22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/1

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland je potekel po reviziji za poslovno leto 2011. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2012.

(3)

Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2012 do 2016 izbrala družbo RSM Farrell Grant Sparks –

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/2

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/4

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/6

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6490. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/6

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6560. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/7

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M5979. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/7

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6628. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/8

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6678. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/9

1.1

Člen 10(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) določa, da se mora Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) posvetovati z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi pristojnimi organi o pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov, ki določajo: (a) merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz člena 10(3); in (b) višino pragov kliringa, nad katerimi morajo nefinančne družbe kliring svojih bodočih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih izvajati preko centralnih nasprotnih strank, pri čemer se pragovi določijo glede na sistemsko pomembnost vsote neto pozicij in izpostavljenosti na posamezno nasprotno stranko in na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.

1.2

ESRB je 26. junija 2012 prejel zahtevo ESMA za nasvet o zgoraj omenjenih vprašanjih, sklicujoč se na dokument ESMA o posvetovanju, ki je bil objavljen 25. junija 2012 (2).

1.3

V skladu s členi 3(2)(b) in (g) ter 4(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (3) je splošni odbor ESRB sprejel ta nasvet, ki je objavljen v skladu s členom 30 Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (4).

2.1

Nefinančne družbe uporabljajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC predvsem za varovanje poslovnih dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja pred tveganji. Vsaka opredelitev praga kliringa bi morala načeloma zagotoviti, da so doseženi naslednji cilji politike:

2.2

V številnih tržnih segmentih, na primer na trgih primarnih surovin, na katerih so v preteklosti delovale predvsem nefinančne družbe, se zdaj največ uporabljajo izvedeni finančni instrumenti OTC, bodisi za špekulativne, naložbene ali trgovalne namene. To je deloma odziv na vstop finančnih institucij na te trge oziroma tako imenovani proces financializacije. To terja previdnost pri obravnavi tveganj, ki nastajajo zaradi uporabe izvedenih finančnih instrumentov s strani nefinančnih družb.

2.3

Opredelitev poslovnih dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja bi morala biti čim bolj podrobna in objektivna, tako da ni prostora za različne interpretacije ali arbitražo, saj so posledice spoštovanja oziroma nespoštovanja te opredelitve lahko precejšnje.

2.4

Po opravljeni podrobni analizi (5) ESRB predlaga, da se pragi izračunajo v dveh korakih, s čimer se obvaruje celovitost trga in zagotovi tržna preglednost, ne da bi se ščitili interesi posameznih tržnih udeležencev. Cilj je tudi zagotoviti ustrezno obravnavo tveganj, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov v imetju nefinančnih družb.

2.5

Izvedeni finančni instrumenti v imetju za namene poslovne dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja niso brez tveganja, saj lahko v primeru, da niso ustrezno ovrednoteni, privedejo do neučinkovito velikega varovanja pred tveganji, kar ima lahko sistemske posledice.

2.6

Z makrobonitetnega vidika je bolje, da nefinančne družbe kliring svojih izvedenih finančnih instrumentov izvajajo preko centralnih nasprotnih strank ob plačilu kritja, kot pa da podobne storitve dobijo od bank v zameno za provizijo. Obstaja tveganje, da z bančnimi provizijami, ki so v osnovi viri in zapustijo nefinančne družbe, tveganje ne bo ustrezno ovrednoteno, tako s stališča bank kot tudi s stališča nefinančnih družb.

3.1

ESRB pozdravlja delo, ki ga je opravil ESMA pri opredelitvi poslovnih dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja in se na splošno strinja z rezultati tega dela, ob upoštevanju naslednjega:

3.2

Poslovne dejavnosti nefinančnih družb bi se morale nanašati na posamezne postavke v bilanci stanja in, konkretneje, na osnovno dejavnost nefinančne družbe, namreč na kapital, obveznosti, terjatve in opredmetena osnovna sredstva. V opredelitev poslovnih dejavnosti bi bilo treba uvesti koncepta „kapitalski odhodki“ in „poslovni odhodki“, saj se lahko izkaže, da opredelitev poslovnih dejavnosti s sklicevanjem na mednarodne standarde računovodskega poročanja ni optimalna. Najvišja raven izvedenih finančnih instrumentov, povezanih s poslovnimi dejavnostmi nefinančnih družb, bi morala biti enaka knjigovodskemu znesku kapitala, obveznosti, terjatev in opredmetenih osnovnih sredstev v bilanci stanja.

