9.8.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/1

---

Menjalni tečaji eura (1)

8. avgusta 2012

2012/C 239/01

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2336
JPY	japonski jen	96,68
DKK	danska krona	7,4438
GBP	funt šterling	0,78880
SEK	švedska krona	8,2770
CHF	švicarski frank	1,2012
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,3040
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,173
HUF	madžarski forint	277,93
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6963
PLN	poljski zlot	4,0905
RON	romunski leu	4,5499
TRY	turška lira	2,2094
AUD	avstralski dolar	1,1704
CAD	kanadski dolar	1,2309
HKD	hongkonški dolar	9,5679
NZD	novozelandski dolar	1,5177
SGD	singapurski dolar	1,5375
KRW	južnokorejski won	1 396,30
ZAR	južnoafriški rand	10,1532
CNY	kitajski juan	7,8473
HRK	hrvaška kuna	7,4970
IDR	indonezijska rupija	11 685,79
MYR	malezijski ringit	3,8272
PHP	filipinski peso	51,507
RUB	ruski rubelj	39,2460
THB	tajski bat	38,883
BRL	brazilski real	2,5103
MXN	mehiški peso	16,3722
INR	indijska rupija	68,3600

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

9.8.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/2

---

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije

2012/C 239/02

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“).

1.   Zahtevek za pregled

Zahtevek za pregled je vložila družba Viraj Profiles Vpl. Ltd („vložnik“), ki je proizvajalec izvoznik iz Indije („zadevna država“).

Pregled je po obsegu omejen na preiskavo subvencioniranja glede vložnika.

2.   Izdelek, ki se pregleduje

Izdelek, ki se pregleduje, so palice iz nerjavnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave, razen palic okroglega prečnega prereza in premera 80 mm ali več, s poreklom iz Indije, trenutno uvrščen pod oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89 („izdelek, ki se pregleduje“).

3.   Obstoječi ukrep

Trenutno veljavni ukrep je dokončna izravnalna dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 405/2011 (2).

4.   Razlogi za pregled

Zahtevek v skladu s členom 19 temelji na dokazih prima facie, ki jih je predložil vložnik, in sicer da so se za vložnika v zvezi s subvencioniranjem okoliščine, na podlagi katerih je bil uveden obstoječi ukrep, spremenile in da so te spremembe trajne.

Vložnik trdi, da so se okoliščine od obdobja zadnje preiskave spremenile in da so te spremembe trajne, saj se nanašajo na spremembe, ki jih je indijska vlada uvedla glede carinskih tarif ad valorem, ki se uporabljajo za nerjavno odpadno jeklo in fero-nikelj, dve glavni surovini za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

Vložnik je predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da za izravnavo subvencioniranja, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več potrebno. Vložnik je predložil zadostne dokaze, da se je znesek subvencije zmanjšal precej pod stopnjo dajatve, ki se trenutno uporablja zanj. Do tega splošnega zmanjšanja zneska subvencije je prišlo zlasti zaradi znatnega zmanjšanja ugodnosti iz sheme izvozno usmerjenih obratov (Export Oriented Units Scheme) („shema EOUS“).

Zato je videti, da nadaljevanje ukrepa na obstoječi ravni, ki je temeljil na prej ugotovljeni ravni subvencioniranja, za izravnavo prej ugotovljenega subvencioniranja ni več potrebno.

5.   Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato začenja pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

S preiskavo se bo ocenila potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov v zvezi z vložnikom, in sicer glede na to, da se je raven subvencioniranja za vložnika spremenila zaradi sprememb, ki jih je indijska vlada uvedla glede carinskih tarif ad valorem, ki se uporabljajo za nerjavno odpadno jeklo in fero-nikelj, ter zaradi zmanjšanja ugodnosti iz sheme EOUS.

5.1   Preiskava proizvajalca izvoznika

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za njeno preiskavo, bo poslala vprašalnik vložniku kot proizvajalcu izvozniku in organom zadevne države izvoznice. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.2   Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.3   Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave v zvezi s pregledom je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje predložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

5.4   Postopek za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z oznako „Limited“ (3).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Zainteresirane strani morajo vsa stališča in zahtevke predložiti v elektronski obliki (nezaupno dokumentacijo po elektronski pošti, zaupno na CD-R/DVD) ter pri tem navesti svoje ime, naslov, elektronski naslov ter številko telefona in telefaksa. Vsa pooblastila, podpisana potrdila in kakršne koli dopolnitve teh dokumentov, priloženi izpolnjenim vprašalnikom, pa morajo biti predloženi v papirni obliki, tj. po pošti ali osebno, na spodnji naslov. Če zainteresirana stran ne more predložiti stališč in zahtevkov v elektronski obliki, mora v skladu s členom 28(2) osnovne uredbe o tem takoj obvestiti Komisijo. Dodatne informacije o korespondenci s Komisijo so zainteresiranim stranem na voljo na zadevni spletni strani spletišča GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/trade-defence

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N105 04/092

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22981767

E-naslov: trade-ssb-subsidy@ec.europa.eu

6.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

7.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje iz Generalnega direktorata za trgovino. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave v zvezi s pregledom je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi s subvencioniranjem.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/hearing-officer/index_en.htm

8.   Časovni okvir preiskave v zvezi s pregledom

Preiskava v zvezi s pregledom se v skladu s členom 22(1) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi v zvezi s pregledom, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4).

---

(1)  UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(2)  UL L 108, 28.4.2011, str. 3.

