ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.310.slv

Uradni list

Evropske unije

C 310

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
13. oktober 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2012/C 310/01

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Monako

1

 

III   Pripravljalni akti

 

Evropska centralna banka

2012/C 310/02

Mnenje Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2012 o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in centralnih depotnih družbah (CON/2012/62)

12

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2012/C 310/03

Seznam nacionalnih nogometnih informacijskih točk

32

 

Evropska komisija

2012/C 310/04

Menjalni tečaji eura

36

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2012/C 310/05

Razpis za prijavo interesa za članstvo v medsektorski in neodvisni skupini strokovnjakov za svetovanje o učinkovitih načinih vlaganja v zdravstvo

37

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

 

Evropska komisija

2012/C 310/06

Obvestilo gospodarskim subjektom – Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

40

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2012/C 310/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6721 – First Reserve Management/SK Capital Partners/TPC) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

41

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/1


MONETARNI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Kneževino Monako

2012/C 310/01

EVROPSKA UNIJA, ki jo zastopata Francoska republika in Evropska komisija,

in

KNEŽEVINA MONAKO,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 1. januarja 1999 je euro nadomestil valute posameznih držav članic, ki so sodelovale v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, med njimi tudi Francije, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998.

(2)

Francija in Kneževina Monako sta bili že pred nastankom eura povezani z dvostranskimi sporazumi na monetarnem in bančnem področju, zlasti s francosko-monaškim sporazumom o deviznem nadzoru: (Convention franco-monégasque relative au contrôle des changes) z dne 14. aprila 1945 in sporazumom o dobrih sosedskih odnosih (Convention de voisinage) z dne 18. maja 1963.

(3)

Kneževini Monako je bilo dovoljeno uporabljati euro kot svojo uradno valuto od 1. januarja 1999 na podlagi Sklepa Sveta z dne 31. decembra 1998 (1).

(4)

Evropska unija, ki jo je zastopala Francoska republika v povezavi s Komisijo in Evropsko centralno banko, je dne 24. decembra 2001 sklenila monetarni sporazum s Kneževino Monako. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih med Francosko republiko in Kneževino Monako je bil zato posodobljen.

(5)

Na podlagi sedanjega monetarnega sporazuma ima Kneževina Monako pravico še naprej uporabljati euro kot svojo uradno valuto ter eurobankovcem in eurokovancem podeliti status zakonitega plačilnega sredstva. Predpisi Evropske unije, navedeni v Prilogi tega sporazuma, se uporabljajo na ozemlju Kneževine Monako pod pogoji in z omejitvami, predvidenimi v tem sporazumu.

(6)

Kneževina Monako mora zagotavljati, da se lahko predpisi Skupnosti o bankovcih in kovancih, denominiranih v eurih, uporabljajo na njenem ozemlju; ti bankovci in kovanci morajo biti ustrezno zaščiteni pred ponarejanjem; pomembno je, da Kneževina Monako ukrene vse potrebno za preprečevanje ponarejanja in za sodelovanje s Komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), Francijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) na tem področju.

(7)

Ta monetarni sporazum ne daje nobenih pravic kreditnim institucijam oziroma morebitnim ostalim finančnim institucijam s sedežem na ozemlju Kneževine Monako glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v Evropski uniji. Ne daje tudi nobenih pravic kreditnim institucijam oziroma morebitnim ostalim finančnim institucijam s sedežem na ozemlju Evropske unije glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v Kneževini Monako.

(8)

Ta monetarni sporazum nikakor ne zavezuje ECB in nacionalnih centralnih bank, da vključijo finančne instrumente Kneževine Monako na sezname vrednostnih papirjev, s katerimi je možno izvajati ukrepe monetarne politike evropskega sistema centralnih bank.

(9)

Na ozemlju Kneževine Monako obstajajo nekatere družbe za upravljanje, ki se ukvarjajo z upravljanjem portfelja za račun tretjih ali prenosom nalogov, in za njihove storitve velja izključno monaška zakonodaja, brez poseganja v obveznosti iz člena 11(6) tega sporazuma. Te družbe ne bodo imele dostopa do plačilnih sistemov ter sistemov poravnave ter dostave vrednostnih papirjev.

(10)

V okviru neprekinjenih zgodovinskih povezav med Francijo in Kneževino Monako ter na podlagi načel iz monetarnega sporazuma z dne 24. decembra 2001 se Evropska unija in Kneževina Monako zavezujeta sodelovati v dobri veri za zagotovitev učinkovite uporabe sporazuma, ki se zdaj sklepa, v njegovi celoti.

(11)

Ustanovljen je skupni odbor iz zastopnikov Kneževine Monako, Francoske republike, Evropske komisije in ECB, da bi preverjal izvajanje tega sporazuma, določal v okviru pogojev iz člena 3 letno zgornjo mejo za izdajo kovancev, preverjal primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, ter ocenjeval ukrepe, ki jih Kneževina Monako sprejme za izvajanje zadevne zakonodaje Evropske unije.

(12)

Sodišče Evropske unije bi moralo biti organ, zadolžen za poravnavo sporov, ki bi bili posledica neizvajanja obveznosti ali neupoštevanja katere od določb iz tega sporazuma in za katere bi bilo ugotovljeno, da se pogodbenici prej o njih sami nista mogli sporazumeti,

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Kneževina Monako ima pravico uporabljati euro kot svojo uradno valuto v skladu s spremenjenima uredbama (ES) št. 1103/97 in (ES) št. 974/98. Kneževina Monako eurobankovcem in eurokovancem podeli status zakonitega plačilnega sredstva.

Člen 2

Kneževina Monako ne izdaja niti bankovcev niti kovancev, razen če so bili pogoji za izdajo prej opredeljeni sporazumno z Evropsko unijo. Pogoji za izdajo eurokovancev od 1. januarja 2011 naprej so določeni v naslednjih členih.

Člen 3

1.   Letna zgornja meja, izražena v vrednosti, za izdajo eurokovancev s strani Kneževine Monako je sestavljena iz:

 

fiksnega dela, katerega začetni znesek za leto 2011 znaša 2 340 000 EUR;

 

spremenljivega dela, katerega vrednost ustreza povprečni izdaji kovancev na prebivalca Francoske republike v letu n-1, pomnoženi s številom prebivalcev Kneževine Monako.

Skupni odbor lahko letno revidira fiksni del z namenom upoštevati inflacijo – na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v Franciji v letu n-1 – in morebitnih pomembnih dogajanj, ki vplivajo na trg zbirateljskih eurokovancev.

2.   Kneževina Monako lahko izda tudi en poseben priložnostni kovanec in/ali zbirateljske kovance ob dogodkih, pomembnih za kneževino. Če bi zaradi te posebne izdaje skupna izdaja presegla zgornjo mejo iz odstavka 1, se vrednost te izdaje upošteva v smislu izkoriščanja možnosti pod še nedoseženo zgornjo mejo za prejšnje leto in/ali se za zadevno vrednost zmanjša zgornja meja za naslednje leto.

Člen 4

1.   Glede nominalne vrednosti, statusa zakonitega plačilnega sredstva, tehničnih značilnosti, umetniških značilnosti skupne strani in skupnih umetniških značilnosti nacionalne strani so eurokovanci, ki jih izda Kneževina Monako, enaki tistim, ki jih izdajo države članice Evropske unije, ki so uvedle euro.

2.   Kneževina Monako o osnutkih nacionalne strani svojih eurokovancev vnaprej uradno obvesti Komisijo, ki preveri njihovo skladnost s predpisi Evropske unije.

Člen 5

V skladu s členom 18 Sporazuma o dobrih sosedskih odnosih med Francijo in Kneževino Monako z dne 18. maja 1963 da Francija Kneževini Monako na razpolago pariško kovnico kovancev (Hôtel de la Monnaie) za kovanje njenih kovancev.

Člen 6

1.   Za namene odobritve s strani Evropske centralne banke glede celotnega volumna izdaje eurokovancev Francije se volumen eurokovancev, ki jih izda Kneževina Monako, doda volumnu eurokovancev, ki jih izda Francija, v skladu s členom 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.   Vsako leto najpozneje 1. septembra Kneževina Monako obvesti Francosko republiko o volumnu in nominalni vrednosti eurokovancev, ki jih namerava izdati v naslednjem letu. Komisijo obvesti tudi o pogojih, pod katerimi namerava izdati te kovance.

3.   Kneževina Monako sporoči informacije, navedene v odstavku 2, za leto 2011 ob podpisu tega sporazuma.

4.   Ne glede na izdajo zbirateljskih kovancev da Kneževina Monako najmanj 80 % eurokovancev, ki jih izda vsako leto, v nominalni vrednosti v obtok. Skupni odbor vsakih pet let preveri primernost minimalnega deleža kovancev, ki se dajo v obtok v nominalni vrednosti, in lahko odloči, da se ta spremeni.

Člen 7

1.   Kneževina Monako lahko izda zbirateljske eurokovance. Ti so upoštevani v zgornji meji, navedeni v členu 3. Izdaja zbirateljskih eurokovancev s strani Kneževine Monako mora upoštevati smernice Evropske unije glede zbirateljskih kovancev, ki zlasti določajo, da morajo tehnične in umetniške značilnosti ter denominacije zbirateljskih kovancev omogočati njihovo razlikovanje od kovancev, namenjenih obtoku.

2.   Zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Kneževina Monako, niso zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji.

Člen 8

Kneževina Monako ukrene vse potrebno za preprečevanje ponarejanja in za sodelovanje s Komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), Francijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) na tem področju.

Člen 9

Kneževina Monako se zavezuje:

(a)

da bo uporabljala pravne akte in predpise Evropske unije, naštete v Prilogi A, ki spadajo v področje uporabe člena 11(2) in ki jih neposredno uporablja Francija, oziroma določbe, ki jih je Francija sprejela za prenos teh pravnih aktov in teh predpisov v skladu z modalitetami iz členov 11(2) in 11(3);

(b)

da bo sprejela ukrepe, enakovredne pravnim aktom in predpisom Evropske unije, naštetim v Prilogi B, ki jih neposredno uporabljajo države članice, oziroma tiste, ki jih slednje prenesejo, v skladu z modalitetami iz členov 11(4), 11(5), in 11(6), na naslednjih področjih:

bančno in finančno pravo ter preprečevanje pranja denarja na področjih iz člena 11 in v skladu z modalitetami, predvidenimi v slednjem,

preprečevanja goljufij ter ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov;

(c)

da bo na svojem ozemlju neposredno uporabljala pravne akte in predpise Evropske unije, povezane z eurobankovci in eurokovanci, ter ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute, sprejete na podlagi člena 133 Pogodbe o delovanju Evropske unije, razen če ta sporazum izrecno določa drugače. Komisija prek skupnega odbora redno obvešča monaške organe o seznamu zadevnih aktov in predpisov.

Člen 10

1.   Kreditne institucije in, če je ustrezno, tudi druge finančne institucije z dovoljenjem za izvajanje svoje dejavnosti na ozemlju Kneževine Monako lahko pod pogoji iz člena 11 sodelujejo v sistemih medbančnih poravnav ter plačil in poravnav vrednostnih papirjev Evropske unije v skladu z istimi modalitetami kot kreditne institucije in, če je ustrezno, druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Francije, če izpolnjujejo pogoje, določene za dostop do teh sistemov.

2.   Za kreditne institucije in, če je ustrezno, tudi druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Kneževine Monako uporablja Banque de France pod pogoji iz člena 11 enake modalitete izvajanja določb, ki jih je določila ECB glede instrumentov in postopkov monetarne politike, kot kreditne institucije in, če je ustrezno, druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Francije.

Člen 11

1.   Pravni akti, ki jih sprejme Svet pri izvajanju člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 5(4) ali 19(1) ali 34(3) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut), ali ki jih sprejme ECB pri izvajanju prej navedenih pravnih aktov, ki jih je sprejel Svet, ali členov 5, 16, 18, 19, 20, 22 ali 34(3) statuta, ali ki jih sprejme Banque de France pri izvajanju pravnih aktov, ki jih je sprejela ECB, se uporabljajo na ozemlju Kneževine Monako. To velja tudi za morebitne spremembe teh aktov.

2.   Kneževina Monako uporablja določbe, ki jih je sprejela Francija za namen prenosa aktov Unije, povezanih z dejavnostjo kreditnih institucij in nadzorom slednjih ter s preprečevanjem sistemskih tveganj v plačilnih sistemih in sistemih poravnave in dostave vrednostnih papirjev iz Priloge A. V ta namen Kneževina Monako uporablja na prvem mestu določbe francoskega monetarnega in finančnega zakonika (Code monétaire et financier), povezane z dejavnostjo kreditnih institucij in nadzorom slednjih, ter ustrezne predpise, sprejete za izvajanje navedenih določb v skladu s francosko-monaškim sporazumom o deviznem nadzoru (Convention franco-monégasque relative au contrôle des changes) z dne 14. aprila 1945 in v skladu s pojasnjevalnimi pismi, izmenjanimi po sklenitvi navedenega sporazuma med vlado Francoske republike in vlado njegove presvetle visokosti monaškega kneza 18. maja 1963, 10. maja 2001, 8. novembra 2005 in 20. oktobra 2010 o bančnih predpisih, na drugem mestu pa tudi določbe francoskega monetarnega in finančnega zakonika o preprečevanju sistemskih tveganj v plačilnih sistemih in sistemih poravnave in dostave vrednostih papirjev.