3.3

Dejavnosti zakladniškega financiranja bi morale biti opredeljene z uporabo izkaza denarnih tokov nefinančne družbe, ob določilu, da bi morale biti te dejavnosti omejene na denarne tokove iz dejavnosti financiranja nefinančnih družb, ki nastanejo tekom leta.

3.4

ESRB pozdravlja delo, ki ga je opravil ESMA pri opredelitvi pragov kliringa, ob upoštevanju naslednjega:

3.5

Začetni nizki pragovi kliringa za nefinančne družbe bi morali temeljiti na jasnih makrobonitetnih načelih z možnostjo, da se lahko povišajo v kasnejših revizijah, če bi bilo to potrebno.

3.6

Najti bi bilo treba ravnotežje med kompleksnostjo izračuna praga kliringa in zmanjšanjem tveganj, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov OTC v imetju nefinančnih družb.

3.7

Opredeliti bi bilo treba omejeno število razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morale veljati različne zahteve glede pragov kliringa.

3.8

Pragovi kliringa ne bi smeli biti opredeljeni glede na nasprotno stranko, saj bi se s tem povečala kompleksnost ureditve, bistvenih koristi pa ne bi bilo.

3.9

Bruto tržna vrednost bi morala imeti v opredelitvi pragov kliringa prednost pred hipotetično vrednostjo, saj bi tako dobili bolj natančno sliko tržne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v imetju nefinančnih družb in s tem bolj natančen pristop k tveganjem, ki jih za sistem predstavljajo ti izvedeni finančni instrumenti. Pragove kliringa bi bilo treba izračunavati z določeno pogostostjo, pristojni organi pa bi morali imeti možnost, da v času finančne krize to pogostost povečajo.

3.10

Prag kliringa na posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega se uporablja dvostopenjski postopek kalibracije praga, ki je opisan v oddelku 4, bi moral biti opredeljen, kot sledi:

(a)

nefinančne družbe bi morale biti razdeljene v dve podmnožici po naslednjih merilih:

in

(b)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragovi za vsakega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC:

(c)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), ne presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragi za vsakega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC:

(d)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragi, izpeljani kot absolutni zneski:

NCNTFD (x) > ε'

(e)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), ne presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragi, izpeljani kot absolutni zneski:

NCNTFD (x) > γ'

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/13

1.1

Člen 46(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) določa, da se mora Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) posvetovati z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi relevantnimi organi o pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov v zvezi s primernim zavarovanjem pri centralnih nasprotnih strankah. Posvetovanje se zlasti nanaša na naslednja tri vprašanja: (a) vrsta primernega zavarovanja, ki bi se lahko štelo za visoko likvidno, (b) odbitki pri vrednotenju finančnega premoženja in (c) pogoji, pod katerimi lahko centralne nasprotne stranke kot zavarovanje sprejemajo jamstva poslovnih bank.

1.2

ESRB je 26. junija 2012 prejel zahtevo ESMA za nasvet o zgoraj omenjenih vprašanjih, sklicujoč se na dokument ESMA o posvetovanju, ki je bil objavljen 25. junija 2012 (2).

1.3

V skladu s členi 3(2)(b) in (g) ter 4(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (3) je splošni odbor ESRB sprejel ta nasvet, ki je objavljen v skladu s členom 30 Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (4).

1.4

Mandat ESRB, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010, zajema nadzor nad finančnim sistemom, kot je opredeljen v členu 2(b) (5) Uredbe (EU) št. 1092/2010; ta med drugim vključuje infrastrukture finančnega sistema, kot so centralne nasprotne stranke, in njihovo vlogo znotraj finančnega sistema.