(3)  Dokument z oznako „Limited“ je dokument, ki se šteje za zaupnega v skladu s členom 29 osnovne uredbe in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Poleg tega je dokument, zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(4)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

---

9.8.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/5

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 239/03

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ORKNEY SCOTTISH ISLAND CHEDDAR“

ES št.: UK-PGI-0005-0908-03.11.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Orkney Scottish Island Cheddar“

2.   Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3

Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Sir „Orkney Scottish Island Cheddar“ se proizvaja iz mleka lokalnega izvora z opredeljenega geografskega območja. Ima nekoliko oster, kiselkast ter hkrati začinjen in oreškast okus. Ima izrazit vonj, značilen za cheddar, njegova tekstura pa je čvrsta, vendar voljna ter gladka in brez luknjic. Sir „Orkney Scottish Island Cheddar“ običajno zori 6 do 18 mesecev, kar zagotavlja sire različnih okusov, in sicer srednje zrelega, zrelega in zelo zrelega.

Sir se običajno prodaja v treh kategorijah glede na obdobje zorenja:

—	Srednje zrel: 6–12 mesecev, z gladko teksturo in nekoliko začinjenim okusom.

—	Zrel: 12–15 mesecev, s čvrsto, gladko teksturo in nekoliko ostrim začinjenim okusom.

—	Zelo zrel: 15–18 mesecev, s čvrsto teksturo, nekoliko drobljiv ter z ostrim začinjenim okusom in kristali laktata.

Sir se proizvaja v 20-kilogramskih kosih v obliki kvadrov, ki se po ustreznem obdobju zorenja razrežejo na kose različnih oblik in velikosti. Siri so bele barve ali pa so obarvani tako, da je celotno testo enakomerne močne barve. Obarvani sir se od sira bele barve razlikuje v tem, da se mu po pasterizaciji doda rastlinski barvni pigment.

Standardi za kemične lastnosti sira so:

—	vlaga: 33–36 %,

—	maščoba: 33–36 %,

—	maščoba v suhi snovi: 50–52 %,

—	sol: 1,6–2,1 %,

—	pH: 5,1–5,4 ob proizvodnji.

Mikrobiološke meje za sir so:

—	Listeria monocytogenes v 25 g ni prisotna,

—	enterotoksini stafilokoka v 25 g niso prisotni,

—	salmonela v 25 g ni prisotna.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Sveže pasterizirano mleko, proizvedeno na kmetijah na opredeljenem območju. Mleko mora biti sveže in čisto ter se mu ne sme odstranjevati smetana, ki jo vsebuje po molži, hkrati pa ne sme vsebovati nobenih ponarejenih snovi.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Govedo, namenjeno za proizvodnjo mleka, se krmi s svežo travo in silažo. Govedo se 6 mesecev v letu pase na prostem, preostali del leta pa preživi v zaprtih prostorih. Krmi se dodajajo na domači kmetiji pridelan ječmen, repa in pivske tropine iz lokalne destilarne. Obrokom se lahko dodajo tudi gensko nespremenjena soja (beljakovinsko dopolnilo), sladkorna pesa (energijsko dopolnilo) in mineralno dopolnilo, ki ne izvirajo z zadevnega območja.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze priprave in proizvodnje sira „Orkney Scottish Island Cheddar“ morajo potekati na tem območju, vključno s:

—	pridobivanjem mleka,

—	pasterizacijo in standardizacijo mleka,

—	pripravo in mešanjem sestavin,

—	dodajanjem soli skuti,

—	zorenjem in ocenjevanjem sira.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Ni relevantno.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Ni relevantno.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Orkneyjski otoki, severna Škotska.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Sir Orkney se proizvaja iz mleka lokalnega izvora z območja Orkneyjskih otokov po tradicionalnem receptu in postopku. Proizvodnja sira „Orkney Scottish Island Cheddar“ temelji na kombinaciji znanja in spretnosti sirarjev ter uporabe mleka z območja Orkneyjskih otokov.

Opredeljeno geografsko območje zajema kmetijska zemljišča na nizko ležečih valovitih predelih, za katera je značilna globoka in rodovitna vrhnja plast zemlje, ki je posledica obdelave zemljišč v zadnjih 5 000 letih. Znano je po neolitskih spomenikih s statusom območja svetovne dediščine in obsežnih območjih, ki so uvrščena med okoljsko občutljiva območja ali območja posebnega znanstvenega pomena. Zaradi bližine Zalivskega toka ima zmerno podnebje, prst pa je bogata z jodom in žveplom, kar skupaj s stalno dnevno svetlobo sredi poletja zaradi severne zemljepisne širine zagotavlja bogato in bujno pašo za govedo, ki je predvsem holstein-frizijske pasme in pasme Ayrshire. Kombinacija teh pogojev omogoča proizvodnjo edinstvenega visokokakovostnega mleka za sir, ki se proizvaja le na tem fizičnem geografskem območju.

Sirarji nadzirajo postopek, tako da spremljajo nastajanje kislin. Ko te dosežejo ustrezne ravni, vsebino sirarskih kotlov izpraznijo na mizo, kjer odcedijo sirotko in obdelajo suho skuto. Za soljenje skute je potrebna velika spretnost, saj mora biti skuta ravno prav gosta in kisla.

Sol se dodaja ročno s tehniko, ki je podobna ročnemu sejanju, pri katerem semena potresemo po zemlji in ki so ga že prejšnje generacije malih kmetov uporabljale na poljih na Orkneyjskih otokih. Pri tem je potrebna velika spretnost, saj mora biti dodana ustrezna količina soli, ki mora biti enakomerno razporejena po skuti. Poleg tega so spretnosti sirarjev, ki spremljajo proizvodnjo sira, bistvene za zagotovitev, da se v celotnem postopku ohranita ustrezna gostost in kislost. Sirarji se morajo usposabljati več let, preden se naučijo proizvajati sir z ustrezno teksturo in okusom. Za zagotovitev stalne proizvodnje visokokakovostnega sira so torej potrebne spretnosti in izkušnje.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Sir „Orkney Scottish Island Cheddar“ se od drugih tradicionalnih vrst sira cheddar razlikuje po edinstveni tehniki suhega mešanja. Ta metoda proizvodnje se je razvila leta 1984. Uporablja se še danes in združuje zamisli vodstva, ki je želelo razviti učinkovitejši in krajši postopek proizvodnje cheddarja ter hkrati zagotoviti, da bi se njihov proizvod razlikoval od drugih tradicionalnih vrst sira cheddar. Nastal je čvrst sir s kompaktnim testom, zaradi uporabe standardiziranega mleka pa ima sir celo leto čvrsto testo in teksturo ter poln in bogat okus.