3.   Komisija bo seznam iz Priloge A spremenila ob vsaki spremembi zadevnih besedil in vsakič, ko bo Evropska unija sprejela novo besedilo, ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti in prenosa besedil. Pravne akte in predpise iz Priloge A uporablja Kneževina Monako od njihove vključitve v francosko pravo v skladu z določbami, navedenimi v odstavku 2. Ob vsaki spremembi se posodobljen seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije (ULEU).

4.   Kneževina Monako sprejme ukrepe, enakovredne tistim, ki jih sprejmejo države članice pri uporabi aktov Unije, ki so potrebni za izvajanje tega sporazuma in so navedeni v Prilogi B. Skupni odbor iz člena 13 preveri enakovrednost med ukrepi, ki jih sprejme Kneževina Monako, in tistimi, ki jih sprejmejo države članice pri izvajanju prej navedenih aktov Unije v skladu s postopkom, ki ga določi navedeni odbor.

5.   Brez poseganja v postopek iz odstavka 9 tega člena se seznam iz Priloge B spremeni na podlagi odločitve skupnega odbora. V ta namen Komisija po tem, ko pripravi novo zakonodajo na področju, na katero se nanaša ta sporazum, in ko oceni, da je treba to zakonodajo vključiti na seznam iz Priloge B, o tem obvesti Kneževino Monako. Kneževina Monako prejme kopijo dokumentov, ki jih pripravijo institucije in organi Evropske unije v različnih fazah zakonodajnega postopka. Komisija objavi tako spremenjeno Prilogo B v Uradnem listu Evropske unije.

Skupni odbor odloča tudi o primernih in smiselnih rokih za izvedbo novih pravnih aktov in predpisov, dodanih v Prilogo B, s strani Kneževine Monako.

6.   Kneževina Monako v zvezi z bojem proti pranju denarja sprejme ukrepe, ki imajo enakovredne učinke kot direktive Evropske unije iz Priloge B, in sicer v skladu s priporočili skupine za mednarodno finančno ukrepanje proti pranju denarja (Financial Action Task Force – FATF). Glede vključitve uredb Evropske unije, povezanih z bojem proti pranju denarja, v Prilogo B za vsak primer posebej odloča skupni odbor. Finančna obveščevalna enota Kneževine Monako in finančne obveščevalne enote držav članic Evropske unije dejavno sodelujejo v boju proti pranju denarja.

7.   Za kreditne institucije in, če je ustrezno, ostale finančne institucije ter ostale poročevalske enote s sedežem na ozemlju Kneževine Monako se uporabijo sankcije in disciplinski postopki, ki se izvajajo v primeru neupoštevanja pravnih aktov iz prejšnjih odstavkov. Kneževina Monako skrbi za izvajanje sankcij, ki jih naložijo pristojni organi v skladu z določbami tega člena.

8.   Pravni akti iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati v Kneževini Monako istega dne kot v Evropski uniji, če so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije (ULEU), oziroma istega dne kot v Franciji, če so objavljeni v Uradnem listu Francoske republike (JORF – Journal officiel de la République française). Pravni akti s splošno veljavnostjo iz prvega odstavka tega člena, ki niso objavljeni v Uradnem listu Evropske unije ali v Uradnem listu Francoske republike, začnejo veljati, ko se o njih obvestijo monaški organi. Pravni akti z individualno veljavnostjo iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati, ko se o njih obvesti subjekt, na katerega se nanašajo.

9.   Pred izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, ki želijo vzpostaviti svoje podružnice na ozemlju Kneževine Monako in ki bi lahko tam ponujala investicijske storitve, ki niso dejavnosti upravljanja za račun tretjih ali prenos nalogov, in brez poseganja v obveznosti, navedene v odstavku 6 tega člena, se Kneževina Monako zavezuje, da bo sprejela ukrepe z enakim učinkom kot ga imajo veljavni pravni akti Unije, ki se nanašajo na te storitve. Z odstopanjem od postopka iz odstavka 5 tega člena Komisija navedene akte vključi v Prilogo B.

Člen 12

1.   Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za reševanje vseh sporov med pogodbenicami, ki bi bili posledica neizvajanja obveznosti ali neupoštevanja katere od določb iz tega sporazuma in ki ne bi mogli biti rešeni v okviru skupnega odbora. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izvedli vse možne ukrepe za sporazumno rešitev sporov v okviru skupnega odbora.

2.   Če v tem okviru ni možno najti sporazumne rešitve, lahko Evropska unija – na podlagi priporočila Komisije ter na podlagi mnenj Francije in ECB, slednje pri zadevah, za katere je pristojna – ali Kneževina Monako predloži zadevo Sodišču Evropske unije, če skupni odbor odloči, da ena od pogodbenic ni izpolnila obveznosti ali ni upoštevala določb iz tega sporazuma. Sodba Sodišča je zavezujoča za pogodbenice, ki bodo sprejele potrebne ukrepe za upoštevanje sodbe v roku, ki ga določi Sodišče v svoji sodbi.

3.   Če Evropska unija ali Kneževina Monako ne sprejme potrebnih ukrepov za upoštevanje sodbe v določenem roku, lahko druga pogodbenica nemudoma prekine sporazum.

4.   Za vsa vprašanja glede veljavnosti odločitev institucij ali organov Evropske unije, sprejetih pri izvajanju tega sporazuma, je pristojno izključno Sodišče Evropske unije. Predvsem lahko vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem na ozemlju Kneževine Monako uporablja pravna sredstva, ki jih imajo na voljo fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju Francije proti pravnim aktom katere koli oblike ali vrste, ki so nanje naslovljene.

Člen 13

1.   Skupni odbor je sestavljen iz zastopnikov Kneževine Monako in Evropske unije. Skupni odbor izmenjuje stališča in informacije ter sprejema odločitve, navedene v členih 3, 6 in 11. Proučuje ukrepe, ki jih sprejema Kneževina Monako, in poskuša rešiti morebitne spore, ki so posledica izvajanja tega sporazuma. Skupni odbor sprejme tudi svoj poslovnik.

2.   Zastopstvo Evropske unije je sestavljeno iz zastopnikov Francoske republike, ki mu predseduje, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Zastopstvo Evropske unije sprejema svoja pravila in postopke s soglasjem.

3.   Monaško zastopstvo je sestavljeno iz zastopnikov, ki jih imenuje državni minister (Ministre d’Etat), predseduje pa jim svetnik vlade (Conseiller de Gouvernement) za finance in gospodarstvo ali njegov namestnik.

4.   Skupni odbor se sestane najmanj enkrat letno in vsakič, ko eden od članov oceni, da je to potrebno, da bi odbor lahko izpolnil naloge, za katere je zadolžen v skladu s tem sporazumom, zlasti v zvezi z razvojem zakonodaje na evropski, francoski in monaški ravni. Odboru izmenoma predsedujeta, vsakič za eno leto, predsednik zastopstva Evropske unije in predsednik zastopstva Monaka. Skupni odbor sprejema svoje odločitve soglasno.

5.   Sekretariat odbora je sestavljen iz dveh oseb, od katerih eno imenuje predsednik monaškega zastopstva in eno predsednik zastopstva Evropske unije. Sekretariat sodeluje tudi na sestankih odbora.

Člen 14

Vsaka pogodbenica lahko prekine ta sporazum z enoletnim odpovednim rokom.

Člen 15

Ta sporazum je napisan v francoskem jeziku in se lahko po potrebi prevede v ostale jezike Evropske unije. Vendar je pravno zavezujoča le francoska različica.

Člen 16

Ta sporazum začne veljati 1. decembra 2011.

Člen 17

Monetarni sporazum z dne 24. decembra 2001 se razveljavi na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. Sklicevanja na sporazum z dne 24. decembra 2001 se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

V Bruslju, v treh izvirnikih v francoskem jeziku.

Za Evropsko unijo

Olli REHN

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve

François BAROIN

Minister za gospodarstvo, finance in industrijo Francoske republike

Za kneževino Monako

Michel ROGER

Državni minister


(1)  UL L 30, 4.2.1999, str. 31.


PRILOGA A

Bančna in finančna zakonodaja

Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij: glede določb, ki se nanašajo na kreditne institucije (UL L 372, 31.12.1986, str. 1)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij (UL L 283, 27.10.2001, str. 28)

Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (UL L 178, 17.7.2003, str. 16)

Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 224, 16.8.2006, str. 1)

Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L 44, 16.2.1989, str. 40)

Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano): glede določb, ki se nanašajo na kreditne institucije (UL L 177, 30.6.2006, str. 201)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2008/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2006/49/ES o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (UL L 76, 19.3.2008, str. 54)

Direktiva Komisije 2009/27/ES z dne 7. aprila 2009 o spremembi nekaterih prilog k Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi določbami glede upravljanja s tveganji (UL L 94, 8.4.2009, str. 97)

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L 302, 17.11.2009, str. 97)

Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (UL L 329, 14.12.2010, str. 3)

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5)

spremenjena z naslednjima aktoma:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24.3.2005, str. 9)

Direktiva 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo (UL L 68, 13.3.2009, str. 3)

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45)

spremenjena z naslednjima aktoma:

Direktiva 2009/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L 146, 10.6.2009, str. 37)

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano): razen naslovov III in IV (UL L 177, 30.6.2006, str. 1)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva Komisije 2007/18/ES z dne 27. marca 2007 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja nekaterih institucij iz področje njene uporabe ali njihove vključitve v področje njene uporabe ter glede obravnave izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank (UL L 87, 28.3.2007, str. 9)

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1)

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1) v zvezi z določbami naslovov I in II Direktive 2007/64/ES.

Direktiva 2008/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 81, 20.3.2008, str. 38)

Direktiva Komisije 2009/83/ES z dne 27. julija 2009 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji (UL L 196, 28.7.2009, str. 14)

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7), razen naslova III Direktive 2009/110/ES.

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L 302, 17.11.2009, str. 97)

Direktiva Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L 60, 10.3.2010, str. 15)

Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (UL L 329, 14.12.2010, str. 3)

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15)

Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43)

spremenjena z naslednjim aktom:

Direktiva 2009/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L 146, 10.6.2009, str. 37)

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24.3.2005, str. 9)

Direktiva 2008/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2002/87/ES o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 81, 20.3.2008, str. 40)

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS: glede določb, ki se nanašajo na kreditne ustanove, razen členov 15, 31–33 in naslova III (UL L 145, 30.4.2004, str. 1)

Popravek Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004) (UL L 45, 16.2.2005, str. 18)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2006/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o spremembi Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov glede nekaterih rokov (UL L 114, 27.4.2006, str. 60)

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1)

Direktiva 2008/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 76, 19.3.2008, str. 33)

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

in dopolnjena z naslednjima aktoma:

Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1)

Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 241, 2.9.2006, str. 26)

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7), razen naslova III Direktive 2009/110/ES.

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES: glede določb naslovov I in II Direktive 2007/64/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1)

Popravek Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007) (UL L 187, 18.7.2009, str. 5)

spremenjena z naslednjim aktom:

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L 302, 17.11.2009, str. 97)

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12)


PRILOGA B

Preprečevanje pranja denarja

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1) v zvezi z določbami naslovov I in II Direktive 2007/64/ES.

Direktiva 2008/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 76, 19.3.2008, str. 46)

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7), razen naslova III Direktive 2009/110/ES.

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

in dopolnjena z naslednjimi akti:

Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29)

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L 309, 25.11.2005, str. 9, str. 1)

Preprečevanje goljufij in ponarejanja

Okvirni sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufiji in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi (UL L 149, 2.6.2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 373, 21.12.2004, str. 1)

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 17, 22.1.2009, str. 5)

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6)

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 17, 22.1.2009, str. 1)

Okvirni sklep Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura (UL L 140, 14.6.2000, str. 1)

spremenjena z naslednjim aktom:

Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi ukrepi proti ponarejanju v zvezi z uvedbo eura (UL L 329, 14.12.2001, str. 3)

Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem (UL L 329, 14.12.2001, str. 1)

Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37)

Sklep Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), (UL L 339, 21.12.2001, str. 50)

spremenjen z naslednjima aktoma:

Sklep Sveta 2006/75/ES z dne 30. januarja 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL L 36, 8.2.2006, str. 40)

Sklep Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL L 330, 28.11.2006, str. 28)

Bančna in finančna zakonodaja

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22)


III Pripravljalni akti

Evropska centralna banka

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/12


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 1. avgusta 2012

o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in centralnih depotnih družbah

(CON/2012/62)

2012/C 310/02

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 3. aprila 2012 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je dne 19. aprila 2012 prejela zahtevo za mnenje o predlagani uredbi tudi od Evropskega parlamenta.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki so povezane z nalogama ECB, da opredeli in izvaja denarno politiko v euroobmočju in podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, v skladu s členom 127(2) Pogodbe, ter prispevkom ECB k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe. Poleg tega člen 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da ECB in nacionalne centralne banke lahko ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Predlagana uredba bo skupaj z Direktivo 2004/39/ES (2) in predlogom uredbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (3) del regulativnega okvira za tržne infrastrukture in mesta trgovanja. Šteje se, da so CDD zaradi velikosti, kompleksnosti in sistemske medsebojne povezanosti sistemsko pomembne (4), ter je zato zanje potreben celovit regulativni okvir za nadzor in pregled, ki bo združeval mikrobonitetna in makrobonitetna orodja. ECB močno podpira predlog Komisije, da se okrepi pravni okvir, ki velja za CDD, ter uskladijo pravila, ki urejajo delovanje, izdajanje dovoljenj in nadzor CDD, in pravila o izdajanju, vodenju in prenosu vrednostnih papirjev prek takih CDD v Uniji (5).