2.1

Centralne nasprotne stranke so ključna vozlišča finančnega sistema, njihova vloga pa se bo še povečala z izvajanjem pobude, sprejete na zasedanju skupine G20 leta 2009 v Pittsburghu, da bi se kliring vseh standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), izvajal centralno. Zakonodaja bi morala biti pripravljena ob upoštevanju makrobonitetnih pomislekov glede procikličnosti. ESRB meni, da se vprašanje procikličnosti ne sme omejiti na takojšen učinek na odpornost samih centralnih nasprotnih strank, ampak se mora nanašati tudi na vpliv, ki ga ima ravnanje centralnih nasprotnih strank na širši finančni sistem.

2.2

Morebitna uporaba odbitkov pri vrednotenju in kritja kot makrobonitetnih orodij v zvezi z zavarovanjem je ključni vidik in ESRB poziva pristojne makrobonitetne organe, naj ga upoštevajo pri prvem načrtovanem pregledu uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah.

2.3

Čeprav si je treba prizadevati za omejitev procikličnosti, pa ESRB priznava, da to nikakor ne bi smelo omajati odpornosti centralnih nasprotnih strank.

3.1

Sklicevanje na državo, v kateri je izdajatelj ustanovljen, bi bilo treba umakniti s seznama zahtev glede nizkega kreditnega tveganja, saj je to tveganje običajno že upoštevano v oceni kreditnega tveganja izdajatelja.

3.2

Centralne nasprotne stranke bi morale v zvezi s prenosljivostjo in vrednostjo zavarovanja imeti visoko stopnjo gotovosti glede naslednjega:

3.3

Centralne nasprotne stranke bi morale imeti ustrezna pravna in operativna varovala, ki bi zagotovila, da je mogoče čezmejno zavarovanje uporabiti pravočasno.

3.4

Za sprejetje zavarovanja v obliki finančnega premoženja, ki so ga izdali klirinški člani, bi morali veljati naslednji ukrepi skrbnega in varnega poslovanja:

3.5

Omejitve v stopnji koncentracije bi bilo treba določiti glede na sklad finančnega premoženja, saj težje ko je doseči razpršenost, bolj omejen postane nabor primernega zavarovanja.

3.6

Zaradi pravne varnosti in tržne predvidljivosti bi morala biti zmožnost centralne nasprotne stranke, da ponovno uporabi ali sprejme ponovno zastavljeno finančno premoženje, razjasnjena v zakonodaji ob upoštevanju precejšnjih s tem povezanih makrobonitetnih posledic.

3.7

Za primernost in uporabo zavarovanja s strani centralnih nasprotnih strank bi morale veljati zahteve po preglednosti, da bi pristojni organi za izvajanje pregleda lahko spremljali tržna gibanja in porazdelitev tveganj v zvezi z zastavljenim finančnim premoženjem.

3.8

Zakonodaja o primernosti zavarovanja bi se morala izvajati skrbno in pogostokrat revidirati, da bi se pazljivo upoštevalo sistemsko tveganje.

4.1

Odbitki pri vrednotenju bi morali biti določeni previdno in opredeljeni konservativno, da bi zaščitili centralne nasprotne stranke in omejili prociklične učinke.

4.2

Z vidika finančne stabilnosti je zaželeno, da se v merilih sprejemljivosti in odbitkih pri vrednotenju za zavarovanje pri centralnih nasprotnih strankah omejijo prociklična gibanja. Prakse glede odbitkov pri vrednotenju bi morale biti oblikovane tako, da se v časih tržnih pretresov čim bolj zmanjšajo nenadni in veliki porasti.

4.3

Potrebni bi bili pregledni in predvidljivi postopki, s katerimi bi se odbitki pri vrednotenju prilagajali spremenljivim tržnim razmeram.

4.4

V luči načel Odbora za finančno stabilnost (FSB), ki so bili sprejeti na vrhu skupine G20 v Ciudádu de México leta 2012, bi se bilo treba izogibati mehanicističnemu zanašanju na ocene bonitetnih agencij (6).

4.5

Za omejitev procikličnih učinkov bi bilo treba od centralnih nasprotnih strank zahtevati, da pristojnim organom pokažejo, da ne uporabljajo nobenih mehaničnih sprožilcev. Zakonodaja bi morala biti skladna z načeli FSB za zmanjšanje zanašanja na ocene bonitetnih agencij.