Suho mešanje je novost v primerjavi s tradicionalnim receptom za cheddar in se izvaja po izpraznitvi sirarskega kotla, pri čemer se prepreči, da bi se po odcejanju sirotke skuta zlepila. Skuta se neprekinjeno meša, dokler se ne doda sol in se sir pusti zoreti. Po standardih se soljenje izvaja približno 3 ure in 20 minut po dodajanju sirišča, titracija kisline pa je 0,28. Zaradi tega ima sir čvrsto teksturo, pri čemer pravilno ročno soljenje manjših delov skute zagotavlja enakomernejšo razporeditev kot pri proizvodnji tradicionalne vrste cheddarja. Iz skute se nato oblikuje cheddar v obliki kvadrov, ki se shrani v vrečke, obloži z vezanimi lesenimi letvami in pusti zoreti.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Tradicija proizvodnje sira na Orkneyjskih otokih je stara več stoletij, pri čemer so nekdaj žene malih kmetov presežek domačih sirov prodajale in tako prispevale k sicer skromnemu prihodku kmetij. Nekatere sire so tudi shranili v prostorih za ovseno moko, da so lahko popestrili svoj jedilnik v dolgih zimskih mesecih.

Prva sirarna je bila ustanovljena v Kirkwallu leta 1946, ker se je med drugo svetovno vojno povečala dobava mleka, da bi se nahranilo 60 000 vojakov, ki so bili nastanjeni na otokih. Trdi sir se je tradicionalno proizvajal v obliki valjev, kvadrov in hlebcev, zavitih v krpo, dokler se zaradi povečane proizvodnje mleka niso začele uporabljati sodobnejše metode proizvodnje, pri tem pa je nova sirarna leta 1958 sestavila recept za cheddar. Ta recept je bil nato spremenjen leta 1984, ko je bila po določenem obdobju preskušanja uvedena „tehnika suhega mešanja“, tj. inovativna različica tradicionalnega recepta.

Sir „Orkney Scottish Island Cheddar“ je dosegel uspeh, ko je zmagal na pomembnih tekmovanjih, in sicer Nantwich International Show (nagrada Gold Mild White 2009), Royal Highland Show (nagradi Gold in Best Scottish Exhibit 2009), The Bath and West Show (nagrada 1st Mild White 2007), British Cheese Awards (nagrada Gold Mild White 2006) ter Great Yorkshire Cheese And Dairy Show (nagrada 1st mild White 2010).

Sir je vključen tudi na jedilnik prestižnega hotela Langham v Londonu, priznani kuhar Nick Nairn pa je leta 2009 dejal, da sta „edinstveno podnebje otočja in metoda suhega mešanja bistveni za kakovost sira Orkney Cheddar. Za razliko od nekaterih drugih vrst sira cheddar je ta različica zlasti primerna za kuhanje, saj se zaradi proizvodne metode pri topljenju sprosti manj maščobe. Če pri kuhi uporabljamo cheddar Orkney, bo jed bolj kremasta in polnejšega okusa“.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/orkney-scottish-island-cheddar-pgi-120320.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

9.8.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/9

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 239/04

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SALMERINO DEL TRENTINO“

ES št.: IT-PGI-0005-0964-17.02.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Salmerino del Trentino“

2.   Država članica ali tretja država:

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Zaščitena geografska označba „Salmerino del Trentino“ se dodeli salmonidni ribi, ki se goji na proizvodnem območju iz 4. točke in spada v vrsto jezerske zlatovčice (Salvelinus alpinus L). Zlatovčica mora imeti ob dajanju na trg naslednje lastnosti: biti mora sivozelene ali rjave barve z belkastimi, rumenimi ali rožnatimi pegami na hrbtu in boku, ne sme imeti madežev, imeti mora oranžne plavuti z belim robom na sprednjem delu ter sivo hrbtno in repno plavut. Koeficient kondicije mora biti pod 1,10 za ribe do 400 gramov in pod 1,20 za ribe nad 400 gramov. Skupna vsebnost maščob v mesu ne sme presegati 6 %. Meso je bele barve ali barve lososa, čvrsto, mehko, pusto in suho, z nežnim okusom po ribi, rahlim vonjem po sladki vodi in brez priokusa po blatu. Kakršne koli neželene arome morajo biti omejene, pri čemer vsebnost geosmina ne sme presegati 0,9 μg/kg.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Krmni obroki morajo izpolnjevati zahteve, ki temeljijo na tradiciji, ter upoštevati natančno in dosledno uporabo. Zato hrana za ribe ne sme vsebovati gensko spremenjenih organizmov in mora imeti ustrezno potrdilo v skladu z veljavnimi pravili.

Za povečanje značilne kakovosti mesa ribe ZGO „Salmerino del Trentino“ so sprejemljive naslednje surovine:

1.	žita, zrna ter njihovi proizvodi in stranski proizvodi, vključno s proteinskimi koncentrati;

2.	oljnice ter njihovi proizvodi in stranski proizvodi, vključno s proteinskimi koncentrati in olji;

3.	semena stročnic ter njihovi proizvodi in stranski proizvodi, vključno s proteinskimi koncentrati;

4.	moka iz gomoljev ter njeni proizvodi in stranski proizvodi, vključno s proteinskimi koncentrati;

5.	proizvodi in stranski proizvodi iz rib in/ali rakov, vključno z olji;

6.	moka iz morskih alg in njeni stranski proizvodi;

7.	krvni proizvodi neprežvekovalcev.