Eurosistem razvija TARGET2-Securities (T2S) z namenom, da bi zagotovil enotno rešitev za poravnavo v Evropi. Tudi v tem okviru ECB močno podpira predlagano uredbo, ki bo izboljšala pravne in operativne pogoje za čezmejno poravnavo v Uniji nasploh in zlasti v T2S. V tej zvezi ECB priporoča, da se predlagana uredba in ustrezni izvedbeni akti sprejmejo pred začetkom delovanja T2S, ki je načrtovan za junij 2015.

1.   Področje uporabe uredbe

Predlagana uredba določa enotne zahteve za poravnavo finančnih instrumentov (6). V skladu z Direktivo 2004/39/ES (7) finančni instrumenti vključujejo prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote kolektivnih naložbenih podjemov, pogodbe na izvedene finančne instrumente, finančne pogodbe na razlike in pravice do emisij. V tej zvezi ECB izpostavlja, da predlagana uredba ne opredeljuje pojma finančni instrumenti, in da se nekateri njeni deli uporabljajo samo za vrednostne papirje ali prenosljive vrednostne papirje (8), medtem ko se drugi uporabljajo tudi za instrumente denarnega trga (9), enote kolektivnih naložbenih podjemov in pravice do emisij (10). Poleg tega predlagana uredba opredeljuje CDD kot pravne osebe, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljajo vsaj še eno drugo osrednjo storitev iz Priloge (11). ECB meni, da bi morale biti vse tri osrednje storitve regulirane. Glede na to ECB predlaga, da se zaradi pravne varnosti podrobneje pojasni področje uporabe predlagane uredbe, kar zadeva vrste instrumentov, za katere se uporablja, in opredelitev pojma CDD.

Opredelitev pojma CDD bi bilo treba spremeniti v izogib regulativni arbitraži, do katere bi prišlo, če bi CDD ustanovila dva ali tri pravne subjekte, ki bi opravljali različne osrednje storitve, ne da bi zanje veljala uredba, ki velja za CDD. ECB meni, da bi morala uredba veljati za vsako pravno osebo, ki ponuja katero od treh osrednjih storitev iz oddelka A Priloge.

2.   Sodelovanje med organi

2.1

Predlagana uredba podeljuje vodilno vlogo pristojnim nadzornim organom, podporno vlogo pa članicam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) kot zadevnim organom v zvezi s CDD. Ob upoštevanju vloge centralnih bank kot preglednikov in/ali centralnih bank izdajateljic ter dejstva, da centralne banke uporabljajo storitve CDD za poravnavo operacij denarne politike, bi morala predlagana uredba zagotoviti, da bodo pooblastila pristojnih organov in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) dopolnjena in uravnotežena z ustrezno vključenostjo članic ESCB. Centralne banke in regulatorji trga vrednostnih papirjev v Odboru za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) in Mednarodnem združenju nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) so priznali pomembnost regulacije, nadzora in pregleda infrastruktur finančnega trga, vključno s CDD (12). ECB meni, da bi morala biti predlagana uredba skladna z načeli CPSS-IOSCO. Treba bi bilo spodbujati učinkovito in tesno sodelovanje med pristojnimi organi in članicami ESCB, z vidika pregleda in vloge centralnih bank izdajateljic ter brez poseganja v pooblastila centralnih bank (13).

2.2

ECB tudi ugotavlja, da predlagana uredba že določa nekatera področja za sodelovanje, in predlaga nekaj dodatnih področij, za katera meni, da zahtevajo tako sodelovanje med ESMA in ESCB. Poleg tega ECB poudarja potrebo po skupnem delu ESMA in ESCB pri pripravi osnutkov tehničnih standardov. S tem bi odpravili potrebo po tem, da bi članice ESCB pripravljale dodatne in potencialno drugačne zahteve pri ukrepih pregleda, vključno s pravnimi akti. Poleg tega bi odpravili tudi potrebo po stalnem ocenjevanju CDD, ki sodelujejo pri poravnavi operacij denarne politike, glede na standarde za uporabnike (14), ki bi bilo sicer potrebno za izpolnitev pravnih obveznosti ESCB. V tem okviru je posebej pomembna tudi pravočasna in ustrezna izmenjava potrebnih informacij, vključno za namene finančne stabilnosti, pregleda in statistike.

2.3

Zaradi navedenega bi morala predlagana uredba določati pravila sodelovanja, ki bi pristojnim in zadevnim organom omogočala izvrševanje pristojnosti na nacionalni in čezmejni ravni v skladu z načeli CPSS-IOSCO (15). Predlagana uredba bi morala olajšati celovit nadzor in pregled na čezmejni ravni glede na pričakovani razvoj čezmejnih poslov in poravnave in tudi povezave med CDD, ki jih bo olajšal in celo spodbudil začetek delovanja skupne platforme T2S. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da se odločajo o ustrezni obliki ureditve sodelovanja. Glede na to bi lahko predvideli možnost ustanovitve kolegijev organov, zlasti takrat, kadar CDD opravlja čezmejno dejavnost prek podrejenega podjetja ali podružnice, ali kadar postane obseg čezmejnih storitev velik (16).

3.   Makrobonitetni nadzor

Priznano je, da zanesljive infrastrukture finančnega trga, vključno s sistemi poravnave vrednostnih papirjev, z zmanjševanjem sistemskega tveganja bistveno prispevajo k finančni stabilnosti (17). ECB izpostavlja, da bi morali Evropski odbor za sistemska tveganja oziroma zadevni nacionalni organi izvajati makrobonitetni nadzor brez poseganja v ustrezna pooblastila članic ESCB.

4.   Poravnava v centralnobančnem denarju

Predlagana uredba centralnim depotnih družbam dovoljuje, da ponudijo denarno poravnavo prek poslovne banke, če poravnava v centralnobančnem denarju ni praktična in ni na voljo (18). To je v skladu z načeli CPSS-IOSCO in priporočili ESCB-CESR (19), ki kažejo, da likvidnost pri centralni banki in denar pri poslovni banki z vidika tveganj nista enakovredni možnosti. Kadar se CDD dovoli, da ponudi denarno poravnavo prek poslovne banke, bi bilo treba od nje zahtevati, da oblikuje stroga merila za kreditno institucijo, ki deluje kot poravnalna banka, in tudi spremlja izpolnjevanje teh meril (20). ECB tudi pozdravlja, da predlagana uredba ne ureja dostopa do posojil centralne banke, vključno z izredno likvidnostno pomočjo, kar je izključna pravica centralnih bank in neposredno povezano z denarno politiko.

5.   Centralne depotne družbe in pomožne bančne storitve

5.1

Predlagana uredba določa, da CDD same sebi ne smejo zagotavljati nobenih pomožnih bančnih storitev in da morajo namesto tega pridobiti dovoljenje, da za opravljanje določenih pomožnih bančnih storitev, opredeljenih v predlagani uredbi, imenujejo eno ali več kreditnih institucij. Vendar pa se lahko z odstopanjem od tega in ob upoštevanju določenih varoval nekaterim CDD izda omejeno dovoljenje za opravljanje teh storitev (21).

5.2

Navedeno je treba skrbno preučiti, da se zagotovi skladnost s pravili konkurence in zakonodajnim okvirom za sistemski makrobonitetni nadzor in bančništvo na ravni Unije (22) ter ustrezna delitev nalog med organi za nadzor CDD in organi za bančni nadzor. V tej zvezi in kakor je bilo izpostavljeno v enem od prejšnjih mnenj, ECB podpira sistematično vključenost Evropskega bančnega organa (EBA), da opravi vse predhodne tehnične analize glede bančne zakonodaje Unije (23).

Natančneje, predlagana uredba razlikuje med pomožnimi bančnimi storitvami za udeležence sistema poravnave vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave in pomožnimi bančnimi storitvami v zvezi z drugimi osrednjimi ali pomožnimi storitvami (24). Poleg tega pooblašča Komisijo, da sprejme delegirane akte, s katerimi določi te pomožne storitve (25). ECB meni, da zgoraj navedeno razlikovanje ni jasno in da bi bilo treba navedene pomožne bančne storitve čim bolj uskladiti s terminologijo v evropski bančni zakonodaji.

5.3

Okvir za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev bi moral biti zasnovan tako, da ustrezno zmanjšuje tveganja in hkrati ohranja učinkovitost CDD pri zagotavljanju njihovih storitev. Ker je to vprašanje bistveno, bi bilo morda upravičeno bolj celovito oceniti različne možnosti za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev. Taka ocena bi bila v pomoč, da se v celoti opredelijo (a) različna tveganja, in sicer tako tveganja v povezavi z reševanjem kot tudi pravno, kreditno, likvidnostno, operativno in poslovno tveganje, in (b) profili učinkovitosti, značilni za te možnosti, ter da se določi najvarnejši in najučinkovitejši model. ECB je pripravljena prispevati k taki oceni.

Poleg tega ne bi smelo biti nejasnosti glede natančnega obsega pomožnih bančnih storitev, ki bi jih bilo imenovanim kreditnim institucijam dovoljeno opravljati (26), bonitetnih zahtev, ki bi veljale zanje, in stopnje njihove neodvisnosti od bančnega zakonodajnega okvira (27).

5.4

Predlagana uredba omejuje, katere storitve lahko opravlja imenovana kreditna institucija, ki pripada isti skupini kot CDD (28). ECB razume, da je to omejitev spodbudilo upoštevanje tveganj, zlasti da se prepreči prelivanje. ECB priporoča, da se ta omejitev razširi na vse kreditne institucije, ki zagotavljajo bančne storitve iz oddelka C Priloge za udeležence sistema poravnave vrednostnih papirjev, in sicer zaradi možnih negativnih učinkov na zmožnost CDD, da v primeru reševanja ali insolventnosti kreditne institucije še naprej opravlja svoje funkcije, zlasti tiste, ki temeljijo na mehanizmu dostave proti plačilu.

5.5

ECB nazadnje tudi meni, da je predlagani postopek za dovolitev odstopanja precej zapleten in bi ga lahko poenostavili, da bi dosegli potrebno raven varnosti in enotnosti. Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da se za ugotavljanje, ali se odstopanje lahko dovoli ali ne, sprejmejo objektivna merila, vključno s kvantitativnimi merili, kjer je to mogoče, in sicer poleg potrebnih kvalitativnih meril, ki so določena v predlogu.

6.   Skladnost z globalnimi standardi za CDD

V predlagani uredbi je izpostavljeno, da bi morala uredba upoštevati veljavna priporočila, ki sta jih oblikovala CPSS in IOSCO (29). Kljub temu je nekaj neskladnosti med načeli CPSS-IOSCO in predlagano uredbo, za katere ECB priporoča, da se odpravijo. Na primer, predlagana uredba ne ureja zahtev glede posredne udeležbe (30). Poleg tega predlagana uredba omenja potrebo po obvladovanju tveganj iz naslova soodvisnosti (31) samo v okviru operativnega tveganja (32). Neskladnosti so tudi v zvezi z obvladovanjem likvidnostnega tveganja (33), tj. predlagana uredba ne razlikuje med tistimi sistemi za odloženo neto poravnavo, ki zagotavljajo jamstvo poravnave, in tistimi, ki ga ne. To ni skladu z načeli CPSS-IOSCO, ki od sistemov za odloženo neto poravnavo, ki zagotavljajo jamstvo poravnave, zahtevajo polno kritje kreditne in likvidnostne izpostavljenosti, medtem ko morajo sistemi za odloženo neto poravnavo brez jamstva poravnave kriti kreditno izpostavljenost do dveh največjih udeležencev in njunih povezanih podjetij ter likvidnostno izpostavljenost do največjega udeleženca in njegovih povezanih podjetij.

7.   Oddajanje dejavnosti v zunanje izvajanje subjektom javnega prava

Predlagana uredba uvaja zahteve, ki jih morajo CDD izpolniti, kadar oddajo del svoje dejavnosti v zunanje izvajanje (34). Izjema je predvidena za primere, kadar CDD odda nekatere posle v zunanje izvajanje subjektom javnega prava, pod pogojem, da to razmerje ureja ustrezen pravni, regulativni in operativni okvir. ECB ugotavlja, da bi bil s to izjemo zajet projekt T2S, ki ga trenutno izvaja Eurosistem. ECB pozdravlja to izjemo, ki upošteva, da tako zunanje izvajanje lahko prinese znatne koristi za gospodarstvo, prispeva k izvajanju nalog Eurosistema in je urejeno z okvirnim sporazumom, ki vsebuje varovala (35).

