodnje gorčice pogosto opisuje kot mesto gorčice.

Düsseldorfska gorčica je tako cenjena, da ji je posvečen eden od muzejev v mestu. Sloves, ki ga proizvod uživa od preteklosti vse do danes, dokazujejo številne fotografije proizvodnje gorčice v mestu ter različne knjige in objave v medijih.

„Düsseldorfer Senf“ je del düsseldorfske zgodovine in tradicionalne kuhinje. Tradicionalno jed „Düsseldorfer Senfrostbraten“, tj. bržolo, premazano z düsseldorfsko gorčico in popečeno na žaru, ponujajo na jedilniku na primer pivnice v starem delu mesta (Düsseldorfer Altstadt). Del düsseldorfske kuhinje je tudi porenjski sendvič, tj. žemljica „Röggelchen“ z rezino sira in düsseldorfsko gorčico.

Gospodarska povezava/pomen

„Düsseldorfer Senf“ je za gospodarstvo Düsseldorfa še vedno zelo pomemben. Da je priljubljenost proizvoda „Düsseldorfer Senf“ velika, jasno izražajo podatki o odlični prodaji v maloprodajnih trgovinah s hrano, mesnicah in restavracijah na zadevnem geografskem območju, v Nemčiji in drugih regijah po svetu. Ocenjuje se, da se na geografskem območju Düsseldorfa vsako leto proizvede približno 3 760 ton gorčice „Düsseldorfer Senf“.

Povezava s proizvodnjo/organoleptična kakovost

Regionalni proizvajalci v Düsseldorfu že skoraj 90 let proizvajajo gorčico „Düsseldorfer Senf“ po proizvodnem postopku, ki so ga iznašli v tem mestu. Geografsko pogojene organoleptične značilnosti proizvoda „Düsseldorfer Senf“ se zagotavljajo s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki jih proizvajalci prenašajo iz generacije v generacijo.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Markenblatt, 27. zvezek z dne 8. julija 2011, del 7c, str. 13525

http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/28500

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.353.slv
Uradni list Evropske unije		C 353

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 17. november 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska Komisija
2012/C 353/01	Menjalni tečaji eura	1

2012/C 353/02	Sklep Komisije z dne 15. novembra 2012 o ustanovitvi usklajevalne skupine za električno energijo	2

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska Komisija
2012/C 353/03	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6697 – O.W. Bunker/Bergen Bunkers) ( 1 )	5

2012/C 353/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6770 – American Securities/Metaldyne) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	6

2012/C 353/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6779 – Barclays/Goldman Sachs/TPG/Gardman) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	7

2012/C 353/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6715 – CNOOC/Nexen) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	8

	DRUGI AKTI
	Evropska Komisija
2012/C 353/07	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	9

2012/C 353/08	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	14

2012/C 353/09	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	18

2012/C 353/10	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23


	(1) Besedilo velja za EGP