Obroki morajo biti sestavljeni tako, da zadovoljijo potrebe živali v različnih fazah rasti. Dovoljeni so vsi dodatki za uporabo v prehrani živali, določeni z veljavno zakonodajo. Barvo lososa pri mesu je treba doseči predvsem s karotenoidnim pigmentom astaksantinom in/ali karotenoidi naravnega izvora.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Faze rasti, ki zajemajo ribjo zalego, mladice in odraslo zlatovčico, ter postopek zakola morajo potekati na območju, opredeljenem v 4. točki.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Končni proizvod se mora prodajati na pladnjih iz polistirena, ovitih s folijo, in/ali v zabojih iz polistirena, ovitih s folijo, in/ali mora biti pakiran v vakuumski embalaži in/ali spremenjeni atmosferi. Glede na tipologijo proizvodov se zlatovčica prodaja kot svež proizvod, in sicer cela, brez drobovja, v filetih in/ali narezana.

Kadar se prodaja cela in/ali brez drobovja, mora tehtati vsaj 170 g.

Kadar se prodaja v filetih in/ali narezana, mora tehtati vsaj 80 g.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Besedna zveza „zaščitena geografska označba“ ali okrajšava „ZGO“ mora biti navedena na vsakem paketu/zaboju z jasnimi in neizbrisnimi črkami ter se mora jasno razlikovati od vseh drugih napisov.

Prevedena mora biti v jezik države, v kateri je proizvod dan na trg.

Prepovedano je dodajanje kakršnih koli opisov, ki niso izrecno določeni.

Na vsakem paketu/zaboju mora biti na etiketi ali embalaži jasno prikazan naslednji logotip. Logotip je lahko tudi v sivih odtenkih.

Na vsaki etiketi in embalaži mora biti tudi evropski znak za ZGO. Na etiketi ali ustrezni oznaki mora biti navedena številka ali referenčna koda proizvajalca in/ali serije.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Območje proizvodnje ZGO „Salmerino del Trentino“ zajema celo avtonomno pokrajino Trento in občino Bagolino v pokrajini Brescia. To območje zajema glavne reke pokrajine Trento in doline ob njihovih pritokih.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Pokrajino so oblikovala obdobja ledeniške in rečne erozije, ki so se med seboj prekrivala. Kar zadeva morfološke značilnosti, je za območje značilna pretežno gorata pokrajina z dolinami, ki segajo globoko v geološko podlago in v katerih so vsa povodja na opredeljenem geografskem območju. Podnebje na območju proizvodnje ZGO „Salmerino del Trentino“ je značilno za alpska območja, tj. s pogostimi padavinami, pogostim snegom v zimskih mesecih in zmernimi poletnimi temperaturami. Za območje sta značilna večni sneg in led, ki zagotavljata vso vodo za gojenje zlatovčice.

Kar zadeva kemično sestavo izvirske vode v pokrajini Trento, so vrednosti elementov v sledeh (magnezij, natrij, kalij) pod evropskim povprečjem, zato je voda zelo primerna za razvoj zlatovčice.

Ribogojnice postrvi v pokrajini Trento oskrbujejo potoki visoke biološke kakovosti z vrednostmi EBI (Extended Biotic Index – razširjen biotski indeks) nad 8, kar ustreza razredu I ali razredu II.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Glavne značilnosti ribe „Salmerino del Trentino“ so zelo nizek koeficient kondicije, vsebnost maščobe in okus mesa. Meso ZGO „Salmerino del Trentino“ je čvrsto, mehko, pusto in suho, z nežnim okusom po ribi, rahlim vonjem po sladki vodi in brez priokusa po blatu.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Kakovost ribe „Salmerino del Trentino“ izvira neposredno iz geomorfoloških in podnebnih razmer na opredeljenem geografskem območju, zlasti uporabljene vode, ki je je zaradi stalne prisotnosti snega in ledu na območju v izobilju, vsebuje veliko kisika ter ima dobre fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, njena povprečna temperatura pa je nizka, saj med novembrom in marcem na splošno ne presega 10 °C.

Reke in potoki z mrzlo vodo ne vsebujejo veliko hranilnih snovi, kar je razlog za počasno rast, zaradi katere je kljub manjši proizvodnji rib kakovost njihovega mesa večja, saj je meso tako bolj čvrsto, ima boljši okus in manjšo vsebnost maščob. Poleg tega dobra kakovost vode v rekah in potokih v pokrajini Trento preprečuje razvoj neželenih mikroalg in z njimi povezanih metabolitov, kot je geosmin, zaradi katerega ima meso rib, ki geosmin vsrkajo skozi škrge, okus po blatu. Zaradi obilne oskrbe z vodo in strmih pobočij je večina ribogojnic postrvi v pokrajini Trento zasnovana tako, da ležijo bazeni na različnih višinah, kar omogoča, da je voda naravno bogata s kisikom, s čimer se vzdržujejo optimalni pogoji za rast in razvoj zlatovčice.

Zlatovčica ima zaradi teh pogojev in podnebnih dejavnikov drugačne lastnosti kot postrvi, ki se gojijo v obratih na ravninah in drugih sosednih območjih.

Gojenje rib „Salmerino del Trentino“ poteka že od nekdaj in je zakoreninjeno v dolgoletni tradiciji, ki se je izoblikovala skozi čas. Ribogojstvo v bazenih izhaja iz 19. stoletja, ko je bil leta 1879 zgrajen obrat za gojenje rib v mestu Torbole, katerega cilj je bil razširiti ribogojstvo in ponovno naseliti javne vode z ribjo zalego postrvi. Prve zasebne ribogojnice so bile ustanovljene v Predazzu leta 1891, Giustinu leta 1902 in Tionu leta 1926, veliko pa jih je bilo ustanovljenih tudi po drugi svetovni vojni. To tradicijo je okrepila ustanovitev združenja ribogojcev postrvi v pokrajini Trento (Associazione dei Troticoltori Trentini) leta 1975, ki je imelo tako pomembno vlogo pri ponovnem zagonu ribogojstva postrvi na območju proizvodnje, da se je ime „Salmerino del Trentino“ uveljavilo tako v tržni kot tudi vsakdanji jezikovni rabi, kar dokazujejo računi, etikete in promocijsko gradivo.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Ministrstvo je uvedlo nacionalni postopek ugovora z objavo vloge za priznanje „Salmerino del Trentino“ kot zaščitene geografske označbe v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 30. decembra 2011.