8.   Kolizija zakonov

Predlagana uredba določa kot splošno pravilo, da vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi z vrednostnimi papirji, ki jih vodi CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun vrednostnih papirjev (36). Tako splošno pravilo je sicer skladno s pristopom v drugih pravnih aktih Unije, da se za lastniške vidike, povezane z vrednostnimi papirji, uporabi pravo kraja, kjer se nahaja zadevni posrednik (37), vendar pa ECB močno nasprotuje uvedbi dodatnih kolizijskih pravil, ki ne bi bila skladna z obstoječo zakonodajo Unije in bi vplivala na pravno varnost (38).

Poleg tega, kakor je bilo izpostavljeno v enem od prejšnjih mnenj, je jasno in enostavno kolizijsko pravilo za vse vidike nematerializiranih vrednostnih papirjev sicer pomembno za učinkovito in varno čezmejno imetništvo in prenos finančnih instrumentov, vendar pa praktična uporaba enotne kolizijske ureditve za čezmejni kliring in poravnavo vrednostnih papirjev v Uniji še naprej razkriva razlike med državami članicami pri razlagi „lokacije računa“ (39). V tej zvezi ECB meni, da je treba uskladiti različne pravne okvire Unije za imetništvo vrednostnih papirjev in razpolaganje z njimi ter izvrševanje pravic iz vrednostnih papirjev, in to v skladu s končnim poročilom skupine za pravno varnost (40).

9.   Posebna ureditev reševanja CDD

Ker predlagana uredba ne vsebuje posebne, celovite ureditve reševanja CDD, ECB priporoča, da se taka ureditev sprejme.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 1. avgusta 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2012) 73 final.

(2)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1). Trenutno je v pregledu. Glej predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, COM(2011) 656 konč., in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe [uredba o infrastrukturi evropskega trga] o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2011) 652 konč.

(3)  Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2010) 484 konč.

(4)  Glej odstavek 1 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi.

(5)  Glej tudi odziv služb ECB z dne 22. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: odziv ECB) na javno posvetovanje Komisije o centralnih depotnih družbah in uskladitvi nekaterih vidikov poravnave vrednostnih papirjev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: posvetovanje Komisije). Odziv ECB je dostopen na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.int

(6)  Glej člen 1(1) predlagane uredbe.

(7)  Direktiva 2004/39/ES. Predlog Komisije za razveljavitev Direktive 2004/39/ES (glej opombo 3) vsebuje tudi pravice do emisij.

(8)  Glej člen 4(18) Direktive 2004/39/ES.

(9)  Glej člen 4(19) Direktive 2004/39/ES.

(10)  Pravice do emisij so v predlagani uredbi opredeljene s sklicevanjem na Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(11)  Glej člen 2(1)(1) predlagane uredbe in oddelek A Priloge k predlagani uredbi.

(12)  Glej dokument CPSS in IOSCO Principles for financial market infrastructures, april 2012, dostopen na spletni strani BIS na naslovu http://www.bis.org, zlasti poglavje 4 (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS-IOSCO).

(13)  Glej Mnenje ECB CON/2011/1 z dne 13. januarja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL C 57, 23.2.2011, str. 1). Vsa mnenja ECB so dostopna na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu.

(14)  Standards for the use of EU securities settlement systems in ESCB credit operations, Evropski monetarni inštitut, januar 1998.

(15)  Glej zlasti odgovornost E (sodelovanje z drugimi organi) v načelih CPSS-IOSCO.

(16)  Zakonodajni okvir uredbe o infrastrukturi evropskega trga in Direktiva 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1) na ravni EU ter načela CPSS-IOSCO že predvidevajo ustanovitev kolegijev.

(17)  Glej dokument Odbora za finančno stabilnost Reducing the moral hazard posed by systemically important financial institutions – recommendations and time lines, oktober 2010, str. 8.

(18)  Člen 37(2) predlagane uredbe.

(19)  V tej zvezi glej načelo 9 v načelih CPSS-IOSCO ter priporočilo 10 v dokumentu ESCB in CESR Recommendations for securities settlement systems and recommendations for central counterparties in the European Union, maj 2009 (v nadaljnjem besedilu: priporočila ESCB-CESR).

(20)  V tej zvezi glej načelo 9 v načelih CPSS-IOSCO in priporočilo 10 v priporočilih ESCB-CESR.

(21)  Glej zlasti naslov IV predlagane uredbe in oddelek C Priloge k predlagani uredbi.

(22)  Glej Direktivo 2006/48/ES in spremembe, ki so trenutno v obravnavi v kompromisnih besedilih predsedstva.

(23)  V tej zvezi glej odstavek 3.2. Mnenja ECB CON/2012/5 z dne 25. januarja 2012 o predlogu direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter o predlogu uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL C 105, 11.4.2012, str. 1).

(24)  Glej oddelek C Priloge k predlagani uredbi.

(25)  Glej člen 2(2) predlagane uredbe.

(26)  Glej člen 54 predlagane uredbe.

(27)  V tej zvezi glej člena 57 in 58 predlagane uredbe.

(28)  Glej člen 52(5) predlagane uredbe.

(29)  Glej uvodno izjavo 25 predlagane uredbe.

(30)  Glej načelo 19 v načelih CPSS-IOSCO.

(31)  Glej načelo 3 v načelih CPSS-IOSCO.

(32)  Člen 42(6) predlagane uredbe.

(33)  Glej načelo 7 v načelih CPSS-IOSCO in člen 57 predlagane uredbe.

(34)  Glej člen 28 predlagane uredbe.

(35)  Glej posvetovanje Komisije in odziv ECB.

(36)  Glej člen 46(1) predlagane uredbe.

(37)  Glej člen 9 Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45), člen 9 Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43) in člen 24 Direktive 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).

(38)  Glej člen 46(2) predlagane uredbe.

(39)  V tej zvezi glej Mnenje ECB CON/2008/37 z dne 7. avgusta 2008 o predlogu direktive o spremembi Direktive 98/26/ES in Direktive 2002/47/ES (UL C 216, 23.8.2008, str. 1), odstavek 8.

(40)  Glej http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/docs/certainty/2ndadvice_final_en.pdf


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 6

„6.

Odbor za finančno stabilnost (FSB) je 20. oktobra 2010 pozval k stabilnejšim osrednjim tržnim infrastrukturam ter zahteval revizijo in okrepitev veljavnih standardov. Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave (BIS) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) končujeta pripravo osnutkov svetovnih standardov. Ti bodo nadomestili priporočila BIS iz leta 2001, ki sta jih leta 2009 z nezavezujočimi smernicami na evropski ravni prilagodila Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR).“

„6.

Odbor za finančno stabilnost (FSB) je 20. oktobra 2010 pozval k stabilnejšim osrednjim tržnim infrastrukturam ter zahteval revizijo in okrepitev veljavnih standardov. Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave (BIS) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) sta aprila 2012 objavila načela za infrastrukture finančnega trga. Ta načela nadomeščajo priporočila CPSS-IOSCO za sisteme poravnave vrednostnih papirjev iz novembra 2001, ki sta jih maja 2009 s skupnim sprejetjem priporočil za sisteme poravnave vrednostnih papirjev in centralne nasprotne stranke na ravni Unije implementirala Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR).“

Pojasnilo

Ta sprememba upošteva sprejetje načel CPSS-IOSCO in pojasnjuje sklicevanje na ESCB-CESR.

Sprememba 2

Uvodna izjava 8

„8.

Ena od osnovnih nalog ESCB je spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. V zvezi s tem članice ESCB izvajajo nadzor z zagotavljanjem učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov. Članice ESCB pogosto delujejo kot posrednice za poravnavo za denarni del transakcij z vrednostnimi papirji. Prav tako so pomembne stranke CDD, ki pogosto upravljajo zagotavljanje zavarovanja za operacije denarne politike. Članice ESCB morajo biti prek posvetovanj bolj vključene v izdajanje dovoljenj za CDD in njihov nadzor, priznavanje CDD tretjih držav ter potrditev povezav CDD. Prav tako morajo biti prek posvetovanj bolj vključene v določanje regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter smernic in priporočil. Določbe te uredbe ne smejo posegati v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov v Uniji in v drugih državah.“

„8.

Ena od osnovnih nalog ESCB je spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. V zvezi s tem članice ESCB izvajajo nadzor z zagotavljanjem učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov. Članice ESCB pogosto delujejo kot posrednice za poravnavo za denarni del transakcij z vrednostnimi papirji. Prav tako so pomembne stranke CDD, ki pogosto upravljajo zagotavljanje zavarovanja za operacije denarne politike. Članice ESCB morajo biti bolj vključene in zaprošene za mnenje v postopkih izdajanja dovoljenj za CDD in njihovega nadzora, priznavanja CDD tretjih držav ter potrditve povezav CDD. Da se prepreči nastanek vzporednih nizov pravil, morajo biti tudi bolj vključene in zaprošene za mnenje v postopkih določanja regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter smernic in priporočil. Določbe te uredbe ne posegajo v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov v Uniji in z drugimi državami. Dostop članic ESCB do informacij je ključen za njihovo ustrezno opravljanje pregleda infrastruktur finančnega trga in funkcijo centralne banke izdajateljice.

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se poudari pomen tesnega in enakopravnega sodelovanja med ESMA in ESCB pri pripravi osnutkov tehničnih standardov. Obravnava tudi dostop zadevnih deležnikov do informacij. Z njo so podprte predlagane spremembe člena 20.

Sprememba 3

Uvodna izjava 25

„25.

Zaradi globalne narave finančnih trgov in sistemskega pomena CDD je treba zagotoviti mednarodno konvergenco bonitetnih zahtev, ki veljajo zanje. V določbah te uredbe je treba upoštevati veljavna priporočila, ki so jih oblikovali CPSS-IOSCO in ESCB-CESR. ESMA mora pri oblikovanju regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov ter smernic in priporočil, ki jih zahteva ta uredba, ter pri predlogih za njihove spremembe upoštevati veljavne standarde in njihov prihodnji razvoj.“

„25.

Zaradi globalne narave finančnih trgov in sistemskega pomena CDD je treba zagotoviti mednarodno konvergenco bonitetnih zahtev, ki veljajo zanje. V določbah te uredbe je treba upoštevati veljavna načela CPSS-IOSCO za infrastrukture finančnega trga ter priporočila ESCB-CESR za sisteme poravnave vrednostnih papirjev in za centralne nasprotne stranke v Evropski uniji. ESMA mora pri predlogih regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov ter smernic in priporočil, iz te uredbe upoštevati veljavne standarde in njihov prihodnji razvoj.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se izboljša jasnost besedila te uvodne izjave, upošteva pa tudi sprejetje načel CPSS-IOSCO.

Sprememba 4

Uvodna izjava 35

„35.

V zvezi z varnostjo ureditev povezav, vzpostavljenih med CDD, morajo veljati posebne zahteve, da se omogoči dostop njihovih zadevnih udeležencev do drugih sistemov poravnave vrednostnih papirjev. Zahteva, da se pomožne bančne storitve izvajajo v ločeni pravni osebi, CDD ne bi smela preprečevati, da prejemajo takšne storitve, še posebej, če so udeleženci v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD. Zlasti je pomembno, da vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz vzpostavljenih povezav, kot so kreditno, likvidnostno, organizacijsko oz. vsako drugo relevantno tveganje za CDD, v čim večji meri omejena. Za interoperabilne povezave je pomembno, da imajo povezani sistemi poravnave vrednostnih papirjev enaka obdobja za vnos nalogov za prenos v sistem, nepreklicnost nalogov za prenos ter dokončnost prenosov vrednostnih papirjev in denarnih sredstev. Enaka načela morajo veljati za CDD, ki uporabljajo skupno infrastrukturo informacijske tehnologije za poravnavo.“

„35.

V zvezi z varnostjo ureditev povezav, vzpostavljenih med CDD, morajo veljati posebne zahteve, da se omogoči dostop njihovih zadevnih udeležencev do drugih sistemov poravnave vrednostnih papirjev. Zahteva, da se pomožne bančne storitve izvajajo v ločeni pravni osebi, CDD ne bi smela preprečevati, da prejemajo takšne storitve, še posebej, če so udeleženci v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD. Zlasti je pomembno, da so vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz vzpostavljenih povezav, kot so kreditno, likvidnostno, organizacijsko oz. vsako drugo relevantno tveganje za CDD, v čim večji meri omejena. Za interoperabilne povezave Direktiva 98/26/ES zahteva, da sistemi zagotovijo čim večjo usklajenost svojih pravil glede trenutkov vstopa nalogov za prenos v sistem, nepreklicnosti nalogov za prenos ter dokončnosti prenosov vrednostnih papirjev in denarnih sredstev. Enaka načela morajo veljati za CDD, ki uporabljajo skupno infrastrukturo informacijske tehnologije za poravnavo.“

Pojasnilo

S to spremembo se uvaja sklicevanje na Direktivo 98/26/ES, v kateri člen 3(4) zahteva, da sistemi čim bolj uskladijo pravila v vseh zadevnih interoperabilnih sistemih. Glej tudi predlog za vstavitev novega odstavka v člen 45 predlagane uredbe.