5.1

Zakonodaja bi morala opredeliti zanesljiv subjekt za imetje zavarovanja, ki krije jamstva poslovnih bank.

5.2

Jamstva poslovnih bank bi se morala uporabljati omejeno in zanje bi morala veljati nižja stopnja koncentracije kot pri drugem primernem zavarovanju.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/16

(1)

Uredba (ES) št. 45/2001 določa načela in pravila, ki veljajo za vse institucije in organe Evropske unije, ter določa, da vsaka institucija in organ Unije imenuje uradno osebo za varstvo podatkov (UOVP).

(2)

Skladno s členom 24(8) Uredbe (ES) št. 45/2001 mora vsaka institucija ali organ Unije sprejeti nadaljnja izvedbena pravila v zvezi z UOVP v skladu s Prilogo k navedeni uredbi.

(3)

Primerno je, da se vključijo določbe v zvezi z upravljavci in koordinatorji varstva podatkov, katerih naloge in dolžnosti so povezane z nalogami in dolžnostmi UOVP, in v zvezi z ureditvijo pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki –

(a)

imenovanja in položaja UOVP Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) ter njenih nalog, dolžnosti in pooblastil;

(b)

vlog, nalog in dolžnosti upravljavcev in koordinatorjev varstva podatkov;

(c)

uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki.

(a)

„upravljavec“ pomeni pristojnega vodjo organizacijske enote, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov;

(b)

„koordinator varstva podatkov“ pomeni zaposlenega, ki pomaga upravljavcu pri izpolnjevanju njegovih obveznosti v zvezi z varstvom podatkov. Ta oseba mora biti strokovnjak za upravljanje evidenc.

(a)

imenuje UOVP, ki je dovolj izkušena, da ustreza zahtevam iz člena 24 Uredbe (ES) št. 45/2001;

(b)

določi trajanje mandata UOVP med dvema in petimi leti.

(a)

kadar se pojavi vprašanje, ki zadeva ali bi lahko zadevalo varstvo podatkov; in

(b)

glede vseh stikov med ESRB in zunanjimi strankami v povezavi z uporabo Uredbe (ES) št. 45/2001, predvsem glede kakršnega koli sodelovanja z ENVP.

(a)

povečuje ozaveščenost o vprašanjih, povezanih z varstvom podatkov, in spodbuja kulturo varstva osebnih podatkov znotraj ESRB;

(b)

svetuje splošnemu odboru, pripravljalnemu odboru, sekretariatu, upravljavcu in koordinatorju varstva podatkov o vprašanjih glede uporabe predpisov o varstvu podatkov v ESRB. Splošni odbor, pripravljalni odbor, sekretariat, zadevni upravljavec ali kateri koli posameznik se lahko posvetuje z UOVP o katerem koli vprašanju glede razlage ali uporabe Uredbe (ES) št. 45/2001;

(c)

sodeluje z ENVP na njegovo zahtevo ali na svojo lastno pobudo in odgovarja na zahteve, ki jih ENVP naslovi na UOVP ESRB;

(d)

ugotavlja, ali postopek obdelave verjetno predstavlja določeno tveganje v smislu člena 27 Uredbe (ES) št. 45/2001 in ga je zato treba predhodno preveriti. Če je potrebno, se UOVP posvetuje z zadevnim upravljavcem. V primeru dvoma o potrebi po predhodnem preverjanju se posvetuje z ENVP v skladu s členom 27(3) Uredbe (ES) št. 45/2001;

(e)

na zahtevo splošnega odbora, pripravljalnega odbora, sekretariata ali katerega koli posameznika ali na svojo lastno pobudo preiskuje vprašanja in dogodke, ki so v neposredni zvezi z nalogami in dolžnostmi UOVP, ter o tem poroča vložniku zahteve. UOVP preuči vprašanja in dejstva nepristransko in ob upoštevanju pravic posameznika, na katerega se nanašajo podatki. UOVP ustrezno obvesti tudi vse druge zadevne stranke, če to oceni za primerno. Če je vložnik zahteve posameznik ali deluje v imenu posameznika, UOVP zagotovi, kolikor je to mogoče, da zahteva ostane zaupna, razen če zadevni posameznik, na katerega se nanašajo podatki, nedvoumno soglaša z drugačno obravnavo zahteve;