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletni strani:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani Ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (http://www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

9.8.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/13

---

Objava vloge za registracijo na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

2012/C 239/05

V skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od te objave.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZAJAMČENE TRADICIONALNE POSEBNOSTI

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

„MOULES DE BOUCHOT“

ES št.: FR-TSG-0007-0048-28.12.2006

1.   Ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo:

Ime:	Skupina gojiteljev klapavic, gojenih na kolih (GMB)
Naslov:	122 rue de Javel 5015 Paris FRANCE
Tel.	+33 112974844
Faks	—
E-naslov:	gmb@cnc-france.com

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Specifikacija:

3.1   Ime(-na) za registracijo:

„Moules de bouchot“

Vloga za registracijo imena „moules de bouchot“ je predložena le za francoski jezik.

Med trženjem je mogoče za prevod v druge uradne jezike Evropske unije dodati navedbo, v kateri je pojasnjeno, da je bil proizvod „pridobljen v skladu s francosko tradicijo“.

3.2   Navedite, ali gre za ime, ki:

	je specifično samo po sebi;
☒	izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila.

Gojenje na kolih se nanaša na gojenje klapavic na navpično postavljenih kolih, ki se postavijo v ravni vrsti znotraj celotnega območja najnižjih osek ali njegovega dela.

3.3   Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?:

☒	Registracija s pridržanjem imena
	Registracija brez pridržanja imena

3.4   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi.

3.5   Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1:

Področje uporabe te specifikacije zadeva le školjke, imenovane „moules de bouchot“, to so klapavice, ki se gojijo izključno na kolih, zasajenih na območjih plimovanja, po zajetju ličink v naravnem okolju. Ribiški proizvodi in vsi drugi načini gojenja so izključeni.

Klapavice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo „Moules de bouchot“ so sveže, cele in žive.

Gojenje klapavic „moules de bouchot“ zajema dve vrsti: Mytilus edulis in Mytilus galloprovincialis (ali vrste, ki so križane med eno in drugo).

Navedene vrste spadajo med izbrane proizvode, ker:

—	lahko živijo v razmerah gojenja na območju plimovanja, kot so opredeljene v tej specifikaciji;

—	metode gojenja in njegovo trajanje zagotavljajo posebnost in pravilno obliko klapavic.

Anatomske in organoleptične lastnosti klapavic „moules de bouchot“ so povezane z značilnostmi navedenih vrst in hkrati s posebnim načinom gojenja.

3.5.1   Anatomske lastnosti

Lupina je sestavljena iz dveh gladkih in pravilno oblikovanih površin, katerih barva prehaja iz temno rjave v skrilasto modro in na katerih so koncentrične proge, iz katerih je razvidna rast. Najmanjša debelina lupin je 12 mm.

Za klapavice sta značilna dva posebna organa: noga, s katero se lahko premikajo, in žleza, ki proizvaja bisusne niti, s katerimi se lahko pritrdijo na podlago.

Način gojenja na kolih na območjih plimovanja, kjer se raven vode pogosto zniža, omogoča:

—	razvoj močnih mišic priteznic, ki školjki omogočajo, da je zaprta ves čas znižane ravni vode;

—	razvoj odpornejše in trdnejše lupine ob pobiranju, saj pogosta izpostavljenost lupine soncu in drugim zunanjim vplivom poveča njeno trdnost.

Za klapavice, gojene na kolih, je značilna polna lupina, zlasti pa homogenost pošiljk klapavic glede na navedeno merilo. Navedena polnost se meri po kazalniku stanja Lawrencea in Scotta, katerega vrednost je pri klapavicah, gojenih na kolih, najmanj 100.

Klapavice „moules de bouchot“ poleg tega nimajo tujkov (rakovic ali peščenih delcev), njihova lupina pa je čista (brez alg, blata ali peska), saj je ob namestitvi vrvi ali mrežastih cevi, napolnjenih z osebki, na kol upoštevana višina med tlemi in spodnjim delom vrvi ali mrežaste cevi, napolnjene z osebki, ki znaša najmanj 30 cm.

3.5.2   Organoleptične lastnosti

Barva kuhanega mesa je smetanasta do oranžnorumena in bolj ali manj izrazita, kar je odvisno od prehrane klapavic (vsebnost karotena in vitamina A v fitoplanktonu) in fiziološkega stanja (reproduktivna doba). Meso klapavic „moules de bouchot“ je mehko, svilnato, nemoknato, način gojenja pa zagotavlja boljšo odpornost mehkužca na znižano raven vode (klapavice, ki so pakirane, prepeljane, uskladiščene in dane v prodajo).

Klapavice zaradi načina gojenja nimajo neprijetnega okusa ali vonja, na primer po blatu, ker nimajo stika s tlemi.

Načini presojanja nekaterih navedenih meril v zvezi s pošiljkami klapavic, pripravljenih za trženje, so opredeljeni v delu 3.6, v katerem je opisana metoda pridobivanja.

3.6   Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1:

Gojenje klapavic „moules de bouchot“ zajema te faze:

3.6.1   Postavitev kolov

Klapavice se gojijo na zemljiščih ali delih zemljišč znotraj gojitvenega območja plimovanja. Opredeljena so kot obalna območja, ki so izpostavljena premikanju morja ter ležijo med višjimi in nižjimi mejami plimovanja, katerega razpon je sorazmeren s položnostjo obalnega območja med zelo velikim plimovanjem.