Sprememba 5

Člen 1(4) in člen 1(5) (novo)

„4.   Členi 9 do 18 in člen 20 ter določbe iz naslova IV ne veljajo za članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), druge nacionalne organe držav članic s podobnimi funkcijami ali javne organe držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju.“

„4.   Ta uredba ne velja za članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ali javne organe držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 ta uredba, razen člena 7(1), členov 9 do 18, členov 20, 25 in 44 ter določb iz naslova IV, velja za članice ESCB, kadar upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljajo osrednje storitve iz oddelka A Priloge.

Pojasnilo

ECB podpira splošno izvzetje članic ESCB iz zakonodaje o finančnih storitvah. Hkrati ECB podpira to, da bi predlagana uredba, z izjemo zahtev glede izdajanja dovoljenj in nadzora iz členov 9 do 18 in člena 20 ter naslova IV, veljala za članice ESCB, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Namen spremembe je, da se to določi. Poleg tega se črta sklicevanje na druge nacionalne organe držav članic s podobnimi funkcijami, saj je glede na sklicevanje na članice ESCB odveč.

Sprememba 6

Člen 2(1)

„ ‚centralna depotna družba‘ (CDD) pomeni pravno osebo, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev iz točke 3 oddelka A Priloge in opravlja vsaj še eno drugo osrednjo storitev iz oddelka A Priloge;“

„ ‚centralna depotna družba‘ (CDD) pomeni pravno osebo, ki opravlja vsaj eno osrednjo storitev iz oddelka A Priloge;“

Pojasnilo

S spremembo se spreminja opredelitev pojma CDD v izogib regulativni arbitraži, do katere bi prišlo, če bi CDD ustanovila dva ali tri pravne subjekte, ki bi opravljali različne osrednje storitve, ne da bi zanje veljali predpisi, ki veljajo za CDD. ECB meni, da bi morala uredba veljati za vsako pravno osebo, ki ponuja katero od treh osrednjih storitev iz oddelka A Priloge.

Sprememba 7

Člen 3(1)

„1.   Vsako podjetje, ki izda prenosljive vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, poskrbi, da so ti vrednostni papirji predstavljeni v nematerializirani obliki, kot imobilizacija z izdajo globalnega papirja, ki predstavlja celotno izdajo, ali po neposredni izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.“

„1.   Vsak pravni subjekt, ki izda prenosljive vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, poskrbi, da so ti vrednostni papirji predstavljeni v nematerializirani obliki, kot imobilizacija z izdajo globalnega papirja, ki predstavlja celotno izdajo, ali po neposredni izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.“

Pojasnilo

Prenosljive vrednostne papirje lahko izdajajo podjetja in drugi pravni subjekti, kot so države članice, regionalni ali lokalni organi držav članic ali mednarodni javni organi. Predlaga se, da se področje uporabe člena 3(1) predlagane uredbe razširi, da bo zajelo tudi izdajatelje, ki niso podjetja, in sicer z nadomestitvijo pojma podjetje s pojmom pravni subjekt. Če bo ta predlog sprejet, bi bilo treba ustrezno spremeniti člen 4(1) predlagane uredbe.

Sprememba 8

Člen 6(4)

„4.   Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) po posvetovanju s člani Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podrobnosti postopkov, ki omogočajo potrditev ustreznih podrobnosti transakcij in olajšujejo poravnavo, iz odstavkov 1 in 2 ter podrobnosti orodij za spremljanje za opredelitev poravnav, ki verjetno ne bodo uspele, iz odstavka 3.

[…]“

„4.   Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v tesnem sodelovanju s članicami Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podrobnosti postopkov, ki omogočajo potrditev ustreznih podrobnosti transakcij in olajšujejo poravnavo, iz odstavkov 1 in 2 ter podrobnosti orodij za spremljanje za opredelitev poravnav, ki verjetno ne bodo uspele, iz odstavka 3.

[…]“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se zagotovi ustrezna vključenost ESCB v pripravo osnutkov regulativnih standardov s strani ESMA.

Sprememba 9

Člen 7(1)

„1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi sistem za spremljanje neuspešnih poravnav transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1). Pristojnemu organu in vsaki osebi, ki ima pravni interes, redno sporoča število in podrobnosti neuspešnih poravnav ter morebitne druge ustrezne informacije. Pristojni organi si z ESMA izmenjajo vse ustrezne informacije o neuspešnih poravnavah.“

„1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi sistem za spremljanje neuspešnih poravnav transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1). Pristojnemu organu, organom iz člena 11 in vsaki osebi, ki ima pravni interes, redno sporoča število in podrobnosti neuspešnih poravnav ter morebitne druge ustrezne informacije. Pristojni organi si z ESMA izmenjajo vse ustrezne informacije o neuspešnih poravnavah.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi pravočasno sporočanje ustreznih informacij tako pristojnim organom kot tudi članicam ESCB.

Sprememba 10

Člen 8

„1.   Zadevni organ države članice, katere zakonodaja se uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, je pristojen za zagotovitev uporabe členov 6 in 7 ter za spremljanje naloženih kazni, pri čemer tesno sodeluje z organi, pristojnimi za nadzor reguliranih trgov, MTF, OTF in centralnih nasprotnih strank iz člena 7. Organi zlasti spremljajo uporabo kazni iz člena 7(2) in (4) ter ukrepov iz člena 7(6).

2.   Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v povezavi s členoma 6 in 7 te uredbe, lahko ESMA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„1.   Organi iz člena 10, so odgovorni za zagotovitev uporabe členov 6 in 7 ter za spremljanje naloženih kazni, pri čemer tesno sodelujejo z organi, pristojnimi za nadzor reguliranih trgov, MTF, OTF in centralnih nasprotnih strank iz člena 7, ter organi iz člena 11(1). Ti organi zlasti spremljajo uporabo kazni iz člena 7(2) in (4) ter ukrepov iz člena 7(6).

2.   Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v povezavi s členoma 6 in 7 te uredbe, lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

Pojem zadevni organ ni opredeljen v členu 1 predlagane uredbe. Namen spremembe odstavka 1 je, da se pojasni, da bi morali organi iz člena 10 in člena 11(1) zagotoviti skladnost s členoma 6 in 7. ECB tudi ugotavlja, da sklicevanje na zakonodajo, ki se uporablja, ni usklajeno s terminologijo, uporabljeno v Direktivi 98/26/ES  (2). Namen predlagane spremembe odstavka 2 je, da se zagotovi ustrezna vključenost članic ESCB. Člene 7(8), 15(7) do (8), 20(8) do (9), 24(8), 27(3) do (4), 30(6), 34(4), 35(6), 36(9), 42(7), 44(3), 47(6), 50(6), 51(5), 53(6), 57(5) in 58(4) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

Sprememba 11

Člen 11(1)

„1.   Naslednji organi sodelujejo pri izdaji dovoljenj za CDD in nadzoru CDD, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi:

(a)

organ, odgovoren za nadzor sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD v državi članici, katere zakonodaja se uporablja za zadevni sistem;

(b)

po potrebi centralna banka v Uniji, v poslovnih knjigah katere je poravnan denarni del sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, ali centralna banka v Uniji, ki je izdala zadevno valuto, če se poravnava izvede prek kreditne institucije v skladu z naslovom IV.“

„1.   Naslednji organi sodelujejo pri izdaji dovoljenj za CDD in nadzoru CDD, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi:

(a)

organ, odgovoren za nadzor sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD v državi članici, katere zakonodaja se uporablja za zadevni sistem;

(b)

centralna banka v Uniji, ki izdaja valuto, v kateri poteka poravnava;

(c)

kjer to pride v poštev, članica ESCB, v poslovnih knjigah katere je poravnan denarni del sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, .“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se pojasni vloga centralnih bank izdajateljic in to, da je treba poravnavo v centralnobančnem denarju razumeti kot poravnavo v valuti, ki jo zadevna centralna banka izdaja.

Sprememba 12

Člen 12(1), drugi pododstavek

„Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse, vključno s sodelovanjem med organi iz členov 9 in 11 pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo te uredbe, lahko ESMA izda smernice, naslovljene na organe iz člena 9, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse, vključno s sodelovanjem med organi iz členov 9 in 11 pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo te uredbe, lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice, naslovljene na organe iz člena 9, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi, da bodo članice ESCB kot organi iz člena 11 predlagane uredbe ustrezno vključene v pripravo smernic ESMA.

Sprememba 13

Člen 13

„Organi iz členov 9 in 11 takoj obvestijo ESMA in drug drugega o kakršnih koli izrednih razmerah v zvezi s CDD, vključno s kakršnim koli razvojem na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplival na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kjer ima CDD ali eden od njenih udeležencev sedež.“

Brez poseganja v obveščanje iz člena 6 Direktive 98/26/ES organi iz členov 9 in 11 takoj obvestijo ESMA, ESRB in drug drugega o kakršnih koli izrednih razmerah v zvezi s CDD, vključno s kakršnim koli razvojem na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplival na likvidnost trga, stabilnost valute, v kateri poteka poravnava, integriteto pri denarni politiki in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kjer ima CDD ali eden od njenih udeležencev sedež.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se glede na naravo navedenih izrednih razmer, ki lahko vplivajo na stabilnost finančnega sistema, vključi ESRB. Njen namen je tudi ta, da se pojasni, da sta stabilnost zadevnih valut in integriteta pri denarni politiki pomembna dejavnika za varnost CDD. Postopek obveščanja iz tega člena ne bi smel posegati v obveščanje, ki ga zahteva člen 6(3) Direktive 98/26/ES.

Sprememba 14

Člen 15(5)

„5.   Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD vlagateljici posvetuje s pristojnimi organi druge vključene države članice v naslednjih primerih:

[…]“

„5.   Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD vlagateljici posvetuje s pristojnimi organi in organi iz člena 11 iz druge vključene države članice v naslednjih primerih:

[…]“

Pojasnilo

V načelih CPSS-IOSCO je poudarjen pomen sodelovanja med centralnimi bankami, nadzornimi organi in drugimi zadevnimi organi. Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi tako sodelovanje pri pravilih, ki veljajo za izdajanje dovoljenj CDD. Če bo ta predlog sprejet, bi bilo treba ustrezno spremeniti člena 17(2) in 18(2) ter člena 22 in 23 predlagane uredbe.

Sprememba 15

Člen 17(1)(d)

„CDD, ki je pridobila dovoljenje, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži vlogo za dovoljenje, kadar želi izvajanje osrednje storitve prenesti na tretjo stranko v skladu s členom 28 ali razširiti svoje dejavnosti na eno ali več naslednjih dejavnosti:

[…]

(d)

vzpostavitev kakršne koli povezave CDD.“

“CDD, ki je pridobila dovoljenje, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži vlogo za dovoljenje, kadar želi izvajanje osrednje storitve prenesti na tretjo stranko v skladu s členom 28 ali razširiti svoje dejavnosti na eno ali več naslednjih dejavnosti:

[…]

(d)

vzpostavitev kakršne koli interoperabilne povezave .“

Pojasnilo

Postopek iz člena 17(1) bi bilo treba zaradi administrativnega bremena, ki ga nalaga, omejiti na interoperabilne povezave CDD. Predlaga se tudi, da se na podoben način spremenita člena 45(2) in 50(3) predlagane uredbe.

Sprememba 16

Člen 19(2)

„2.   Centralne banke takoj obvestijo ESMA o vseh CDD, ki jih upravljajo.“

„2.   Članice ESCB obvestijo ESMA o vseh sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se pojasni področje uporabe člena 19(2). V skladu z uvodno izjavo 9 in členom 1(4) predlagane uredbe pojasnjuje, da članice ESCB ne upravljajo CDD, lahko pa upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljajo drugo osrednjo storitev iz oddelka A Priloge.

Sprememba 17

Člen 20

„1.   Pristojni organ vsaj enkrat letno pregleda usklajenost ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov, ki jih izvaja CDD, s to uredbo ter oceni tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD.

[…]

4.   Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 se pristojni organ v začetni fazi posvetuje z zadevnimi organi iz člena 11 o delovanju sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD.

5.   Pristojni organ redno in vsaj enkrat letno obvešča zadevne organe iz člena 11 o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1, vključno z morebitnimi popravljalnimi ukrepi ali kaznimi.

[…]“

„1.   Pristojni organ vsaj enkrat letno pregleda usklajenost ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov, ki jih izvaja CDD, s to uredbo ter oceni tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD, in tveganja, ki so ali bi lahko bila s CDD povezana. Pristojni organ ima pravico zbirati vse ustrezne informacije, ki jih potrebuje za svojo oceno.

[…]

4.   Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 pristojni organ že v začetni fazi tesno sodeluje z zadevnimi organi iz člena 11 glede delovanja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD.

5.   Pristojni organ redno in vnaprej z zadevnimi organi iz člena 11 obravnava rezultate pregleda in ocene iz odstavka 1, vključno z morebitnimi popravljalnimi ukrepi ali kaznimi.

[…]“

Pojasnilo

Namen spremembe odstavka 1 je, da se zagotovi, da bodo pristojni organi zbirali in prejemali vse ustrezne informacije, ki jih potrebujejo za oceno in makrobonitetno analizo tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD, vključno s tveganji, povezanimi z njeno sistemsko vlogo.