(f)

sodeluje z UOVP v drugih institucijah in organih Unije, zlasti z izmenjavanjem izkušenj, deljenjem znanja in predstavljanjem ESRB v vseh razpravah – z izjemo sodnih postopkov – glede vprašanj v zvezi z varstvom podatkov; in

(g)

predloži splošnemu odboru in ENVP letni program dela in letno poročilo o dejavnostih UOVP.

(a)

zahteva mnenje od sekretariata ESRB glede katerega koli vprašanja v zvezi z nalogami in dolžnostmi UOVP;

(b)

izda mnenje o zakonitosti tekočih ali predlaganih postopkov obdelave ali o kakršnem koli vprašanju glede obveščanja o postopkih obdelave;

(c)

opozori vodjo sekretariata ESRB na kakršno koli neupoštevanje obveznosti iz Uredbe (ES) št. 45/2001 s strani zaposlenih;

(d)

ima kadar koli dostop do osebnih podatkov, ki so predmet postopkov obdelave, ter do vseh pisarn, naprav za obdelavo podatkov in nosilcev podatkov;

(e)

sodeluje vedno, kadar ESRB oblikuje notranja pravila v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

(f)

vodi anonimni seznam pisnih zahtev posameznikov, na katere se nanašajo podatki, povezanih z uveljavljanjem njihovih pravic; in

(g)

izvaja druge naloge, določene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 45/2001.

(a)

koordinatorji varstva podatkov pomagajo upravljavcem pri izpolnjevanju njihovih obveznosti bodisi na zahtevo upravljavcev bodisi na svojo lastno pobudo. Pri tem se koordinatorji varstva podatkov povezujejo z upravljavčevimi zaposlenimi, ki jim morajo zagotoviti vse potrebne informacije. To lahko po presoji zadevnega upravljavca vključuje dostop do osebnih podatkov, ki se obdelujejo v pristojnosti tega upravljavca;

(b)

koordinatorji varstva podatkov pomagajo UOVP pri:

(a)

te pravice lahko uveljavlja samo posameznik, na katerega se nanašajo podatki, ali njegov pooblaščeni zastopnik. Take osebe lahko katero koli od teh pravic uveljavljajo brezplačno;

(b)

zahteve za uveljavljanje teh pravic se pisno naslovijo na zadevnega upravljavca. Upravljavec ugodi zahtevi samo, če sta istovetnost vložnika zahteve in po potrebi njegova upravičenost za zastopanje posameznika, na katerega se nanašajo podatki, ustrezno preverjeni. Upravljavec nemudoma pisno obvesti posameznika, na katerega se nanašajo podatki, ali je bila njegova zahteva sprejeta. Če je bila zahteva zavrnjena, upravljavec navede razloge za zavrnitev;

(c)

upravljavec kadar koli v treh koledarskih mesecih od prejema zahteve odobri dostop v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 45/2001 tako, da posamezniku, na katerega se nanašajo podatki, omogoči, da po izbiri ali vpogleda v te podatke na kraju samem ali prejme njihov prepis;

(d)

posamezniki, na katere se nanašajo podatki, se lahko v primeru, če upravljavec ne spoštuje katerega od rokov iz odstavkov (b) ali (c), obrnejo na UOVP. V primeru, da posameznik, na katerega se nanašajo podatki, očitno zlorablja svoje pravice, ga lahko upravljavec napoti na UOVP. Če je zadeva odstopljena UOVP, ta meritorno odloči o zahtevi in o primernih nadaljnjih ukrepih. V primeru nesoglasja med posameznikom, na katerega se nanašajo podatki, in upravljavcem imata obe stranki pravico do posvetovanja z UOVP.