Vrste kolov so razporejene v zaporednih ravneh od zgornjega dela območja plimovanja proti odprtemu morju. Na začetnih ravneh se skladiščijo klapavice, ki so po velikosti primerne za prehrano ljudi.

Na vsakem zemljišču z zasajenimi koli so vrste navpično in vzporedno razporejenih kolov, ki so pravokotno postavljeni na obalo ter katerih razporeditev in največja gostota sta opredeljeni, kot sledi:

—	350 kolov na trojno 100-metrsko vrsto;

—	250 kolov na dvojno 100-metrsko vrsto;

—	200 kolov na enojno 100-metrsko vrsto.

3.6.2   Zajetje in premeščanje ličink

Različne razvojne stopnje klapavic se imenujejo:

—   ličinka: ko se lahko zaradi majhnosti še vedno premika. Ličinke, zajete v kolektorje (konopec in/ali vrv iz kokosovih vlaken), se lahko od njih še ločijo tako, da se odplazijo z nogo, ali tako, da odlebdijo v vodni steber;

—   mladica: ko se trdno pritrdi na kolektor in preden se pritrdi na kol;

—   novinka: ko se presežek mladic pobere in zajame v mrežaste cevi zaradi pritrditve na kol (ta postopek se imenuje „boudinage“);

—   mlada klapavica: po dokončni pritrditvi mladic ali novink na kole.

3.6.2.1   Zajetje ličink klapavic v kolektorje

V tej fazi pred gojenjem klapavic „moules de bouchot“ v pravem pomenu besede se omogoči pritrditev ličink klapavic na ustrezne naravne podlage iz naravnih in biorazgradljivih vlaken, imenovane kolektorji.

Ličinke se zajamejo na ustreznih morskih obalnih predelih, ki so jih registrirali in priznali pristojni organi zadevne države, navedeni pa so tudi v pomorskem katastru z identifikatorjem, iz katerega je razvidna natančna lega. Zajetje poteka na naravno bogatih nahajališčih ličink klapavic, kamor jih zanesejo morski tokovi.

Ličinke je mogoče zajemati tudi neposredno na kole.

3.6.2.2   Premeščanje ličink klapavic na kolektorjih

Številna gojišča so oddaljena od območij zajemanja ličink. Zato je treba v teh primerih napeljati vrvi od območij zajemanja do različnih gojitvenih območij.

Ličinke po trdni pritrditvi postanejo mladice, ki se nato razvijajo na vrveh, nameščenih na prilagoditvenih območjih skladiščenja znotraj gojitvenega območja, ali neposredno na kolu.

3.6.3   Gojenje klapavic na kolih in pobiranje

3.6.3.1   Setev

Pri sejanju se vrvi, napolnjene z mladicami, ovijajo okoli kolov in pritrjujejo nanje.

Pri sejanju je mogoče okoli kolov ovijati tudi mrežaste cevi, napolnjene z novinkami.

Novinka se razvije iz mladice, vzgojene na kraju samem in odvzete iz presežka na drugih kolih, zasejanih v istem letu gojenja.

Kadar na vrveh izjemoma ni dovolj ličink in ko pristojni organi zadevne države članice izdajo dovoljenje, je mogoče novinke naloviti in jih zajeti v mrežaste cevi, in sicer v naravnih nahajališčih pod sanitarnim nadzorom, ki se izvaja na gojiščih v skladu z veljavnimi predpisi zadevne države članice.

Vsekakor pa je izključeno gojenje v vališčih ali vzgajališčih.

Klapavice se gojijo na kolih, zasajenih na zemljiščih ali delih zemljišč na območjih plimovanja. Gojenje klapavic „moules de bouchot“ je gojenje na navpično postavljenih, največ 6-metrskih kolih, ki so delno vkopani in nepremestljivi, če so nanje pritrjene mladice. Na kol se lahko zaseje največ 3,50 m klapavic.

Ob pritrjevanju na kol mora biti med tlemi in spodnjim delom vrvi ali mrežaste cevi, napolnjene z osebki, najmanj 30 cm.

3.6.3.2   Gojenje

Faza med pritrditvijo na kole in postopki pred dajanjem klapavic na trg traja najmanj 6 in največ 24 mesecev.

Pri gojenju na kolih je treba nanje namestiti optimalno število osebkov. Klapavice na zunanji plasti se pri razvoju zredijo hitreje od tistih ob kolu. Klapavice je mogoče med razvojem premestiti na nove kole. Pri tem se pobere vrhnja plast klapavic in vstavi v mrežasto cev, ovito okoli novega kola. Gre za postopek, imenovan „boudinage“.

Tako je mogoče osebke med razvojem vedno znova premeščati na nove kole.

Take mrežaste cevi, napolnjene z osebki, se po navadi pritrdijo na kole, ki so nameščeni na višje ležečem predelu območja plimovanja.

3.6.3.3   Pobiranje

Pobiranje poteka po gojenju, opredeljenem v točki 3.6.3.2. Med njim se grozdi klapavic ročno ali mehansko poberejo s kolov.

Pobiranje klapavic, ki so padle s kolov, je prepovedano.

3.6.4   Čiščenje in skladiščenje

Faza čiščenja in skladiščenja se začne po pobiranju klapavic in konča s pakiranjem.

3.6.4.1   Čiščenje

Ta postopek se izvaja, kadar je to potrebno, da bi školjke postale primerne za prehrano ljudi, in sicer v skladu z veljavnimi predpisi zadevne države v zvezi z njihovim gojenjem in trženjem.

Izvaja se po pobiranju:

—	z uskladiščenjem v zaprte ograde na zemljiščih ali delih zemljišč znotraj območij plimovanja, kjer se na kolih gojijo klapavice;

—	ali s potopitvijo z zaprtimi ogradami v nepotopljive bazene, ki se polnijo z morsko vodo in so nameščeni v obratih za čiščenje ali odpremnih centrih.

Kadar se klapavice skladiščijo in hkrati potopijo v bazen, to lahko traja največ 15 dni.

3.6.4.2   Skladiščenje

Ta faza lahko poteka pri istih gojiteljih kot faza gojenja, kadar je gojitelj hkrati pošiljatelj odpreme, ali v registriranem centru za odpremo (ali pakiranje). Skladiščenje je faza shranjevanja klapavic pred pakiranjem, in sicer v potopljivih ali nepotopljivih bazenih po fazi čiščenja, če je ta potrebna.

Skladiščenje od pobiranja iz vode na gojitvenem območju do pakiranja traja največ 15 dni. Klapavice smejo biti v nepotopljivih bazenih največ 8 dni.

3.6.5   Pakiranje (ali navedena faza odpreme)

Klapavice se po morebitnem skladiščenju ali potopitvi v bazene za čiščenje ločijo druga od druge, umijejo in preberejo v centrih za odpremo.

Razmik med rešetkami mreže, ki se uporablja za določanje velikosti klapavic, je najmanj 12 mm.

Zapakirane pošiljke morajo za upravičenost do zajamčene tradicionalne posebnosti „Moules de bouchot“ vsebovati klapavice debeline vsaj 12 mm, pri čemer je lahko največ 5 % klapavic debeline manj kot 12 mm.

Minimalni delež mesa se izračuna po kazalniku stanja Lawrencea in Scotta, pri katerem je postopek merjenja tak:

K. M. = suha teža mesa × 1 000/(celotna teža – teža lupin).

Tako imenovani poenostavljeni kazalnik se lahko uporablja, na njegovi podlagi pa se meri tako:

P. K. = teža mesa po kuhanju/celotna teža pred kuhanjem.

Klapavice, izbrane za zajamčeno tradicionalno posebnost, morajo imeti kazalnik stanja Lawrencea in Scotta ≥ 100.

Polnost klapavic, pripravljenih za pakiranje, se lahko v izjemnih okoliščinah spremeni (to pomeni, kadar pogoji naravnega prehranjevanja niso ugodni) za določeno žetev, o tem pa morajo odločiti pristojni organi zadevne države članice po utemeljeni prošnji. Vendar navedene vrednosti nikakor ne smejo biti nižje za 10 odstotkov od minimalne vrednosti 100.

Za klapavice je poleg tega predpisano,

—	da imajo čisto zunanjost;

—	da so žive.

Klapavice „moules de bouchot“ se tržijo in pakirajo v največ 15-kilogramske posode. Pakirajo se lahko v 2- do 15-kilogramske vreče ali na 0,5- do 7-kilogramske pladnje.

3.6.6   Prodaja potrošnikom

Klapavice z imenom „Moules de bouchot“ je treba označevati tako, da so na vsaki enoti pakiranja:

—	ime zajamčene tradicionalne posebnosti „Moules de bouchot“, zapisano: — z največjimi črkami na označbi, — z enakimi črkami, ki so enako široke in enako visoke, — z istobarvnimi črkami, — strnjeno;

—	navedba „zajamčena tradicionalna posebnost“ in logotip „STG“ (ZTP), neposredno pred imenom zajamčene tradicionalne posebnosti ali za njim, brez vmesnih navedb;

—	vse druge navedbe, zlasti navedbe, ki so v skladu s splošnimi predpisi obvezne, morajo biti jasno ločene od imena STG (ZTP).

3.7   Posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila:

Posebne lastnosti klapavic „moules de bouchot“ temeljijo na naslednjih lastnostih kot posledici pogojev, metod in trajanja gojenja, ki zagotavljajo njihovo posebnost in pravilno obliko:

Trda lupina

Zaradi načina gojenja na območju, na katerem se raven vode pogosto zniža, ter pogoste izpostavljenosti soncu in drugim zunanjim vplivom se razvije trda lupina. Zato je lupina klapavic „moules de bouchot“ zelo trdna.

Močne mišice priteznice in mehka, svilnata, nemoknata tekstura

Zaradi načina gojenja na območju, kjer se raven vode pogosto zniža, se poleg tega razvijejo močne mišice priteznice, ki omogočajo, da je školjka zaprta ves čas nizke ravni vode. Tekstura mesa ostane mehka, svilnata in nemoknata, saj lupina v fazah pakiranja, prevoza, skladiščenja in dajanja v prodajo ostane trdno zaprta.

Smetanasta do oranžnorumena barva kuhanega mesa

Gojene klapavice so v okolju, bogatem s fitoplanktonsko hrano, precej razmaknjene, zato je barva njihovega mesa enakomerno smetanasta do oranžnorumena ter bolj ali manj izrazita; največ 10 % klapavic je drugačne barve.

Čistost in neobstoj vonja po blatu in tujkov

Klapavice „moules de bouchot“ imajo čisto lupino, nimajo tujkov (rakovic ali peščenih delcev), vonja ali okusa po blatu, saj je ob namestitvi vrvi ali mrežaste cevi, napolnjene z osebki, na kol upoštevana višina med tlemi in spodnjim delom vrvi ali mrežaste cevi, napolnjene z osebki, ki znaša najmanj 30 cm. Klapavice, gojene na kolih, torej ne pridejo v stik s tlemi.

Enakomerna polnost s kazalnikom najmanj 100

Teža klapavic je zaradi enakomerne polnosti in majhne gostote kolov na območju plimovanja ter zaradi skrbnega in rednega razporejanja klapavic na zgornje dele kolov pravilno razporejena po celotni količini razpoložljive vode na območju plimovanja.

Klapavice tako lahko prejemajo hranilne snovi, ki krožijo na različnih globinah vode, ki je pritekla, kar omogoča enakomerno polnost lupin z vrednostjo najmanj 100 po kazalniku Lawrencea in Scotta.

3.8   Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila:

Tradicionalne lastnosti klapavic „moules de bouchot“ temeljijo na teh lastnostih:

—	gojijo se vedno na lesenih kolih, zasajenih v ravni vrsti in navpično;

—	razvoj školjk omogočajo izključno hranilne snovi v morskem okolju.

Gojitelj klapavic na kolih te pri gojenju in pri premeščanju novink strogo nadzira, da bi zagotovil homogeno rast vseh gojenih osebkov.

3.8.1   Gojenje na lesenih kolih

Tradicija gojenja klapavic na lesenih kolih sega v leto 1235. Po zgodovinskih pričevanjih je Irec Patrick Walton leta 1235 doživel brodolom v aiguillonskem zalivu; „kot edini preživeli se je nastanil v Esnandesu in se preživljal s pticami, ki jih je lovil s posebno mrežo, imenovano „allouret“, razpeto nad morsko gladino in pritrjeno na velike kole, zasajene v blato. Kmalu je videl, da so se na kole pritrdile klapavice, ki so po rasti in kakovosti prekašale divje klapavice. Zato se je odločil, da bo te mehkužce poskusil gojiti.“ (Marteil, 1979)

Za to je zasadil vrste kolov, na katere so se lahko nato pritrdile klapavice in se tam razvijale. Kole je poimenoval „bouchots“, ki je beseda keltskega izvora, izhaja pa iz besed „bout“, ograda, in „choat“ ali „chot“, kar pomeni lesen. (Marteil, 1979)

Gojenje še danes poteka na teh osnovah. Tehnične naprave so se zaradi tehnoloških inovacij nekoliko izboljšale.

Nekateri avtorji, ki jih je zanimalo gojenje klapavic, stoletja v svojih zapisih poudarjajo, da se postopki, ki jih je razvil Irec Walton, skozi čas niso veliko spremenili. Coste (1855) je tako zapisal: „Postopki, ki jih je (Walton) uvedel, so tako posrečeno ustrezali trajnim potrebam nove industrije, da se prebivalci, ki so jih nasledili, po skoraj osmih stoletjih še vedno ravnajo po njih.“

Od leta 1930 so kole (piquets) nadomestili večji in močnejši koli (pieux) (trdnejša drevesna debla, ki so po premeru večja od tradicionalnih kolov s kratko življenjsko dobo).

Spremembe pri postavitvi kolov po letu 1950 izhajajo iz prvih odredb o ureditvi gojenja klapavic. Država je namreč postala lastnica zemljišč, za katera podeljuje koncesije in ki jih nadzira; postavitev kolov v obliki črke V ni več dovoljena, ker to močno spodbuja zablatenje zemljišč. Koli se zato od tedaj razporejajo v vzporednih vrstah, pravokotno postavljenih na obalo. Njihova postavitev je urejena s predpisi; ti se po območjih razlikujejo, saj se na njih razlikujejo tudi okoljske razmere, vrsta tal, tokovi, količina hranilnih snovi in številni drugi dejavniki.

Način gojenja se zaradi želje po večjem donosu razvija, toda postavitve, ki so se razvile, še vedno temeljijo na kolih, postavljenih v ravne vrste.

3.8.2   Stopničasta razporeditev kolov

Coste je leta 1855 navedel, da se lahko koli razporedijo stopničasto v največ štirih ravneh.

Navedena praksa razporejanja v vzporednih vrstah na območjih plimovanja se je ohranila. Vrste kolov so razporejene v zaporednih ravneh z zgornjega dela območja plimovanja proti odprtemu morju, pri čemer se izkorišča naklon območja plimovanja. Na začetnih ravneh se skladiščijo klapavice, ki so po velikosti primerne za prehrano ljudi.

3.8.3   Izkoriščanje izključno naravnega okolja

Te školjke se gojijo samo v njihovem naravnem okolju. Oploditev še naprej poteka naravno v morju, brez človekovega poseganja, prehrano sestavlja le živi in naravni fitoplankton, gojenje med rastjo v morskem okolju pa poteka brez kemičnih sredstev.

3.9   Minimalne zahteve in postopek nadzora posebnih lastnosti:

Postavke, ki jih je treba nadzirati	Mejne vrednosti	Metoda ocenjevanja	Pogostost nadzora vsaj
Lega kolov	100 % kolov na območjih plimovanja	Preverjanje zunanjosti in/ali dokumentov	20 % gospodarskih subjektov vsako leto
Gostota postavitve kolov	Največ: — 350 kolov/100 m (trojne vrste) — 250 kolov/100 m (dvojne vrste) — 200 kolov/100 m (enojne vrste)	Preverjanje dokumentov	20 % gospodarskih subjektov vsako leto
Neobstoj stika s tlemi ali blatom	100 % kolov	Preverjanje zunanjosti in/ali dokumentov	20 % gospodarskih subjektov vsako leto
Ciklus gojenja na kolih	100 % gojenih klapavic	Preverjanje zunanjosti in/ali dokumentov	20 % gospodarskih subjektov vsako leto
Trajanje ciklusa gojenja na kolih	Od 6 do 24 mesecev	Preverjanje dokumentov	Dvakrat letno
Barva kuhanega mesa	Med smetanasto in oranžnorumeno Največ 10 % klapavic drugačne barve	Merjenje	Dvakrat letno
Analitični preskus	Kazalnik Lawrencea in Scotta vsaj 100, debelina lupine pa vsaj 12 mm Največ 5 % klapavic z debelino manj kot 12 mm	Merjenje in/ali preverjanje dokumentov	Dvakrat letno S samonadzorom na dva meseca

4.   Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda:

4.1   Ime in naslov:

Ime:	CERTIS
Naslov:	Immeuble Le Millepertuis Les Landes d'Apigné 35650 Le Rheu FRANCE
Tel.	+33 299608282
E-naslov:	certis@certis.com.fr

 javni

☒ zasebni

4.2   Posebne naloge organa ali telesa:

Certifikacijski organ, akreditiran v skladu z Evropskim standardom EN 45011, ki preverja skladnost s specifikacijo v Franciji. Navedeni nadzorni organ je odgovoren za celotni nadzor specifikacije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---