Namen sprememb odstavkov 4 in 5 je, da se formalno uredi tesno sodelovanje med pristojnimi organi, pregledniki in drugimi zadevnimi organi.

Sprememba 18

Člen 21(2)

„2.   Katera koli CDD, ki želi prvič opravljati svoje storitve na ozemlju druge države članice ali spremeniti obseg storitev, ki jih opravlja, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, sporoči naslednje informacije:

(a)

državo članico, v kateri namerava delovati;

(b)

program poslovanja, zlasti z navedbo storitev, ki jih namerava opravljati;

(c)

za podružnice organizacijsko strukturo podružnice in imena oseb, odgovornih za upravljanje podružnice.“

„2.   Katera koli CDD, ki želi prvič opravljati svoje storitve na ozemlju druge države članice ali spremeniti obseg storitev, ki jih opravlja, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, sporoči naslednje informacije:

(a)

državo članico, v kateri namerava delovati;

(b)

program poslovanja, zlasti z navedbo storitev, ki jih namerava opravljati, vključno z valuto ali valutami, ki jih obdeluje;

(c)

za podružnice organizacijsko strukturo podružnice in imena oseb, odgovornih za upravljanje podružnice.“

Pojasnilo

CDD bi morala zagotoviti informacije o valuti ali valutah, v katerih izvaja poravnavo. Te informacije so potrebne za določitev centralnih bank izdajateljic, ki bi morale biti vključene v postopek za izdajo dovoljenja in oceno te CDD.

Sprememba 19

Člen 21(3)

„3.   Pristojni organ v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2 te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima ob upoštevanju izvajanja predvidenih storitev razloge, da dvomi v ustreznost upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici.“

„3.   Pristojni organ v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2 te informacije posreduje organom iz člena 11 in pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima ob upoštevanju izvajanja predvidenih storitev razloge, da dvomi v ustreznost upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se zagotovi, da bodo tudi organi iz člena 11 predlagane uredbe nemudoma in pod enakimi pogoji prejeli informacije iz člena 21(2) predlagane uredbe.

Sprememba 20

Člen 20a Poklicna skrivnost (novo)

[Ni besedila]

1.   Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za organe iz členov 10 in 11 in ESMA, ter revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov, ESMA ali ESRB.

Brez poseganja v zadeve, za katere veljajo kazenska ali davčna zakonodaja ali druge določbe te uredbe, te osebe zaupnih informacij, ki jih prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali agregirani obliki, tako da ni mogoče prepoznati posamezne CDD ali katere koli druge osebe.

2.   Če je bil proti CDD uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko v postopkih v civilnih ali gospodarskih zadevah razkrijejo zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, če je to potrebno za izvedbo postopka.

3.   Brez poseganja v zadeve, za katere veljata kazenska in davčna zakonodaja, lahko organi iz členov 10 in 11, ESMA in drugi organi ter fizične in pravne osebe razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te zaupne informacije uporabijo samo med opravljanjem svojih dolžnosti in za opravljanje svojih funkcij, vključno z razkritjem informacij nadrejenemu organu, v primeru pristojnih organov, v okviru področja uporabe te uredbe ali, v primeru drugih organov ali fizičnih in pravnih oseb, pa za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na opravljanje njihovih funkcij, ali oboje. Če ESMA, pristojni organ ali drug organ, telo ali oseba, ki te informacije sporoči, s tem soglaša, jih lahko organ, ki jih prejme, uporabi v druge nekomercialne namene.

4.   Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji za varovanje poklicne skrivnosti, določeni v odstavkih 1, 2 in 3.

Vendar pa ti pogoji ne preprečujejo ESMA ali organom iz členov 10 in 11, da bi izmenjevali ali posredovali zaupne informacije v skladu z njihovimi zakonsko predpisanimi nalogami in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, organizirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa, telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

5.   Odstavki 1, 2 in 3 organom iz členov 10 in 11 ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

Pojasnilo

S to spremembo ECB predlaga uvedbo ureditve poklicne skrivnosti, ki bi bila podobna sorodnim določbam v drugih evropskih predpisih o finančnih storitvah, npr. v uredbi o infrastrukturi evropskega trga. Zato predlaga, da se vstavi nov člen 20a.

Sprememba 21

Člen 20b Izmenjava informacij (novo)

[Ni besedila]

1.   ESMA, organi iz členov 10 in 11 ter drugi zadevni organi si nemudoma medsebojno zagotovijo informacije, potrebne za opravljanje njihovih dolžnosti.

2.   Organi iz členov 10 in 11, drugi zadevni organi, ESMA in drugi organi ter fizične in pravne osebe zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti.

3.   Pristojni organi sporočijo informacije ESRB in zadevnim članicam ESCB, če so te informacije pomembne za opravljanje njihovih dolžnosti.

Pojasnilo

S to spremembo ECB predlaga uvedbo ureditve izmenjave informacij, ki bi bila podobna sorodnim določbam v drugih evropskih predpisih o finančnih storitvah, npr. v uredbi o infrastrukturi evropskega trga. Zato predlaga, da se vstavi nov člen 20b.

Sprememba 22

Člen 22(7)

„7.   ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za dogovore o sodelovanju iz odstavkov 1, 3 in 5.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„7.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za dogovore o sodelovanju iz odstavkov 1, 3 in 5.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se zagotovi ustrezna vključenost članic ESCB v pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.

Sprememba 23

Člen 23(2)

„2.   ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 prizna CDD, ki ima sedež v tretji državi in je vložila vlogo za priznanje za opravljanje storitev iz odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 6;

(b)

CDD ima veljavno dovoljenje in je učinkovito nadzirana, s čimer se zagotavlja popolna skladnost z bonitetnimi zahtevami, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi;

(c)

v skladu z odstavkom 7 so sklenjeni dogovori o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi v zadevni tretji državi.“

„2.   ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 prizna CDD, ki ima sedež v tretji državi in je vložila vlogo za priznanje za opravljanje storitev iz odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 6;

(b)

CDD ima veljavno dovoljenje in je predmet učinkovitega nadzora in pregleda oziroma pregleda, če sistem poravnave vrednostnih papirjev upravlja centralna banka, s čimer se zagotavlja popolna skladnost z bonitetnimi zahtevami, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi;

(c)

v skladu z odstavkom 7 so sklenjeni dogovori o sodelovanju med ESMA in zadevnimi organi v zadevni tretji državi.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se zagotovi, da bo pogoj (b) veljal za CDD iz tretjih držav, ki jih upravljajo centralne banke, ki so zgolj predmet pregleda, kar trenutno velja za nekatere CDD v Uniji, ki jih upravljajo NCB. Odstavek 2(c) bi moral zajeti centralne banke tako v vlogi preglednikov kot tudi v vlogi centralnih bank izdajateljic.

Sprememba 24

Člen 23(3)

„3.   ESMA se pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, posvetuje s:

(a)

pristojnimi organi držav članic, v katerih namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD;

(b)

pristojnimi organi, ki nadzorujejo CDD, ki imajo sedež v Uniji in s katerimi je CDD tretje države vzpostavila povezave;

(c)

organi iz člena 11(1)(a);

(d)

organom tretje države, pristojnim za odobritev in nadzor CDD.“

„3.   ESMA se pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, posvetuje s:

(a)

pristojnimi organi držav članic, v katerih namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD;

(b)

pristojnimi organi, ki nadzorujejo CDD, ki imajo sedež v Uniji in s katerimi je CDD tretje države vzpostavila povezave;

(c)

organi iz člena 11(1);

(d)

organom tretje države, pristojnim za odobritev in nadzor CDD.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se zagotovi, da bo zadevna centralna banka izdajateljica vključena v ocenjevanje, ki ga bo izvedla ESMA, v skladu z načeli CPSS-IOSCO.

Sprememba 25

Člen 25(5)

„5.   CDD jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora ter da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu.“

„5.   CDD jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora ter da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu in revizorju.“

Pojasnilo

S spremembo se ta določba usklajuje s členom 25(3) uredbe o infrastrukturi evropskega trga.

Sprememba 26

Člen 28(5)

„5.   Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, če CDD odda nekatere storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje javnemu subjektu in če to zunanje izvajanje ureja namenski pravni, regulativni in operativni okvir, ki sta ga skupaj sprejela ter potrdila javni subjekt in zadevna CDD ter sprejeli pristojni organi na podlagi zahtev iz te uredbe.“

„5.   Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, če CDD odda nekatere storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje javnemu subjektu in če to zunanje izvajanje ureja namenski pravni, regulativni in operativni okvir, ki sta ga skupaj sprejela ter potrdila javni subjekt in zadevna CDD ter odobrili pristojni organi zadevne CDD.“

Pojasnilo

S to spremembo se predlagajo redakcijski popravki. Poleg tega se predlaga, da se črta zadnji del stavka, saj v predlagani uredbi ni posebnih zahtev za pripravo tega operativnega okvira.

Sprememba 27

Člen 35

„1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vodi evidenco in račune, ki ji pri računih, odprtih pri CDD, omogočajo, da lahko kadar koli in takoj loči med vrednostnimi papirji udeleženca in vrednostnimi papirji katerega koli drugega udeleženca ter po potrebi lastnimi sredstvi CDD.

2.   CDD vodi evidenco in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči med vrednostnimi papirji zadevnega udeleženca in vrednostnimi papirji strank zadevnega udeleženca.

3.   CDD vodi evidence in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči med vrednostnimi papirji posameznih strank zadevnega udeleženca, če in kakor to zahteva zadevni udeleženec (‚ločevanje posameznih strank‘).

[…]“

„1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vodi evidenco in račune, ki ji pri računih, odprtih pri CDD, omogočajo, da lahko kadar koli in takoj loči vrednostne papirje udeleženca od vrednostnih papirjev katerega koli drugega udeleženca ter po potrebi lastnih sredstev CDD.

2.   CDD vodi evidenco in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči vrednostne papirje zadevnega udeleženca od vrednostnih papirjev strank zadevnega udeleženca.

3.   CDD vodi evidence in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči vrednostne papirje posameznih strank zadevnega udeleženca, če in kakor to zahteva zadevni udeleženec (‚ločevanje posameznih strank‘).

[…]“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se pojasni, da je treba vrednostne papirje, katerih imetniki so stranke, ločiti od vrednostnih papirjev CDD in drugih strank. To je skladno z načelom 11 v načelih CPSS-IOSCO.

Sprememba 28

Člen 36(6)

„6.   CDD doseže dokončnost poravnave najpozneje do konca delovnega dne načrtovanega datuma poravnave. Na zahtevo svojega odbora uporabnikov namesti sisteme, ki omogočajo poravnavo znotraj enega dne ali v realnem času.“

„6.   CDD doseže dokončnost poravnave najpozneje do konca delovnega dne načrtovanega datuma poravnave. Na zahtevo svojega odbora uporabnikov uvede operativne postopke, ki omogočajo poravnavo znotraj enega dne ali v realnem času.“

Pojasnilo

V okviru predlagane uredbe ima pojem sistem poseben pomen, kakor je opredeljen v členu 2 Direktive 98/26/ES. Namen spremembe je, da ne bi pojma sistem razlagali v nasprotju z njegovim namenom.

Sprememba 29

Člen 37(1)

„1.   CDD za transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravna gotovinska plačila svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev prek računov, odprtih pri centralni banki, ki posluje v taki valuti, kadar je to praktično in na voljo.“

„1.   CDD za transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravna gotovinska plačila svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev prek računov, odprtih pri centralni banki, ki izdaja to valuto, kadar je to praktično in na voljo.“

Pojasnilo

Za zaščito varnosti in učinkovitosti poravnave ter v skladu z načeli CPSS-IOSCO je treba to določbo dopolniti z zahtevo, da mora CDD transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravnati v centralnobančnem denarju, kadar je to praktično in na voljo. Namen spremembe je, da se določi, da morajo biti računi za denarno poravnavo odprti pri centralni banki, ki izdaja valuto, in ne pri centralni banki, ki posluje v taki valuti.

Sprememba 30

Člen 39 predlagane uredbe

„CDD sprejme zanesljiv okvir za celovito obvladovanje pravnih, poslovnih, operativnih in drugih tveganj.“

„CDD sprejme zanesljiv okvir za celovito obvladovanje pravnih, poslovnih, operativnih, sistemskih in drugih tveganj.“

Pojasnilo

CDD sodijo med sistemsko pomembne tržne infrastrukture. Zato bi morale biti bonitetne zahteve, ki veljajo zanje, usmerjene v zmanjševanje sistemskega tveganja.

Sprememba 31

Člen 40(2)

„2.   CDD svoja pravila, postopke in pogodbe oblikuje tako, da se lahko izvršujejo v vseh ustreznih sodnih pristojnostih tudi v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.“

„2.   CDD svoja pravila, postopke in pogodbe oblikuje tako, da se lahko izvršujejo v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.“

Pojasnilo

Sprememba je redakcijska. Če so pravila, postopki in pogodbe izvršljivi, to že pomeni, da so izvršljivi v vseh ustreznih sodnih pristojnostih.

Sprememba 32

Člen 45(4)

„4.   V primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev med povezanimi CDD so povratni prenosi vrednostnih papirjev, preden je prvotni prenos postal dokončen, prepovedani.“

„4.   V primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev med povezanimi CDD so povratni prenosi vrednostnih papirjev ali njihovi nadaljnji prenosi v tretjo CDD, preden je prvotni prenos postal dokončen, prepovedani.“

Pojasnilo

S to spremembo se rešujejo težave, povezane z možnim oblikovanjem vrednostnih papirjev, pri katerih se začasni prenos prekliče in se začasno preneseni vrednostni papirji prenesejo v drugo CDD. Ta tveganja se nanašajo na integriteto pri izdaji.

Sprememba 33

Člen 45(8a) (novo)

[Ni besedila]

CDD zagotovi ustrezne strukture računov, s katerimi omogoči udeležencem, vključno z drugimi CDD, da se povežejo z njenimi sistemi. Struktura računov mora biti podprta z ustrezno ureditvijo poravnave, skrbništva in fiskalnih vidikov.

Pojasnilo

Če CDD, s katero je povezana druga CDD, ne zagotovi ustreznih struktur računov, na primer v obliki struktur zbirnih računov, potem pravilno delovanje povezave med tema CDD ni mogoče.

Sprememba 34

Člen 45(9)

„9.   ESMA po posvetovanju s članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev pogojev iz odstavka 3, v skladu s katerimi vse vrste povezav zagotavljajo ustrezno zaščito povezanih CDD in njihovih udeležencev, zlasti če CDD namerava sodelovati v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, spremljanja in upravljanja dodatnih tveganj iz odstavka 5 zaradi sodelovanja posrednikov, metodusklajevanja iz odstavka 6, primerov iz odstavka 7, v katerih je poravnava s povezavami po načelu dostava proti plačilu praktična in izvedljiva, in metod za oceno teh povezav.“

„9.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev pogojev iz odstavka 3, v skladu s katerimi vse vrste povezav zagotavljajo ustrezno zaščito povezanih CDD in njihovih udeležencev, zlasti če CDD namerava sodelovati v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, spremljanja in upravljanja dodatnih tveganj iz odstavka 5 zaradi sodelovanjaposrednikov, metod usklajevanja iz odstavka 6, primerov iz odstavka 7, v katerih je poravnava s povezavami po načelu dostava proti plačilu praktična in izvedljiva, določb odstavka 8a o ustreznih strukturah računov, vključno z zadevno ureditvijo, in metod za njihovo oceno .“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se določi, da mora ESMA sprejeti tehnične standarde za strukture računov pri povezavah CDD.

Sprememba 35

Člen 46

„1.   Vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi s finančnimi instrumenti, ki jih drži CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun.

2.   Če se račun uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se uporablja zakonodaja, ki velja za ta sistem poravnave vrednostnih papirjev.

3.   Če se račun ne uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se šteje, da se vodi na kraju sedeža CDD iz člena 19 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta.

4.   Uporaba prava katere koli države iz tega člena vključuje uporabo veljavnih materialnih pravil v tej državi, razen pravil mednarodnega zasebnega prava te države.“

„1.   Brez poseganja v člen 2(a) ter člena 9 in 10 Direktive 98/26/ES vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi s finančnimi instrumenti, ki jih vodi CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun. Šteje se, da se račun vodi v kraju, kjer ima CDD običajno prebivališče, kakor je določeno v členu 19 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.   Če pravo države članice, v kateri se vodi račun, ni isto kot pravo, ki ureja sistem poravnave vrednostnih papirjev, in je sistem poravnave vrednostnih papirjev določen v skladu s členom 2 Direktive 98/26/ES, se uporablja pravo, ki ureja sistem poravnave vrednostnih papirjev.

   

3.   Uporaba prava katere koli države iz tega člena vključuje uporabo veljavnih materialnih pravil v tej državi, razen pravil mednarodnega zasebnega prava te države.“

Pojasnilo

Predlagana uredba določa izjemo od osnovnega pravila iz člena 46(1) in omogoča izbiro prava v povezavi s katerim koli računom, ki se uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev. Pojem sistem poravnave vrednostnih papirjev je opredeljen kot formalni dogovor, ki ga ureja pravo države članice, ki ga izberejo udeleženci  (3). Ker lahko udeleženci izberejo pravo, ki se uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev, je torej pravo, ki ureja sistem poravnave vrednostnih papirjev, iz člena 46(2) predlagane uredbe, predmet izbire in lahko ni isto kot pravo kraja, kjer ima sedež CDD. S tem se ustvarja pravna negotovost glede prava, ki se uporablja v zvezi z vrednostnimi papirji, ki se poravnavajo prek računov pri CDD. Namen spremembe je, da se omeji obseg izbire prava in pri tem upošteva nekatere posebne primere, kjer pravo države članice, v kateri se vodijo računi, ni isto kot pravo, ki določa pravila sistema poravnave vrednostnih papirjev.

Sprememba 36

Člen 52(2)

„2.   […]

Po podrobni oceni učinka, preveritvi zadevnih podjetij in upoštevanju mnenj EBA, ESMA in ECB Komisija sprejmeizvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 66. Komisija poda razloge za izvedbeni sklep.

[…]“

„2.   […]

Po podrobni oceni učinka, posvetovanju z zadevnimi CDD ter upoštevanju mnenj EBA, ESMA, ECB in nadzornih organov in ocene ESRB Komisija sprejme izvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 66. Komisija poda razloge za izvedbeni sklep.

[…]“

Pojasnilo

S spremembo se pojasnjuje, da so zadevna podjetja CDD, in da tudi ESRB predloži svojo oceno Komisiji.

Sprememba 37

Člen 52(3)

„3.   CDD, ki načrtuje poravnavo denarnega dela celotnega sistema poravnave vrednostnih papirjev ali njegovega dela v skladu s členom 37(2) te uredbe, mora pridobiti dovoljenje, da za to imenuje kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z naslovom II Direktive 2006/48/ES, razen če pristojni organ iz člena 53(1) te uredbe z razpoložljivimi dokazi dokaže, da se izpostavljenost ene kreditne institucije koncentraciji tveganj iz člena 57(3) in (4) te uredbe ni dovolj zmanjšala. V tem primeru lahko pristojni organ iz člena 53(1) zahteva, da CDD imenuje več kot eno kreditno institucijo. Imenovane kreditne institucije se štejejo kot posrednice za poravnavo.“

„3.   CDD, ki načrtuje poravnavo denarnega dela celotnega sistema poravnave vrednostnih papirjev ali njegovega dela v skladu s členom 37(2) te uredbe, mora pridobiti dovoljenje, da za to imenuje kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z naslovom II Direktive 2006/48/ES, razen če pristojni organ iz člena 53(1) te uredbe z razpoložljivimi dokazi dokaže, da se izpostavljenost ene kreditne institucije koncentraciji tveganj iz člena 57(3) in (4) te uredbe ni dovolj zmanjšala. V tem primeru lahko pristojni organ iz člena 53(1) zahteva, da CDD imenuje več kot eno kreditno institucijo. Imenovane kreditne institucije se štejejo kot posredniki za poravnavo, kakor je opredeljeno v členu 2(d) Direktive 98/26/ES.“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se pojasni, da je treba imenovano kreditno institucijo šteti kot posrednika za poravnavo v smislu Direktive 98/26/ES za denarni del transakcij z vrednostnimi papirji, s čimer se zagotovi dokončnost nalogov za prenos, ki se nanašajo na ta denarni del.

Sprememba 38

Člen 53(5)

„5.   ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD vlagateljica predložiti pristojnemu organu.

[…]“

„5.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD vlagateljica predložiti pristojnemu organu.

[…]“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se v pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz člena 53(5) vključi EBA, saj se vsebina teh standardov nanaša na informacije o kreditnih institucijah.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2)  Glej zlasti Direktivo 98/26/ES, ki govori o zakonodaji, ki ureja sistem, in ne o zakonodaji, ki se uporablja za sistem.

(3)  V tej zvezi glej člen 2 Direktive 98/26/ES, ki govori o zakonodaji, ki ureja sistem, in ne o zakonodaji, ki se uporablja za sistem.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/32


Seznam nacionalnih nogometnih informacijskih točk

2012/C 310/03

Spremembe je treba poslati na elektronski naslov lewp@consilium.europa.eu

Služba

Naslov

Telefon/Faks

E-naslov

BE

Police fédérale

Direction générale de la police administrative

Direction des opérations et informations

Sécurité intégrale football (SIF)

Rue Fritz Toussaintstraat 8

1050 Bruxelles

+32 26426019

+32 26426070

+32 26464940 (Fax)

ivv-sif@skynet.be

BG

National Information Centre

Sport Events Security Unit

Criminal Police Department

National Police Chief Directorate

Ministry of Interior

Alexander Malinov blvd. 1

1715 Sofia

+359 29828610

+359 29316080 (Fax)

nfip@mvr.bg

CZ

Policejní prezidium České republiky

Úřad služby kriminální policie a vyšetřování

(Police Presidium of the Czech Republic

Bureau of Criminal Police and Investigation Service)

Strojnická 27

PO Box 62/KPV

170 89 Praha 7

+420 974824105

+420 974824150

+420 603190315

+420 603190084

+420 974824289 (Fax)

uskpv.podatelna@mvcr.cz

cz.sis@mvcr.cz

DK

Danish National Police,

Communication Centre

Ejby Industrivej 125-135

2620 Glostrup

+45 33430601

+45 33322771 (Fax)

NEC@politi.dk

DE

Landesamt für Zentrale Polizeiliche Dienste Nordrhein-Westfalen (LZPD NRW)

Zentrale Informationsstelle Sporteinsätze (ZIS)

Central Sports Intelligence Unit Germany

Hammfelddamm 4a

41460 Neuss

+49 2034175-4130

+49 2034175-4131

+49 2034175-4257

+49 2034175-4258

+49 2034175-4904 (Fax)

zis@polizei.nrw.de

EE

Coordination Division

Development Bureau

Public Order Police Department

Police and Border Guard Board

Ädala 4e

10614 Tallinn

+372 6123229

+372 6123910 (24 h)

+372 6123209 (Fax)

nfip.estonia@list.pol.ee

EL

Ministry of Public Order and Citizen Protection/Hellenic Police Headquarters/General Policing Division

P. Kanellopoulou Ave. 4

101 77 Athens

+30 2106924929

+30 6977788519

+30 2106998150 (Fax)

nfipgreece@astynomia.gr

ES

National Sport Office -Oficina Nacional de Deportes-

Secretaría General de la Comisaría General de Seguridad Ciudadana

Calle Julián González Segador, s/n

28043 Madrid

+34 915822710

+34 915822711

+34 915822712 (Fax)

ond@policia.es

FR

Direction centrale de la sécurité publique

Division nationale de lutte contre le hooliganisme

11 rue Cambacérès

75011 Paris

+33 149274845

+33 140072279 (Fax)

dcsp.pnif@interieur.gouv.fr

IE

National Football Information Points, National Criminal Intelligence

Security and Intelligence

Garda Headquarters

Phoenix Park

Dublin 8

+353 16661815

SI_NCIU@garda.ie

IT

Ministero dell'Interno

Dipartimento della Pubblica Sicurezza

Ufficio Ordine Pubblico

Piazza del Viminale 1

00184 Roma RM

+39 0646527993

+39 0646547798 (Fax)

cnims@interno.it

CY

Ministry of Justice and Public Order

Cyprus Police Headquarters, Operations Branch

National Football Information Point

Antistratigou Evangelou

Floraki str.

1478 Nicosia

+357 22808559

+357 22808341 (Fax)

nfiphq@police.gov.cy

LV

Central Public Order Police Department of State Police

Čiekurkalna 1. līnija K-4

Rīga, LV-1026

+371 67829335

+371 67829449 (Fax)

pasakumi@vp.gov.lv

LT

Police Department under the MoI Public Police Board

Saltoniskiu g. 19

LT-08105 Vilnius

+370 52719867

+370 52717951 (Fax)

nfip-lithuania@policija.lt

For urgent cases (24/7 service)

Lithuanian Criminal Police Bureau

International Liaison Office

Liepyno g. 7

LT-08105 Vilnius

+370 52719900

+370 52719924 (Fax)

office@ilnb.lt

LU

Direction générale de la police Grand-Ducale

Direction des opérations et de la prévention

2957 Luxembourg

+352 4997 2360

+352 4997 2399 (Fax)

dop@police.etat.lu

HU

Hungarian National Police

Law Enforcement Directorate

Public Order Department

Budapest

Teve u. 4–6.

1139

+36 14435507

+36 14435543 (Fax)

nfiphungary@orfk.police.hu

MT

Police General Headquarters

Protective Services

Malta Police Force

Police General Headquarters

St. Calcidonio Square

Floriana

FRN 1530

+356 21224001

+356 21226183 (Fax)

carmelo.magri@gov.mt

NL

National Football Information Point, CIV

PO Box 8300

3503 RH Utrecht

+31 306577222

+31 306577239 (Fax)

civ@wxs.nl

civ@utrecht.politie.nl

http://www.civ-voetbal.com

AT

Bundesministerium für Inneres (Ministry of Interior)

Generaldirektion für die öffentliche Sicherheit

Abteilung II/11 — Sportangelegenheiten

Türkenstraße 22

1090 Wien

+43 13131085501

+43 13131085590 (Fax)

BMI-II-11@bmi.gv.at

PL

General Headquarters of Police

General Police Staff

National Football Information Point

ul. Puławska 148/150

02-624 Warszawa

+48 226015034

+48 226013537

+48 226012823

+48 226015001 (Fax)

kpk@policja.gov.pl

PT

Polícia de Segurança Pública

Direcção Nacional

Departamento de Informações Policiais

Largo da Penha de França 1.o

1199-010 Lisboa

+351 218111000

+351 218147705 (Fax)

pnif@psp.pt

RO

Ministry of Administration and Interior/General Inspectorate of Romanian Gendarmerie — National Football Information Point

Str. Jandarmeriei nr. 9-11, sector 1

013894 București

+40 213198065

+40 214096557

+40 213198065 (Fax)

nfip@mai.gov.ro

SI

Ministrstvo za notranje zadeve

Uprava Uniformirane Policije

Sektor splošne policije

Štefanova ulica 2

SI-1501 Ljubljana

+386 14284989

+386 14284751

+386 14284791 (Fax)

ssp.uup@policija.si

SK

Národné informačné centrum NUI Bratislava

(NFIP Bratislava)

Vajnorská 25

Bratislava

+421 0961050318

+421 0961059002 (Fax)

divackenasilie@minv.sk

nic@nui.minv.sk (non EU countries only)

FI

Helsinki Police, Operational Policing Department

Pasilanraitio 11

FI-00240 Helsinki

+358 718776111

+358 718772812 (Fax)

nfip-fin@poliisi.fi

SE

National Bureau of Investigation, International Police Cooperation Division (IPO)

Box 12256

SE-102 26 Stockholm

+46 105637000

+46 86514203 (Fax)

ipo@rkp.police.se

UK

UKFPU (United Kingdom Football Policing Unit)

PO Box 51997

London

SW9 6TN

+44 2077857161-82

+44 2077857184 (Fax)

footballdesk@fpu.pnn.police.uk

Europol

 

 

Visitors address:

Eisenhowerlaan 73

2517 KK Den Haag

NEDERLAND

 

Postal address:

Europol

PO Box 908 50

2509 LW Den Haag

NEDERLAND

+31 703531022

O1@europol.europa.eu

navarroj@europol.europa.eu


Evropska komisija

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/36


Menjalni tečaji eura (1)

12. oktobra 2012

2012/C 310/04

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2970

JPY

japonski jen

101,70

DKK

danska krona

7,4589

GBP

funt šterling

0,80650

SEK

švedska krona

8,6830

CHF

švicarski frank

1,2093

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,4005

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,950

HUF

madžarski forint

281,40

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6961

PLN

poljski zlot

4,0978

RON

romunski leu

4,5648

TRY

turška lira

2,3437

AUD

avstralski dolar

1,2654

CAD

kanadski dolar

1,2678

HKD

hongkonški dolar

10,0541

NZD

novozelandski dolar

1,5815

SGD

singapurski dolar

1,5834

KRW

južnokorejski won

1 441,35

ZAR

južnoafriški rand

11,1779

CNY

kitajski juan

8,1267

HRK

hrvaška kuna

7,5223

IDR

indonezijska rupija

12 438,76

MYR

malezijski ringit

3,9658

PHP

filipinski peso

53,744

RUB

ruski rubelj

40,2000

THB

tajski bat

39,740

BRL

brazilski real

2,6428

MXN

mehiški peso

16,6949

INR

indijska rupija

68,5060


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/37


Razpis za prijavo interesa za članstvo v medsektorski in neodvisni skupini strokovnjakov za svetovanje o učinkovitih načinih vlaganja v zdravstvo

2012/C 310/05

Ta razpis je naslovljen na strokovnjake, ki želijo kandidirati za članstvo v medsektorski in neodvisni skupini strokovnjakov za svetovanje o učinkovitih načinih vlaganja v zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: skupina), ustanovljeni s Sklepom Komisije 2012/C 198/06 z dne 5. julija 2012 (1).

Vloga skupine je Komisiji zagotavljati neodvisne in medsektorske nasvete o učinkovitih načinih vlaganja v zdravstvo. Delo skupine temelji na načelih odličnosti, neodvisnosti, medsektorskega pristopa in preglednosti.

Sestava in pristojnost skupine

Skupina bo imela največ 17 članov, ki se jim na pobudo skupine in v dogovoru s Komisijo pri posebnih vprašanjih lahko pridružijo zunanji strokovnjaki ter strokovnjaki iz drugih organov EU. Pridruženi strokovnjaki sodelujejo v dejavnostih in posvetovanjih o obravnavanih vprašanjih ter imajo enake funkcije, odgovornosti in pravice kot člani skupine.

Člane skupine imenuje Komisija na podlagi njihovega strokovnega znanja na enem ali več področjih pristojnosti, tako da člani skupaj pokrivajo čim več strokovnih področij. Strokovna področja so določena v Prilogi I k Sklepu 2012/C 198/06.

Člani skupine so imenovani za tri leta, svojo funkcijo pa lahko opravljajo največ tri zaporedne mandate. Funkcijo obdržijo, dokler niso zamenjani ali ponovno imenovani.

Za članstvo v skupini lahko kandidirajo zainteresirani strokovnjaki.

Upravičenost

Kandidati morajo imeti:

univerzitetno izobrazbo na ustreznem znanstvenem področju,

vsaj 10 let poklicnih izkušenj,

dobro znanje angleščine.

Ta razpis za prijavo interesa je odprt za strokovnjake iz Evrope in od drugod.

Merila za izbor

Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo:

ustrezne poklicne izkušnje na strokovnih področjih s seznama iz Priloge I k Sklepu 2012/C 198/06,

izkušnje z razvojem in izvajanjem politik na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, zlasti v zdravstvenem sektorju,

dokazano znanstveno odličnost na enem ali po možnosti več področjih, povezanih z vprašanji, ki jih preučuje skupina,

poklicne izkušnje v multidisciplinarnem in mednarodnem okolju, zlasti na evropski ravni,

vodstvene in komunikacijske spretnosti, zlasti pri vodenju in organiziranju delovnih skupin, obvladovanju kompleksnih informacij in pripravi povzetkov.

Izbirni postopek

Izbirni postopek bo potekal v treh korakih:

(i)

preverjanje sprejemljivosti prijav in upravičenosti kandidatov;

(ii)

primerjalno ovrednotenje in oblikovanje seznama najprimernejših kandidatov; ter

(iii)

imenovanje članov skupine s tega seznama.

Za koraka (i) in (ii) bo vzpostavljena izbirna komisija, ki jo bodo sestavljali uradniki Komisije, odgovorni za politiko in zakonodajo na področju javnega zdravja, zdravstvenih sistemov in znanstvenih raziskav, ter zunanji strokovnjaki.

Komisija bo v izbirnem postopku upoštevala neodvisnost (morebitno navzkrižje interesov), zastopanost različnih geografskih regij in uravnoteženo zastopanost spolov.

Imenovanje članov

Generalni direktor za zdravje in potrošnike bo člane skupine imenoval s seznama kandidatov, ki ga bo pripravila izbirna komisija.

Imena članov skupine bodo objavljena v registru strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih skupin (2) ter na spletišču Generalnega direktorata za zdravje in potrošnike (3).

Neodvisnost

Člani skupine so imenovani kot posamezniki, ki delujejo v svojem imenu. Od kandidatov se zahteva, da vključijo izjavo o zavezi, da bodo delovali neodvisno od kakršnega koli zunanjega vpliva, in izjavo o kakršnem koli interesu, ki bi lahko vplival na njihovo neodvisnost. Od njih se bo zahtevalo, da bodo v primeru imenovanja dajali pisne letne izjave o interesih ter pisne in/ali ustne tematske izjave o interesih, ob upoštevanju, da bodo te javne.

Delovna obveznost in nadomestila

Kandidati morajo biti pripravljeni na redno sodelovanje na sestankih, dejavno prispevanje k znanstvenim razpravam, preučevanje dokumentov in dajanje pripomb na sestankih skupine, udeležbo na delavnicah in zaslišanjih na povabilo ter na vlogo „predsednikov“ in/ali „poročevalcev“ delovnih skupin ad hoc. Večina delovnih dokumentov je v angleščini in sestanki prav tako potekajo v angleščini. Kandidati morajo upoštevati, da so za sestanke načeloma potrebne priprave. Ocenjuje se, da se bo skupina na plenarnih zasedanjih sestala od pet- do desetkrat letno. Kandidati morajo biti pripravljeni delati z elektronskimi načini upravljanja in izmenjave dokumentov ter sodelovati na video- ali avdiokonferencah.

Člani skupine in zunanji strokovnjaki bodo upravičeni do nadomestila za udeležbo na sestankih skupine in za poročanje o posebnih vprašanjih. Nadomestila so določena v Prilogi II k Sklepu 2012/C 198/06.

Člani bodo upravičeni tudi do potnih stroškov in dnevnic v skladu s pravili, ki jih določi Komisija.

Postopek prijave

Zainteresirani strokovnjaki so pozvani, da izpolnijo spletni prijavni obrazec in ga oddajo skupaj z življenjepisom in seznamom objav.

Objava postopka prijave, prijavni obrazec in posebna izjava o varstvu osebnih podatkov so na voljo na naslednji spletni strani:

http://ec.europa.eu/health/healthcare/consultations/call_expertpanel_healthinnovation_en.htm

Rok za prijavo je 23. november 2012.

Upoštevane bodo samo spletne prijave, oddane prek zgoraj navedene internetne povezave.

Prijava velja za sprejemljivo, če vsebuje:

izpolnjen obvezni prijavni obrazec,

življenjepis, po možnosti ne daljši od treh strani (priložen prijavnemu obrazcu),

seznam kandidatovih znanstvenih objav (priložen prijavnemu obrazcu),

verodostojno izpolnjeno izjavo o interesih (vključeno v prijavnem obrazcu).

Dokazila se lahko zahtevajo pozneje. Vse prijave interesa bodo obravnavane zaupno.

Komisija bo kandidate čim prej obvestila o rezultatih izbirnega postopka.

Kontaktni podatki

Za dodatne informacije o tem razpisu se obrnite na:

SANCO-CALL-PANEL@ec.europa.eu

Varstvo osebnih podatkov

Komisija bo zagotovila, da bodo osebni podatki kandidatov obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). To velja zlasti za zaupnost in varstvo takih podatkov.

Upravljavec za obdelavo osebnih podatkov v okviru tega razpisa je Tapani Piha, vodja enote D3 Generalnega direktorata za zdravje in potrošnike.

Več informacij o obsegu, namenih in načinih obdelave osebnih podatkov v okviru tega razpisa lahko kandidati najdejo v posebni izjavi o varstvu osebnih podatkov na zgoraj navedeni spletni strani razpisa.


(1)  http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:198:0007:0011:SL:PDF

(2)  http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/

(3)  http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/index_en.htm


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

Evropska komisija

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/40


Obvestilo gospodarskim subjektom – Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

2012/C 310/06

Komisija obvešča gospodarske subjekte, da je prejela zahtevke v skladu z upravnimi ureditvami, predvidenimi v Sporočilu Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (2011/C 363/02) (1), za julijski krog leta 2013.

Seznam proizvodov, za katere se zahteva opustitev dajatev, je zdaj na voljo na tematski spletni strani Komisije (Europa) o carinski uniji (2).

Gospodarske subjekte se prav tako obvesti, da je rok za predložitev ugovorov na nove zahtevke Komisiji prek nacionalnih uprav 10. december 2012, ko bo potekalo drugo zasedanje skupine za gospodarsko-tarifna vprašanja.

Zainteresiranim gospodarskim subjektom se svetuje, naj redno preverjajo seznam, da bodo seznanjeni s statusom zahtevkov.

Več informacij o postopku avtonomnih tarifnih opustitev je na voljo na spletni strani Europa:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/suspensions/index_en.htm


(1)  UL C 363, 13.12.2011, str. 6.

(2)  http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/susp/susp_home.jsp?Lang=sl&Screen=0&ContextPath=


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

13.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/41


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6721 – First Reserve Management/SK Capital Partners/TPC)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 310/07

1.

Komisija je 8. oktobra 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji First Reserve Management, L.P. („First Reserve“, ZDA) in SK Capital Partners („SK“, ZDA) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem TPC Group Inc. („TPC“, ZDA).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za First Reserve: podjetje za naložbe zasebnega kapitala in naložbe v infrastrukturo, specializirano za energetski sektor, vključno s storitvami na naftnih poljih, energetsko infrastrukturo ter energetskimi rezervami,

za SK: zasebno investicijsko podjetje, ki investira zlasti v sektorje posebnih materialov, kemikalij in zdravstvene nege,

za TPC: proizvodnja izdelkov z dodano vrednostjo iz petrokemičnih surovin, kot so C4 in C3 ogljikovodiki, ki se uporabljajo pri proizvodnji visoko zmogljivih in posebnih kemikalij.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6721 – First Reserve Management/SK Capital Partners/TPC na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).