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/20

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/21

European Court of Auditors

Unit ‘Audit: Production of Reports’

12, rue Alcide de Gasperi

1615 Luxembourg

LUXEMBOURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: eca-info@eca.europa.eu

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/22

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/22

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/23

—

spodbujanje nadnacionalne mobilnosti oseb, ki delujejo na področju kulture,

—

podpiranje kroženja kulturnih in umetniških del ter izdelkov prek državnih meja ter,

—

spodbujanje medkulturnega dialoga.

(a)

ambasadorji;

(b)

zagovorniške mreže;

(c)

platforme za strukturirani dialog.

—

spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog,

—

spodbujati kulturo kot katalizator za ustvarjalnost v okviru Lizbonske strategije za rast in delovna mesta,

—

spodbujati kulturo kot bistveno sestavino v mednarodnih odnosih Unije ob uresničevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja (4).

—

biti javne (5) ali zasebne organizacije, ki so pravna oseba in opravljajo glavno dejavnost na kulturnem področju (kulturni in ustvarjalni sektorji), in

—

imeti registriran pravni sedež v eni od držav upravičenk.

—

države članice EU (6),

—

države EGP (7) (Islandija, Lihtenštajn, Norveška),

—

Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Bosna in Hercegovina, Turčija, Srbija, Albanija in Črna gora.

—

stopnja dejanske evropske dodane vrednosti, ki jo lahko ustvari projekt,

—

pomen dejavnosti za posebne cilje programa,

—

raven zasnove predlaganih dejavnosti in zmožnosti njihove uspešne izvedbe z visoko stopnjo odličnosti,

—

kakovost partnerstva med koordinatorjem in soorganizatorji,

—

obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo rezultate, ki dosežejo cilje programa,

—

obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo,

—

obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo dolgoročni učinek (trajnost),

—

razsežnost mednarodnega sodelovanja (samo za projekte sodelovanja s tretjimi državami, sklop 1.3.5).

—

stopnja dejanske evropske dodane vrednosti, ki jo lahko ustvari projekt, in pomen dejavnosti za cilje programa,

—

raven zasnove predlaganih dejavnosti in zmožnosti njihove uspešne izvedbe z visoko stopnjo odličnosti,

—

obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo

—

evropska dodana vrednost in evropska razsežnost predlaganih dejavnosti,

—

kakovost in inovativnost programa festivala,

—

vpliv na občinstvo,

—

udeleženost evropskih strokovnjakov in kakovost predvidenih izmenjav med njimi.

—

obseg, v katerem lahko delovni program in z njim povezane dejavnosti ustvarijo resnično evropsko dodano vrednost in evropsko razsežnost predlaganih dejavnosti,

—

pomen delovnega programa in z njim povezanih dejavnosti za posebne cilje programa,

—

obseg, v katerem so predlagani delovni program in naknadne dejavnosti zasnovani ter jih je mogoče uspešno izvesti z visoko stopnjo odličnosti,

—

obseg, v katerem lahko predlagani delovni program in naknadne dejavnosti ustvarijo rezultate, ki neposredno in posredno dosežejo čim več oseb,

—

obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo,

—

obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo ustrezno stopnjo trajnosti (dolgoročne rezultate in sodelovanje) in delujejo kot razširjevalci za druge možne promotorje.

—

stopnja dejanske evropske dodane vrednosti, ki jo lahko ustvari projekt,

—

pomen dejavnosti za posebne cilje programa v povezavi z evropsko agendo za kulturo,

—

raven zasnove predlaganih dejavnosti in zmožnosti njihove uspešne izvedbe z visoko stopnjo odličnosti,

—

kakovost partnerstva med koordinatorjem in soorganizatorji,

—

obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo rezultate, ki dosežejo cilje programa,

—

obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo,

—

obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo dolgoročni učinek (trajnost).

22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/29

1.

Komisija je 17. septembra 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji OAO VTB Bank („VTB“, Ruska federacija) in Corporate Commercial Bank AD („Corporate Commercial Bank“, Bolgarija), z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Bulgarian Telecommunications Company AD („Bulgarian Telecommunications Company“, Bolgarija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6720 – OAO VTB Bank/Corporate Commercial Bank/Bulgarian Telecommunications Company na naslov: