15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/1

Sklepi Sveta z dne 11. maja 2012 o spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih

2012/C 169/01

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA:

OB UPOŠTEVANJU:

—

Resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki poziva k spodbujanju participacije mladih v predstavniški demokraciji in civilni družbi na vseh ravneh in v širši družbi, k podpori razvijanja nadarjenosti in podjetniških spretnosti mladih, da bi okrepili njihovo zaposljivost in povečali njihove prihodnje možnosti zaposlitve, ter k spodbujanju osebnostnega razvoja, boljših učnih sposobnosti, medkulturnih veščin, razumevanja in spoštovanja kulturne raznolikosti ter pridobivanja novih in prožnih kompetenc, znanj in spretnosti za prihodnje možnosti zaposlitve,

—

strategije Evropa 2020 in njene vodilne pobude „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ ter „Mladi in mobilnost“, še zlasti krovnega cilja o zaposlenosti (povečanje stopnje zaposlenosti žensk in moških med 20. in 64. letom starosti na 75 %, tudi z večjo participacijo mladih ter starejših in nizkokvalificiranih delavcev in učinkovitejšim vključevanjem zakonitih priseljencev) ter krovnega cilja o izobraževanju in usposabljanju (izboljšanje ravni izobrazbe, zlasti z zmanjšanjem stopnje osipa na področju izobraževanja za vsaj 10 % in povečanjem deleža prebivalstva med 30. in 34. letom starosti, ki je končalo terciarno ali enakovredno izobraževanje, na vsaj 40 %),

—	Sklepov Sveta z dne 22. maja 2008 o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti v izobraževanju in usposabljanju,

—

Sklepov Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije: razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti mladih s kulturnim izražanjem s spodbujanjem širšega dostopa do kulture in kulturnega izražanja prek formalnega izobraževanja in neformalnega učenja, zlasti s strukturiranimi in strateškimi partnerstvi na institucionalni in politični ravni,

—

Resolucije Sveta z dne 19. novembra 2010 o mladinskem delu, v katerem Svet „poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da je mladinsko delo v celoti vključeno v pobudo Mladi in mobilnost. Ta mora vsem mladim, zlasti tistim z manj priložnostmi, zagotoviti ustrezne spretnosti in ključne kompetence, ki jih bosta družba in gospodarstvo potrebovali leta 2020 in naprej“,

—	Resolucije Sveta z dne 19. maja 2011 o spodbujanju novih in učinkovitih oblik participacije vseh mladih v demokratičnem življenju v Evropi, ki potrjuje, da lahko mladi pomembno prispevajo k razvoju družbe,

—	Sklepov Sveta z dne 29. novembra 2011 o kulturnih in ustvarjalnih kompetencah in njihovi vlogi pri oblikovanju intelektualnega kapitala Evrope,

—	izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012, ki poziva k prizadevanju za pospeševanje zaposlovanja, zlasti za mlade, tudi s spodbujanjem pridobivanja prvih delovnih izkušenj in njihovega vključevanja na trg dela.

SE ZAVEDAJO, DA:

—	se Evropska unija sooča s številnimi izzivi, med drugim tudi z gospodarskimi in socialnimi posledicami svetovne gospodarske in finančne krize, zaradi katere sta rast in napredek nezadostna, brezposelnost mladih visoka, priložnosti za mlade omejene, socialna vključenost in kohezija pa šibki,

—

je trenutna stopnja brezposelnosti mladih v Evropi več kot 20-odstotna, torej dvakrat višja kot stopnja brezposelnosti celotnega delovnega prebivalstva; to verjetno pomeni hude kratko- in dolgoročne posledice za prizadeto mladino, tudi za mlade z dodatnimi ali posebnimi potrebami ali manj priložnostmi, ki utegnejo biti slabše usposobljeni,

—	povpraševanje po ustvarjalnosti, inovativnosti, prilagodljivosti in naprednih sposobnostih komuniciranja na trgu dela in v družabnem življenju narašča, vse bolj pa je treba razvijati tudi podjetniške spretnosti,

—	je participacija mladih v formalnih demokratičnih postopkih, kot so volitve, pogosto manjša od udeležbe celotnega prebivalstva.

MENIJO, DA:

—	je spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala potenciala mladih prek podjetništva eden od ključev za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti,

—	lahko podjetniško izobraževanje mladim pomaga oblikovati pozitivnejši odnos do izobraževanja, oblikovati ambicioznejše cilje za prihodnost njihove izobrazbe in poklicne poti, dajati občutek, da lahko prispevajo k družbi, in krepiti optimističen pogled na prihodnost,

—

lahko aktivno sodelovanje mladih v družbi, npr. prek mladinskega dela, prostovoljnih dejavnosti in civilnih organizacij, produktivno usmerja njihovo ustvarjalnost in inovativno sposobnost, s tem pa spodbuja njihovo aktivno državljanstvo, ter povečuje njihove možnosti za vključitev na trg dela in za samozaposlitev,

—	so neformalno in priložnostno učenje ter formalno izobraževanje in usposabljanje nujno potrebni za razvoj kompetenc, znanj in spretnosti za zaposljivost ter za doseganje večje vključenosti mladih na trgu dela ter v družbi nasploh,

—	so mladinsko delo in mladinske organizacije kanali za razvoj kompetenc, znanj in spretnosti mladih, tudi tistih z manj priložnostmi,

—	je pridobivanje kulturnih kompetenc temeljnega pomena za razvoj intelektualnega kapitala mladih, prav tako pa spodbuja oblikovanje njihove ustvarjalnosti in inovacijske sposobnosti,

—

bi bilo treba dodatno spodbujati ustvarjalno uporabo družbenih medijev s strani mladih, pa tudi prizadevanja za krepitev njihove zmožnosti dostopa do medijev ter zmožnosti razumeti, kritično ocenjevati, ustvarjati in sporočati medijske vsebine, da bi bila tako njihova participacija v družbi kot celoti večja, vključno s krepitvijo socialnega kapitala s povezovanjem skupnosti in posameznikov na spletu, hkrati pa bi lahko družba izkoristila njihove kompetence, znanja in spretnosti.

SE STRINJAJO, DA:

—	je participacija mladih na trgu dela bistveni pogoj, da se izkoristi njihov ustvarjalni in inovativni potencial ter zagotovi aktivno državljanstvo in socialna vključenost,

—	bi bilo treba spodbujati ustvarjalnost mladih, njihovo inovativno sposobnost in podjetniške spretnosti kot orodja za aktivno participacijo v družbi, pa tudi večjo zaposljivost, in sicer prek ustreznega financiranja in z oblikovanjem partnerstev med ustreznimi sektorji s ciljem spodbujanja inovacij,

—	bi bilo treba bolje spodbujati kompetence, znanja in spretnosti, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem, in jih po možnosti potrjevati, s čimer bi okrepili sposobnosti mladih in njihovo prihodnjo vlogo na trgu dela, npr. vlogo zaposlenih ali vlogo podjetnikov,

—	mladinske pobude – kot jih trenutno podpira program „Mladi v akciji“ – so pomemben instrument za navdihovanje in podporo ustvarjalnega podjetništva mladih.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

podprejo ustvarjalnost mladih, njihovo inovativno sposobnost in nadarjenost s ciljem zagotavljanja zadostnih priložnosti za osebni in družbeni razvoj prek neformalnega in priložnostnega učenja, prostovoljnih dejavnosti, aktivnega državljanstva, medkulturnega sodelovanja in mladinskega dela, npr. z zagotavljanjem ustreznega in trajnostnega financiranja, kadar je mogoče;

2.	spodbujajo strateška partnerstva med mladinskimi organizacijami, organi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter zasebnim sektorjem za organizacijo projektov in dogodkov pod vodstvom mladih;

3.	olajšajo in izboljšajo priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja;

4.	dajejo priložnost pobudam za spodbujanje delitve odgovornosti z mladimi pri vprašanjih, povezanih z mladimi, prek dialoga, v katerem lahko vsi akterji izražajo zamisli, ter tako mlade vključijo v postopke demokratičnega odločanja na vseh ravneh;

5.	z izmenjavo dobrih praks promovirajo in razširjajo informacije o ustvarjalnosti mladih, njihovi inovacijski sposobnosti in nadarjenosti.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

v skladu z načelom odprte metode koordinacije in načeli iz priloge ustanovijo tematsko strokovno skupino, v kateri bodo sodelovali nacionalni strokovnjaki, ki jih bodo imenovale države članice, z naslednjim ciljem:

—	izmenjujejo najboljše prakse o tem, kako spodbujati ustvarjalnost in inovativno sposobnost mladih z ugotavljanjem kompetenc, znanj in spretnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, ki je relevantno za zaposljivost;

obravnavajo ustvarjalnost in inovativno sposobnost mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in socialno vključenost prek prednostnih nalog iz programa „Mladi v akciji“, po možnosti pa – brez poseganja v tekoča pogajanja – tudi prek drugih obstoječih in prihodnjih programov in skladov EU, vključno z Evropskim socialnim skladom;

3.	razmislijo o raziskavi o uporabi medijev v povezavi z demokratično udeležbo na nacionalni in evropski ravni z namenom podpore povečanju demokratične udeležbe prek prilagojenega, mladim prijaznega in preglednega obveščanja;

4.	čim bolj izkoristijo Evropsko leto državljanov 2013 (1), da bi se usmerile na prosto gibanje in vsestransko participacijo mladih v evropski družbi, pa tudi okrepijo ozaveščenost o tem, kakšne pravice in odgovornosti imajo kot državljani EU, ter njihovem povezovanju in medsebojnem razumevanju.

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

1.	najpozneje do konca leta 2013 poroča Delovni skupini za mlade o rezultatih te tematske strokovne skupine;

2.	razširjajo rezultate prihodnje študije o sodelovanju mladih v demokratičnem življenju v Evropi s posebnim poudarkom na tem, kaj to lahko pomeni za zaposljivost mladih;

3.	pripravijo predlog priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, kot je bilo napovedano v vodilnih pobudah strategije Evropa 2020 „Mladi in mobilnost“ ter „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“.

(1) Z upoštevanjem formalnega sprejetja predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu državljanov (2013), dok. 13478/11.

PRILOGA

Načela v zvezi s članstvom in delovanjem tematske strokovne skupine, ki jo ustanovijo države članice in Komisija

Članstvo

—	Sodelovanje držav članic pri delu skupine je prostovoljno, države članice pa se jim lahko kadar koli priključijo.

—	Države članice, ki jih zanima sodelovanje pri delu tematske strokovne skupine, bodo zagotovile, da imajo imenovani strokovnjaki ustrezne izkušnje na nacionalni ravni, zagotovile pa bodo tudi učinkovito komunikacijo s pristojnimi nacionalnimi organi. Imenovanje bo usklajevala Komisija.

—	Tematska strokovna skupina lahko sklene povabiti druge udeležence: neodvisne strokovnjake, zainteresirane strani in predstavnike tretjih evropskih držav.

Delovni postopki

—	Tematska strokovna skupina bo odgovorna za imenovanje svojega predsednika ali sopredsednikov na svojem prvem sestanku. Pripravila bo tudi načrt dela z namenom doseganja konkretnih in uporabnih rezultatov v zvezi z zahtevanimi vprašanji.

—	Komisija bo zagotovila strokovno znanje ter logistično in administrativno podporo pri delu tematske strokovne skupine. Kolikor bo to mogoče, bo podpirala skupino z drugimi ustreznimi sredstvi.

—	Tematska strokovna skupina se bo praviloma sestajala v Bruslju, lahko pa pripravi tudi sestanke izven Bruslja, če jo k temu pozove država članica.

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/5

Sklepi Sveta z dne 10. maja 2012 o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju

2012/C 169/02

SVET EVROPSKE UNIJE

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

—	V digitalni dobi so digitalizacija, spletna dostopnost kulturnega gradiva držav članic in njegovo dolgoročno digitalno arhiviranje ključni za zagotavljanje dostopa vseh do kulture in znanja ter spodbujanje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine.

—

Digitalizirano kulturno gradivo je pomemben vir evropskih kulturnih in ustvarjalnih panog (1). Digitalizacija in spletna dostopnost kulturne dediščine držav članic tako na nacionalni kot čezmejni ravni prispevata k ekonomski rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in vzpostavljanju enotnega digitalnega trga, saj omogočata boljšo ponudbo novih in inovativnih spletnih proizvodov in storitev.

—	Da bi nacionalna prizadevanja lahko ustvarila sinergije in da bi spletna dostopnost evropske kulturne dediščine zares dosegla kritično maso, je nujno usklajeno ukrepanje na ravni Unije.

—

Razmere, v katerih potekajo prizadevanja na področju digitalizacije in sodelovanje na evropski ravni, so se od leta 2006, ko je Svet sprejel sklepe o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (2), spremenile. Europeana, skupna večjezična točka dostopa do digitalizirane evropske kulturne dediščine, je začela delovati leta 2008, načrt njenega prihodnjega razvoja pa je bil določen v sklepih Sveta iz leta 2010 o naslednjih korakih za Europeano (3);

1. POZDRAVLJA:

—	priporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi (4) (2011/711/EU) kot del Evropske digitalne agende (5);

2. PRIZNAVA:

—	sedanja prizadevanja držav članic, da bi digitalizirale in omogočile spletni dostop do gradiva kulturnih ustanov ter da bi zagotovile sredstva za digitalizacijo kljub gospodarski krizi,

—	pomembno vsebinsko in usklajevalno delo, opravljeno v okviru Europeane, v ustanovah držav članic in nacionalnih zbirališčih, ki prispevajo k Europeani,

—	da so kljub doseženemu napredku pri digitalizaciji evropske kulturne dediščine potrebni dodatni ukrepi, da bi ta dediščina postala trajna dobrina evropskih državljanov in gospodarstva v digitalni dobi;

3. POUDARJA, DA:

—	je treba bogastvo evropske kulturne dediščine prenesti v spletno okolje ter spodbujati ustvarjanje novih vsebin in novih spletnih storitev, ki so del informacijske družbe in na znanju temelječega gospodarstva,

—

je treba zagotoviti dolgoročno perspektivo Europeane, tudi v smislu upravljanja in financiranja, ter jo še naprej razvijati kot skupno večjezično točko dostopa do digitalizirane evropske kulturne dediščine in dragocen vir za ustvarjalne panoge, zlasti z izboljšanjem kakovosti in raznolikosti digitaliziranega kulturnega gradiva vseh vrst (besedila, avdiovizualno gradivo, muzejski predmeti, arhivski dokumenti itd.),

—	si morajo države članice in Komisija skupaj prizadevati za spodbujanje standardov kakovosti in tehničnih standardov za vsebino, vključeno v Europeano,

—	je treba tudi v okviru Europeane nadaljevati delo v zvezi s tehničnimi standardi glede digitalizacije in metapodatkov, da se zagotovita dostopnost in dolgoročno arhiviranje digitalnega gradiva,

—	je treba slediti temeljni viziji sodelovanja z vsemi pomembnimi partnerji, da bi se izognili „črni luknji“ zaradi nezastopanosti stvaritev iz 20. stoletja v Europeani ter zato na tem spletnem mestu razširiti ponudbo avtorsko še zaščitenega gradiva,

—	je treba dejavno spodbujati prostovoljne sporazume (6) o digitaliziranju v velikem obsegu in spletni dostopnosti nedostopnih del ter sprejeti potrebne ukrepe, da se zagotovi zahtevana pravna varnost na nacionalni in čezmejni ravni,

—	je treba pri digitalizaciji in zagotavljanju spletne dostopnosti evropske kulturne dediščine v celoti spoštovati pravice intelektualne lastnine;

4. SE SEZNANJA S:

—

poročilom z naslovom Novi preporod (7), ki ga je pripravil posvetovalni odbor (Odbor modrih – Comité des Sages), o prenosu evropske kulturne dediščine na splet ter nedavnim zakonodajnim predlogom Komisije o infrastrukturi digitalnih storitev, vključno s financiranjem Europeane, ki je del instrumenta za povezovanje Evrope (8), ter predlogoma o delih, ki so avtorsko varovana, njihove avtorje pa je težko ali celo nemogoče določiti („dela sirote“) (9), in o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (10);

5. POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

—

sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v prilogi, da bi:

—	prečistile svoje strategije in cilje glede digitalizacije kulturnega gradiva,

—	prečistile organizacijo digitalizacije in njenega financiranja, med drugim tudi v okviru javno-zasebnih partnerstev,

—	izboljšale okvirne pogoje za dostopnost kulturnega gradiva na spletu in njegovo uporabo,

—	prispevale k nadaljnjemu razvoju Europeane, med drugim tudi s spodbujanjem kulturnih institucij k prenašanju vsega ustreznega digitaliziranega kulturnega gradiva na to spletno mesto,

—	zagotovile dolgoročno digitalno arhiviranje

ter hkrati upoštevale različne ravni napredka, doseženega na področju digitalizacije, in pristope k njej ter prizadevanja držav članic za celovito konsolidacijo proračunov;

6. POZIVA KOMISIJO, NAJ:

—	skladno s sklepi Sveta o naslednjih korakih za Europeano iz leta 2010 to še naprej podpira kot skupno večjezično točko dostopa do evropske digitalne kulturne dediščine,

—	zbira, analizira in razširja rezultate in izkušnje, pridobljene na nacionalni ravni in na ravni Unije; na tej podlagi pripravlja dvoletna poročila o napredku pri digitalizaciji, spletni dostopnosti in digitalnem arhiviranju,

—	podpira izmenjavo informacij in najboljših praks, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi in standardi za digitalizacijo;

7. POZIVA DRŽAVE ČLANICE, KOMISIJO IN EUROPEANO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

—	skladno s sklepi Sveta o naslednjih korakih za Europeano iz leta 2010 nadaljujejo delo v zvezi z načrtom za vsebinski razvoj Europeane, vključno z vrhunskimi deli evropske kulturne dediščine, ki jih izberejo posamezne države članice,

—	izboljšajo obveščanje splošne javnosti o Europeani,

—	spodbujajo uporabo gradiva, ki je dostopno prek Europeane, in povezanih metapodatkov pri inovacijah ter pri tem v celoti upoštevajo pravice intelektualne lastnine,

—	nadalje razvijajo Europeano kot uporabnikom prijazno točko dostopa,

—	dosežejo dejanski napredek v razpravah o strukturi upravljanja Europeane.

(1) Po navedbah Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2010 ustvarjalne panoge ustvarjajo 3,3 % BDP EU in zagotavljajo 3 % delovnih mest v EU.

(2) UL C 297, 7.12.2006, str. 1.

(3) UL C 137, 27.5.2010, str. 19.

(4) UL L 283, 29.10.2011, str. 39.

(5) COM(2010) 245 konč./2.

(6) Predstavniki interesnih skupin so 20. septembra 2011 v Bruslju podpisali Memorandum o razumevanju ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, pripravljenem na podlagi dialoga interesnih skupin, ki ga je organizirala Komisija.

(7) http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/comite_des_sages/index_en.htm

(8) COM(2011) 665 konč./3.

(9) COM(2011) 289 konč.

(10) COM(2011) 877 konč.

PRILOGA

Prednostni ukrepi in okvirni časovni razpored

Predlagana preglednica dejavnosti in ciljev je okvirni časovni razpored za delo držav članic v obdobju 2012–2015.

1.	Da bi prečistile svoje strategije in cilje glede digitalizacije kulturnega gradiva, naj države članice:

2.	Da bi prečistile organizacijo digitalizacije in njenega financiranja, med drugim tudi v okviru javno-zasebnih partnerstev, naj: (1)

3.	Da bi izboljšale okvirne pogoje za dostopnost kulturnega gradiva na spletu in njegovo uporabo, naj:

4.	Da bi prispevale k nadaljnjemu razvoju Europeane, naj države članice:

5.	Države članice zagotavljajo dolgoročno digitalno arhiviranje tako, da:

(1) Ti sklepi ne posegajo v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru.

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/9

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 10. maja 2012 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu

2012/C 169/03

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC –

1. OB SKLICEVANJU NA:

1.	delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014 (1), sprejet 20. maja 2011, v katerem je bil boj proti nedovoljenim poživilom izpostavljen kot prednostna tema in s katerim je bila ustanovljena skupina strokovnjakov za protidoping;

belo knjigo Komisije o športu z dne 11. julija 2007 (2), v kateri so bili vsi akterji, ki so odgovorni za javno zdravje, pozvani, naj upoštevajo zdravju škodljive vidike dopinga, in sporočilo Komisije z dne 18. januarja 2011 o razvijanju evropske razsežnosti v športu (3), v katerem je navedeno, da nedovoljena poživila še vedno zelo ogrožajo šport in da uporaba nedovoljenih poživil s strani amaterskih športnikov resno ogroža javno zdravje, zato so potrebni preventivni ukrepi, tudi v fitnes centrih;

3.	dejstvo, da bi moral biti cilj ukrepanja Evropske unije na področju športa med drugim zaščita telesne in moralne integritete športnikov in športnic, zlasti najmlajših med njimi;

2. OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

uporaba nedovoljenih poživil v rekreativnem športu in v rekreativnih športnih okoljih, kot so fitnes centri, je velik problem v državah članicah EU, saj:

—	ogroža zdravje posameznih uporabnikov nedovoljenih poživil,

—	ogroža osebe v neposredni bližini uporabnikov nedovoljenih poživil,

—	škoduje integriteti rekreativnega športa,

—	je povezana z negativnimi družbenimi pojavi, tudi s kaznivimi dejanji, kot je nezakonita trgovina z nedovoljenimi poživili,

—	vpliva zlasti na mlade;

2.	informacije o uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, vključno z razsežnostjo in resnostjo problematike ter učinkovitimi ukrepi za preprečevanje, izobraževanje, nadzor, sankcioniranje in zdravljenje zaradi zlorabe snovi, so tako na ravni EU kot na mednarodni ravni omejene (4);

3.	medtem ko je mednarodno sodelovanje na področju boja proti uporabi nedovoljenih poživil v elitnih športih dobro razvito, je bilo sodelovanje na področju boja proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu med državami članicami EU in tudi na mednarodni ravni do zdaj omejeno;

4.	boj proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu ne bi smel odvrniti pozornosti od boja proti uporabi nedovoljenih poživil v elitnih športih, ampak bi moral predvsem dopolniti prizadevanja za zagotovitev čistega in varnega športnega okolja na vseh ravneh;

medtem ko je glavni motiv za uporabo nedovoljenih poživil v elitnem športu izboljšanje rezultatov, študije kažejo, da imajo uporabniki nedovoljenih poživil v rekreativnih športih tudi več drugih motivov, vključno z estetskim vidikom, krepitvijo samozavesti in izboljšanjem razpoloženja zaradi uporabe nedovoljenih poživil, ter da bi bilo treba problematiko uporabe nedovoljenih poživil v rekreativnem športu razumeti in obravnavati s tega vidika;

čeprav je v Svetovnem protidopinškem kodeksu (v nadaljnjem besedilu: Kodeks) največ pozornosti namenjene boju proti uporabi nedovoljenih poživil v mednarodnih in nacionalnih elitnih športih, je v njem navedeno tudi, da se lahko nekatere nacionalne protidopinške organizacije odločijo, da bodo protidopinška pravila preskusile in izvajale tudi za tekmovalce na ravni rekreativnega ali veteranskega športa, vendar jim zanje ni treba uveljaviti vseh vidikov Kodeksa, temveč lahko namesto tega določijo posebna nacionalna pravila za nadzor nad uporabo nedovoljenih poživil pri osebah, ki ne tekmujejo na mednarodni ali nacionalni ravni, ne da bi bilo to v nasprotju s Kodeksom (5);

3. POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE EU, NAJ:

spodbujajo in prispevajo k razvoju izobraževalnih programov, informacijskih kampanj ali drugih preventivnih ukrepov glede uporabe nedovoljenih poživil v rekreativnem športu in s tem povezanih vprašanj, ki bi jih lahko izvajali športno gibanje, fitnes centri ter izobraževalni sistem in zdravstveni sektor;

2.	spodbujajo tesno sodelovanje med javnimi organi, športnim gibanjem in fitnes centri, na primer z izmenjavo informacij o razširjenosti in preprečevanju ter razvijanjem skupnih projektov, smernic in predpisov za boj proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu;

spodbujajo zadostno in učinkovito izmenjavo informacij ter sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi organi, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki problematike nedovoljenih poživil v rekreativnem športu ter preiskavami in sankcioniranjem nezakonite prodaje in trgovine z nedovoljenimi poživili, vključno z organi, odgovornimi za šport, protidoping, zdravje in izobraževanje, ter policijskimi in carinskimi organi;

spodbujajo okvir učinkovitih in ustreznih nacionalnih ukrepov za preiskave in sankcioniranje proizvodnje, trgovine, razširjanja in posedovanja nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, da bi se tako omejilo razpoložljivost in uporabo takih snovi, na primer z nadzorom in povezanimi ukrepi, v ustreznih rekreativnih športnih okoljih, kot so fitnes centri;

podpirajo prizadevanja Svetovne protidopinške agencije za razvoj učinkovitih okvirov sodelovanja z Europolom, Interpolom, Svetovno carinsko organizacijo, farmacevtsko industrijo in drugimi ustreznimi mednarodnimi zainteresiranimi stranmi za omejitev razpoložljivosti nedovoljenih poživil, ki se lahko uporabljajo tako v elitnih kot tudi v rekreativnih športih;

4. SO SE DOGOVORILI, DA:

ob poudarjanju, da bi morali prednost nameniti ukrepom iz delovnega načrta EU za šport za obdobje 2011–2014 v zvezi s prispevkom EU k postopku revizije Svetovnega protidopinškega kodeksa, razširijo mandat skupine strokovnjakov za protidoping, ustanovljene na podlagi tega delovnega načrta, z naslednjim ukrepom: zbiranje – tudi s sodelovanjem z zadevnimi zainteresiranimi stranmi – primerov najboljših praks v boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu v državah članicah EU, med drugim v zvezi s preprečevanjem, izobraževanjem, nadzorom in povezanimi ukrepi ter zdravljenjem zaradi zlorabe snovi, in na podlagi tega do konca leta 2013 predstavitev sklopa priporočil o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, ki jih je mogoče uporabiti na ravni EU in na nacionalni ravni;

5. POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

1.	na podlagi predhodnega dela na tem področju začne študijo, katere cilj bo priprava zbirke podatkov za politike, namenjene boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, vključno z zbiranjem informacij o uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu v državah članicah EU;

spodbuja in podpira izmenjavo najboljših praks v EU na področju boja proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, med drugim z zagotavljanjem podpore za nadnacionalne kampanje ozaveščanja javnosti ter razširjanjem rezultatov projektov v zvezi z bojem proti uporabi nedovoljenih poživil, ki so podprti s pripravljalnimi ukrepi na področju športa, in rezultatov drugih projektov v zvezi z uporabo nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, ki bodo podprti v prihodnje. Izmenjava najboljših praks bi se lahko nanašala na:

—	izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje javnosti,

—	testiranje na nedovoljena poživila v rekreativnem športu,

—	zdravljenje in odvajanje po zlorabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu,

—	označevanje in nadzorovanje sestave prehranskih dodatkov, da bi se preprečilo nenamerno uživanje nedovoljenih poživil,

—	zakonodajne ukrepe, ki so se v posameznih državah članicah EU izkazali za učinkovite pri obvladovanju uporabe nedovoljenih poživil v rekreativnih športih.

(1) UL C 162, 1.6.2011, str. 1.

(2) Dok. 11811/07.

(3) Dok. 5597/11.

(4) Med novejše študije s tega področja spadajo mrežni projekti v zvezi z uporabo nedovoljenih poživil v rekreativnem športu, ki so sofinancirani prek pripravljalnih ukrepov na področju športa za leto 2010, kot sta „Fitnes proti dopingu“ in „Strategija za preprečevanje uporabe steroidov“.

(5) Svetovni protidopinški kodeks, Svetovna protidopinška agencija, 2009, str. 126–127 (Dodatek I, Opredelitev pojmov, Športnik).

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/11

Sklepi Sveta z dne 11. maja 2012 o zaposljivosti diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje

2012/C 169/04

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU

—

sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (1), v katerih je bilo ugotovljeno, da je treba izboljšati zaposljivost z izobraževanjem in usposabljanjem, če želimo obvladati sedanje in prihodnje izzive na trgu dela, in je bila Komisija pozvana, naj predstavi predlog morebitnega evropskega referenčnega merila na tem področju,

—

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 18. novembra 2010 o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (2), v katerih je bilo poudarjeno, da bi morale države spodbujati partnerstva med ponudniki izobraževanja in usposabljanja, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili boljše obveščanje o potrebah na trgu dela ter z ustreznim razvojem znanja, spretnosti in kompetenc bolje zadostili tem potrebam,

—

sklepov Sveta z dne 14. februarja 2011 o vlogi izobraževanja in usposabljanja pri izvajanju strategije Evropa 2020 (3), v katerih je bilo poudarjeno, da sta za povečanje zaposljivosti pomembna prehod na sisteme za pridobivanje kvalifikacij, ki bodo temeljili na učnem izidu, ter večje priznavanje znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih s formalnim in priložnostnim učenjem,

—	vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“, katere namen je povečati uspešnost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter mladim zagotoviti spretnosti in kompetence, ki ustrezajo potrebam na trgu dela,

—

sklepov Sveta z dne 17. junija 2011 o spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 (4), v katerih je bilo poudarjeno, da ima Evropski socialni sklad pomembno vlogo pri izboljšanju zaposlitvenih možnosti in ravni usposobljenosti mladih ter pri izvajanju politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za izboljšanje dostopa mladih do trga dela ter njihove zaposljivosti,

—

sklepov Sveta z dne 28. novembra 2011 o posodobitvi visokega šolstva (5), v katerih je bilo pozvano k prizadevanjem za okrepitev povezanosti med visokošolskimi ustanovami, delodajalci in institucijami na trgu dela, da bi študijski programi bolje odražali potrebe na trgu dela, da bi se spretnosti bolj uskladile z delovnimi nalogami ter da bi se razvile aktivne politike trga dela za spodbujanje zaposlovanja diplomantov,

—

letnega pregleda rasti za leto 2012 (6), v katerem so bile države članice pozvane, naj podprejo zlasti zaposlovanje mladih, vključno s spodbujanjem kakovostnih pogodb za vajeništvo in pripravništvo ter prilagajanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bodo odražali razmere na trgu dela ter povpraševanje po znanju in spretnostih,

—

izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 (7), ki poziva k prizadevanjem za okrepitev zaposlovanja, zlasti mladih, vključno s spodbujanjem pridobivanja njihovih prvih delovnih izkušenj in njihovega vključevanja na trg dela s ciljem, da bi v nekaj mesecih po zaključku šolanja prejeli kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

OB SKLICEVANJU NA NASLEDNJE:

—

izboljšanje priložnosti mladih Evropejcev, da pridobijo znanje, spretnosti in kompetence, potrebne za zagotovitev nemotenega prehoda na trg dela EU ter nadaljnji razvoj njihovih poklicnih možnosti, je pomembnejše kot kdaj koli prej, saj se število mladih iskalcev zaposlitve še naprej hitro povečuje,

—

zaradi trenutne gospodarske krize je prehod z izobraževanja na zaposlitev še toliko pomembnejši. Ključno je zagotoviti, da imajo mladi po koncu izobraževanja in usposabljanja najboljšo možno podporo, da najdejo svojo prvo zaposlitev. Pri mladih, ki se soočajo z brezposelnostjo ali počasnim prehodom z izobraževanja na zaposlitev, se lahko pojavijo dolgoročni negativni učinki v smislu prihodnjega uspeha na trgu dela, dohodkov ali ustvarjanja družine. To lahko po drugi strani ogrozi javne in zasebne naložbe v njihovo izobraževanje in usposabljanje, kar škoduje celotni družbi. To zlasti velja v sedanjih razmerah demografskih izzivov, ki na vse manjše število mladih v Evropi ustvarjajo dodaten pritisk, naj se hitro in uspešno vključijo na trg dela,

—	uvedba referenčnega merila (8) za delež zaposlenih diplomantov (9), ki bi bilo usmerjeno na prehod z izobraževanja in usposabljanja na trg dela, bi omogočila politično razpravo v okviru „ET 2020“ v zvezi z ukrepi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov.

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

—

delež zaposlenih diplomantov, tj. delež zaposlenih prebivalcev med 20. in 34. letom starosti, ki so šolanje zaključili eno, dve ali tri leta pred referenčnim letom in trenutno niso vključeni v nobeno dejavnost nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja, se je med letoma 2008 (81 %) in 2010 (76,5 %) zmanjšal za skoraj 4,5 odstotne točke,

—	že zdaj je na voljo dovolj podatkov, ki omogočajo spremljanje zaposljivosti diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje, ne da bi nastajala dodatna upravna bremena in stroški za države članice ali Eurostat (10).

PRIZNAVA, DA:

—

je zaposljivost, tj. kombinacija dejavnikov, ki posameznikom omogočajo napredek pri iskanju zaposlitve ali vstop vanjo, ohranjanje zaposlitve in napredovanje na njihovi poklicni poti, zapleten koncept, ki ne vključuje le posameznikovih lastnosti, znanja in spretnosti, odnosa in motivacije, ampak tudi druge zunanje dejavnike zunaj področja politike izobraževanja in usposabljanja, kot so predpisi na trgu dela, demografija, struktura gospodarstva in splošne gospodarske razmere,

—	je izboljšanje zaposljivosti politično vprašanje, ki zadeva vse javne organe, tudi tiste, pristojne za izobraževanje in usposabljanje ter za zaposlovanje. Na evropski ravni zadeva strategijo Evropa 2020 in okvir ET 2020,

—

je prispevek izobraževanja in usposabljanja k zaposljivosti mladih delno zajet v ustreznih krovnih ciljih strategije Evropa 2020 in obstoječih referenčnih merilih okvira ET 2020, kot so merila glede terciarne izobrazbe, oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju ter posameznikov s slabimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju,

—

kljub temu prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev v trenutnem okviru spremljanja še ni obravnavan. Na tej stopnji bi bilo mogoče prispevek sistemov izobraževanja in usposabljanja k zaposljivosti diplomantov zagotoviti na primer s poklicnim usmerjanjem in svetovanjem, tesnejšimi povezavami med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi, s prilagajanjem učnih načrtov potrebam na trgu dela, s krepitvijo podjetniškega izobraževanja, z možnostmi za prakso v podjetjih, z bolj preglednimi informacijami o učnih izidih, z bolj odzivnimi politikami na področju izobraževanja in usposabljanja, ki bodo odražale potrebe po znanju in spretnostih na trgu dela, ter s spodbujanjem vseh mladih k nadaljnjemu študiju tudi po zaključenem splošnem višjem sekundarnem izobraževanju. Pozornost je treba nameniti tudi zaposljivosti mladih s posebnimi potrebami na trgu dela,

—

bi oblikovanje evropskega referenčnega merila za delež zaposlenih diplomantov pomagalo opredeliti tiste politike izobraževanja in usposabljanja, ki bi lahko izboljšale prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev ter prispevale k bolj uspešnemu zaposlovanju; bi evropsko referenčno merilo, ki meri delež zaposlenih diplomantov, skupaj z ustrezno analizo kakovostnih vidikov, kot je usklajenost ponudbe znanj, spretnosti in kompetenc z zaposlitvijo, pridobljeno do tri leta po zaključku šolanja, pomagalo okrepiti tudi evropsko sodelovanje pri tistih politikah na področju izobraževanja in usposabljanja, ki so usmerjene na prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev. Prispevalo bi k spremljanju napredka držav članic pri prizadevanjih za boljšo zaposljivost diplomantov in k opredelitvi primerov dobre prakse ter podprlo razvoj pobud vzajemnega učenja.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

ob upoštevanju razlik med posameznimi državami članicami

1.	na nacionalni ravni sprejmejo ukrepe, namenjene izboljšanju zaposljivosti diplomantov, ki zapuščajo sistem izobraževanja in usposabljanja, da bi se lahko doseglo evropsko referenčno merilo iz Priloge k tem sklepom in da bi se hkrati spodbudila usklajenost med doseženo izobrazbo in zaposlitvijo;

na podlagi razpoložljivih virov in instrumentov spremljajo delež zaposlenih diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje, da bi razširili strokovno podlago za pripravo politike glede povezovanja izobraževanja in usposabljanja na eni strani ter zaposlitve na drugi strani, kakor je navedeno v Prilogi;

3.	spodbujajo izvajanje in uporabo programov, instrumentov in okvirov EU, zasnovanih v podporo zaposljivosti, mobilnosti in vseživljenjskemu učenju, vključno s programi Europass, Youthpass, evropskim ogrodjem kvalifikacij ter sistemi ECTS, ECVET in EQAVET;

okrepijo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi s področja zaposlovanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni z namenom spodbujanja delovne prakse, pripravništva in vajeništva v podjetjih na najzgodnejši stopnji prehoda z izobraževanja in usposabljanja na trg dela.

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

zlasti z letnim pregledom izobraževanja in usposabljanja ter skupnim poročilom o izvajanju strateškega okvira ET 2020 preuči, v kolikšni meri se dosega evropsko referenčno merilo.

V pregledu izobraževanja in usposabljanja bodo tudi informacije o evropskem referenčnem merilu za osebe, ki zgodaj opustijo šolanje, čeprav ta ciljna skupina ni vključena v zastavljeni cilj;

okrepi evropsko sodelovanje pri pripravi politik na področju izobraževanja in usposabljanja za zaposljivost, in sicer s preučitvijo in spremljanjem navedenega izobraževanja in usposabljanja, kar zajema:

—	preučitev posebnega vpliva politik izobraževanja in usposabljanja na prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev,

—	preučitev kakovosti prvih zaposlitev, tako da se stopnja izobrazbe primerja z vsebino delovnih nalog, vključno z usklajenostjo ponudbe znanj, spretnosti in kompetenc z zaposlitvijo, ki jo posameznik opravlja v prvih treh letih na trgu dela;

3.	tesno sodeluje z drugimi zadevnimi mednarodnimi institucijami, kot so MOD, OECD in UNESCO, da bi si izmenjali analize in strokovno znanje glede prehoda diplomantov na trg dela.

TER POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

1.	zbirajo kakovostne informacije in primere dobre prakse, da bi dopolnili kvantitativno spremljanje ter okrepili podlago za oblikovanje politike, utemeljene na dejstvih, zlasti na podlagi obstoječih virov, vključno s sistemom poročanja v okviru ET 2020;

opredelijo primere dobre prakse držav članic glede nemotenega prehoda z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev, in sicer z vzpostavitvijo skupine strokovnjakov za prehod diplomantov z izobraževanja in usposabljanja na trg dela, ter s tem prispevajo k prednostnim nalogam okvira ET 2020. Skupino bi morali sestavljati nacionalni strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, in strokovnjaki, ki zastopajo zadevne socialne partnerje in jih imenuje Komisija, ter bi morala ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti:

(i)	preučiti, kako naj se v izobraževanje in usposabljanje vključi več praktičnih elementov, na primer prek praktičnega učenja ali dualnega izobraževanja kot načina za izboljšanje zaposljivosti diplomantov;

(ii)	v tesnem sodelovanju s skupino za pripravo kazalnikov v okviru Odbora za zaposlovanje ter stalno skupino za kazalnike in merila preučiti najprimernejše kazalnike za spremljanje, katere politike izobraževanja in usposabljanja bi lahko prispevale k povečanju zaposljivosti diplomantov;

(iii)

Svetu v poročilu o izvajanju strateškega okvira ET 2020 do konca leta 2014 poročati o rezultatih svojega dela;

3.	v sodelovanju z ustreznimi organi na področjih izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja (vključno z Odborom za zaposlovanje) razvijajo dejavnosti vzajemnega učenja na področju prehoda z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev.

(1) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(2) UL C 324, 1.12.2010, str. 5.

(3) UL C 70, 4.3.2011, str. 1.

(4) 11838/11.

(5) UL C 372, 20.12.2011, str. 36.

(6) 17229/11 + ADD 1, 2 in 3.

(7) SN 5/12.

(8) Kakor je navedeno v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju iz leta 2009, je to referenčna raven povprečne evropske uspešnosti, ki je ne bi smeli šteti za konkreten cilj, ki bi ga posamezna država morala doseči, pač pa bi jo morali šteti za skupni cilj, ki naj ga pomagajo doseči države članice (UL C 119, 28.5.2009, str. 7).

(9) V tem besedilu izraz „diplomant“ pomeni vsako osebo, ki je zaključila izobraževanje in usposabljanje z vsaj višje sekundarno ali postsekundarno, neterciarno stopnjo izobrazbe (ISCED stopnja 3 do ISCED stopnja 4, razen ISCED stopnja 3C – krajši) ali s terciarno stopnjo izobrazbe (ISCED stopnji 5 in 6).

(10) Za referenčno merilo o prispevku izobraževanja in usposabljanja k zaposljivosti. (Metodološka opomba EUR 24616 EN 2011).

PRILOGA

Referenčna raven povprečne evropske uspešnosti

(„Evropsko referenčno merilo“)

glede deleža zaposlenih diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje

Države članice so se leta 2009 dogovorile, da bi bilo treba uresničevanje ciljev, opredeljenih v Sklepih Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (1), opreti na referenčne ravni povprečne evropske uspešnosti (evropska referenčna merila), saj se te lahko uporabljajo za spremljanje napredka in prepoznavanje izzivov ter lahko prispevajo k oblikovanju politik, utemeljenih na dejstvih. Takrat je bil dosežen dogovor o petih evropskih referenčnih merilih, Komisiji pa predložena zahteva, naj pripravi predloge za nadaljnja referenčna merila, vključno z merilom na področju zaposljivosti.

Države članice se po preučitvi predlogov iz delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. maja 2011 (2) sedaj strinjajo tudi z navedenim referenčnim merilom za delež zaposlenih diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje. Referenčno merilo dopolnjuje merila, ki so že bila sprejeta maja 2009, in merilo za učno mobilnost, ki ga je Svet sprejel novembra 2011 (3). Kot tako bi moralo temeljiti zgolj na obstoječih primerljivih podatkih ter upoštevati različna izhodišča posameznih držav članic in njihove raznolike možnosti za izboljšanje uspešnosti s politikami na področju izobraževanja in usposabljanja. Ne bi ga smeli obravnavati kot konkreten cilj, ki naj bi ga posamezne države dosegle do leta 2020. Namesto tega naj države članice na podlagi nacionalnih prednostnih nalog in ob upoštevanju spreminjajočih se gospodarskih razmer preučijo, kako in v kolikšni meri lahko z ukrepi na državni ravni prispevajo k skupnemu doseganju evropskega referenčnega merila na navedenem področju.

Referenčno merilo glede deleža zaposlenih diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje

Na tej podlagi ter za poudarjanje priložnosti, ki jih lahko zagotovijo politike izobraževanja in usposabljanja za uspešnejše zaposlovanje in povečanje zaposljivosti diplomantov (4), ki trenutno niso vključeni v nobeno dejavnost nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja, se države članice strinjajo z naslednjim referenčnim merilom:

Ciljna vrednost zadeva povprečje EU in ne določa nacionalnih ciljev za posamezne države članice.

S tem referenčnim merilom se bo lahko pripravila razčlenitev na posamezne podskupine prebivalstva. Zlasti bi bilo treba pripraviti razčlenitev podatkov glede na stopnje klasifikacije ISCED (8), študijsko smer ter področje izobraževanja in usposabljanja, kar bi na primer omogočilo razlikovanje med uspešnostjo diplomantov višjega sekundarnega izobraževanja, ki zaključijo splošno ali poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter uspešnostjo visokošolskih diplomantov glede na področje izobraževanja in usposabljanja.

Poleg tega bi bilo treba izvesti analizo glede vprašanja, v kolikšni meri področje in stopnja izobraževanja in usposabljanja ustrezata vrsti poklica, ki ga diplomant opravlja v prvih letih zaposlitve, pri čemer bi ta analiza lahko temeljila na doseženi izobrazbi na podlagi stopenj ISCED.

Države članice in Komisija bodo navedeno referenčno merilo preučile in ocenile v okviru skupnega poročila o ET 2020, ki ga bodo pripravile leta 2014, ter na podlagi tega odločile, ali je potrebna revizija kazalnikov.

(1) UL C 119, 28.5.2009, str. 7.

(2) Dok. 10697/11.

(3) UL C 372, 20.12.2011, str. 31.

(4) V tem besedilu izraz „diplomant“ pomeni vsako osebo med 20 in 34 letom starosti, ki je zaključila izobraževanje in usposabljanje z vsaj višje sekundarno ali postsekundarno, neterciarno stopnjo izobrazbe (ISCED stopnja 3 do ISCED stopnja 4, razen ISCED stopnja 3C – krajši ) ali s terciarno stopnjo izobrazbe (ISCED stopnji 5 in 6).

(5) Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED) iz leta 1997 izobraževalne dejavnosti razvršča v sedem obsežnih stopenj, kjer stopnje ISCED od 0 do 2 in stopnja 3C (krajše od treh let) zajemajo nižje sekundarno izobraževanje. Pri oceni ustreznih ravni za cilj za leto 2020 sta upoštevani le dve stopnji diplomantov, namreč tistih, ki so zaključili višje sekundarno izobraževanje (ISCED stopnja 3), postsekundarno, neterciarno (ISCED stopnja 4) in terciarno izobraževanje (ISCED stopnji 5 in 6). Diplomante, ki so zaključili splošno višje sekundarno izobraževanje (ISCED 3A), bi bilo treba spodbujati k nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju. Skupina diplomantov, ki niso zaključili niti višjega sekundarnega izobraževanja (ISCED stopnje od 0 do 2 in ISCED stopnja C3 – krajši), je bila iz ocene izključena zaradi majhnosti vzorca (v starostni skupini od 20 do 34 let je bilo nedavno le malo oseb, ki so šolanje zaključile pred zaključkom višjega sekundarnega izobraževanja) in dejstva, da so se države članice že leta 2003 dogovorile o zmanjšanju deleža oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, na manj kot 10 % vseh mladih med 18. in 24. letom starosti (ta cilj je bil potrjen tudi v strategiji Evropa 2020).

(6) Izbrana je bila spodnja meja 20 let za uskladitev z novim starostnim okvirom, ki ga opredeljuje krovni cilj iz strategije Evropa 2020 glede zaposlenosti (tj. od 20 do 64 let). Ker po vsej Evropi večina učencev višje sekundarno izobraževanje (ISCED stopnja 3, razen ISCED stopnja 3C – krajši) in postsekundarno, neterciarno izobraževanje (ISCED stopnja 4) zaključi med 18. in 20. letom, naj bi ta spodnja starostna meja omogočila analizo zaposljivosti te skupine, in sicer v enem, dveh ali treh letih od dokončanja šolanja. Zgornja meja 34 let se je po drugi strani določila v skladu s sedanjim referenčnim merilom glede zaključka terciarnega izobraževanja, ki se meri v starostni skupini med 30. in 34. letom. Tudi ta zgornja meja naj bi zato zagotavljala optimalno vključevanje nedavnih diplomantov po zaključku terciarnega izobraževanja (ISCED stopnji 5 in 6).

(7) Merjeno kot delež zaposlenih prebivalcev med 20. in 34. letom starosti, ki so šolanje zaključili eno, dve ali tri leta pred tem in trenutno niso vključeni v nobeno dejavnost nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja. To ne zajema posameznikov, ki so trenutno vključeni v kakršno koli obliko izobraževanja ali usposabljanja, s čimer je zagotovljeno, da se zaposljivost te skupine ne more spremeniti, če posameznik v tem času izboljšuje ali nadgrajuje svoja znanja in spretnosti. Zaradi pomanjkanja longitudinalnih podatkov, s katerimi bi natančno merili prehod diplomantov v zaposlitev, se uporablja povprečje, določeno na podlagi vrednosti ob koncu vsakega od treh let po zaključku izobraževanja. Ta pristop omogoča ublažitev morebitnih posledic kratkih obdobij brezposelnosti, ki so običajna v prvih letih zaposlitve.

(8) Kot je bilo navedeno, veljavna Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja iz leta 1997 (ISCED) izobraževalne dejavnosti razvršča v sedem obsežnih stopenj od 0 do 6. Leta 2014 se bo v vseh virih podatkov EU na področju izobraževanja uporabljala klasifikacija ISCED iz leta 2011, ki ima devet stopenj. V skladu s tem bo terciarno izobraževanje nadalje razčlenjeno na diplomsko (Bachelor), magistrsko (Master) in doktorsko raven, bolje pa bodo opredeljene tudi razlike med nižjim in višjim sekundarnim izobraževanjem.

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/16

Menjalni tečaji eura (1)

14. junija 2012

2012/C 169/05

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2551
JPY	japonski jen	99,51
DKK	danska krona	7,4312
GBP	funt šterling	0,80920
SEK	švedska krona	8,8373
CHF	švicarski frank	1,2008
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,5070
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,540
HUF	madžarski forint	297,63
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6968
PLN	poljski zlot	4,3150
RON	romunski leu	4,4578
TRY	turška lira	2,2890
AUD	avstralski dolar	1,2626
CAD	kanadski dolar	1,2885
HKD	hongkonški dolar	9,7379
NZD	novozelandski dolar	1,6143
SGD	singapurski dolar	1,6102
KRW	južnokorejski won	1 464,11
ZAR	južnoafriški rand	10,5901
CNY	kitajski juan	7,9411
HRK	hrvaška kuna	7,5508
IDR	indonezijska rupija	11 844,46
MYR	malezijski ringit	3,9990
PHP	filipinski peso	53,460
RUB	ruski rubelj	41,0070
THB	tajski bat	39,586
BRL	brazilski real	2,5912
MXN	mehiški peso	17,6279
INR	indijska rupija	70,0530

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/19

Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/20/12

v okviru programa vseživljenjsko učenje

Izvajanje evropskih strateških ciljev pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (sodelovanje zainteresiranih strani, eksperimentiranje in inovacije)

2012/C 169/08

Del A –

Podpora nacionalnemu izvajanju ciljev evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: ET 2020) ter ozaveščanju o njih

Del B –

Podpora pri izvajanju inovativnih učnih okolij z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (imenovanih „ustvarjalni razredi“) na podlagi nadnacionalnega sodelovanja pri razvoju in izvajanju vprašanj politike o transverzalnem izobraževanju in usposabljanju, povezanih s prednostnimi nalogami, ki so določene v strategijah Evropa 2020 in ET 2020

1. Cilji in Opis

Splošni cilj razpisa za zbiranje predlogov je:

spodbujati izvajanje štirih strateških ciljev „strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (ET 2020)“ (vseživljenjsko učenje in mobilnost; kakovost in učinkovitost; pravičnost, socialna kohezija in aktivno državljanstvo; ustvarjalnost in inovacije) in strateških prednostnih nalog, dogovorjenih za obdobje 2012–2014, z dejavnostmi za boljšo institucionalno zavezo, usklajevanje in partnerstvo z vsemi zainteresiranimi stranmi na nacionalni/regionalni/lokalni ravni z:

—	zagotavljanjem podpore ozaveščanju in institucionalni zavezi, usklajevanju in partnerstvu z vsemi zainteresiranimi stranmi, pri čemer je posebna pozornost namenjena vlogi izobraževanja in usposabljanja pri preprečevanju in zmanjšanju brezposelnosti mladih (del A),

—

zagotavljanjem podpore nadnacionalnemu sodelovanju (eksperimentiranje na področju politike, razvoj skupne politike, izmenjava dobre prakse in inovacij) pri razvoju in izvajanju inovativnih pristopov politike v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v strategijah Evropa 2020 in ET 2020, pri čemer je posebna pozornost namenjena „ustvarjalnim razredom“ (del B).

Nadnacionalno sodelovanje je lahko na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ter lahko zajema različne vrste (formalno, neformalno, priložnostno) in ravni učenja (predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko, visokošolsko, izobraževanje odraslih, začetno in stalno poklicno izobraževanje ter usposabljanje), vključuje pa lahko tudi povezave z drugimi področji (na primer zaposlovanje in gospodarstvo).

2. Upravičene organizacije

Na razpis se lahko prijavijo organizacije s sedežem v državah, ki sodelujejo v programu Vseživljenjsko učenje.

Prijave morajo oddati pravne osebe, ki so pravno in poslovno sposobne. Fizične osebe ne morejo zaprositi za nepovratna sredstva.

Upravičenci so lahko državna ali regionalna ministrstva, pristojna za izobraževanje in usposabljanje ter politike vseživljenjskega učenja, ter drugi organi in organizacije zainteresiranih strani, ki se ukvarjajo z razvojem in izvajanjem politik vseživljenjskega učenja. Organizacije zainteresiranih strani vključujejo evropska, nacionalna in regionalna združenja ali organizacije, katerih glavne dejavnosti ali temeljne naloge so neposredno povezane s katerim koli področjem izobraževanja in usposabljanja, zlasti organizacije socialnih partnerjev in druga nacionalna ali regionalna združenja, ki zastopajo interese neke družbene skupine pri oblikovanju in izvajanju politik vseživljenjskega učenja.

V tem razpisu so javni organi vse visokošolske ustanove, ki jih pooblastijo države članice (sodelujoče države), in vse ustanove ali organizacije, ki zagotavljajo učne možnosti in so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojih letnih prihodkov prejele iz javnih virov (druga nepovratna sredstva Evropske unije za akcijo se ne upoštevajo) ali jih nadzorujejo javni organi ali njihovi predstavniki. Take organizacije morajo v podpisani častni izjavi (ki je vključena v prijavno dokumentacijo) navesti, da njihova organizacija ustreza zgoraj navedeni opredelitvi javnega organa. Agencija si pridržuje pravico zahtevati dokumentacijo za dokazovanje resničnosti te izjave.

Del A.1 – Podpora nacionalnemu izvajanju ciljev evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), osredotočenih na udeležbo javnih organov, ter ozaveščanju o njih

Na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se lahko prijavijo eden ali več nacionalnih ali regionalnih organov iz iste države, pristojen(-ni) za izobraževanje in usposabljanje ter politike vseživljenjskega učenja (predšolsko, osnovnošolsko, poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih) ali drugi organi in organizacije zainteresiranih strani, ki jih taki organi imenujejo za prijavo na razpis. Podpisano(-a) pismo(-a) z imenovanjem zadevnega organa je treba poslati s papirno različico predloga.

Del A.2 – Podpora nacionalnemu izvajanju ciljev evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), osredotočenih na udeležbo organizacij zainteresiranih strani, ter ozaveščanju o njih

Na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se lahko prijavijo le nacionalna partnerstva, sestavljena iz vsaj treh organizacij, ki so neposredno vključene v razvoj in izvajanje politik vseživljenjskega učenja.

Del B – Podpora pri izvajanju inovativnih učnih okolij z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (imenovanih „ustvarjalni razredi“) na podlagi nadnacionalnega sodelovanja pri razvoju in izvajanju vprašanj politike o transverzalnem izobraževanju in usposabljanju, povezanih s prednostnimi nalogami, ki so določene v strategijah Evropa 2020 in ET 2020.

Na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se lahko prijavijo le nacionalna ali regionalna ministrstva, ki so neposredno vključena v razvoj in izvajanje politik vseživljenjskega učenja, ali druga organizacija, ki jo tako ministrstvo imenuje za prijavo na razpis.

Nacionalna partnerstva morajo biti sestavljena iz vsaj petih organizacij, ki vključujejo tri ali več držav upravičenk. Vsaj en partner v vsaki državi mora biti nacionalno ali regionalno ministrstvo, neposredno vključeno v razvoj in izvajanje politik vseživljenjskega učenja, ali druga organizacija, ki jo tako ministrstvo imenuje za prijavo na razpis.

Podpisano(-a) pismo(-a) z imenovanjem ministrstva(-stev), ki podeljuje(-jo) pooblastilo, je treba poslati s papirno različico predloga.

Prijave lahko pošljejo organizacije (vključno z vsemi partnerskimi organizacijami) s sedežem v eni od naslednjih držav, ki sodelujejo v programu Vseživljenjsko učenje:

—	27 držav članic EU,

—	tri države EGP/EFTA: Islandija, Lihtenštajn in Norveška),

—	države kandidatke: Hrvaška, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija,

—

Švica.

Tretje države ne morejo sodelovati.

Vsaj ena država partnerstva mora biti država članica EU (velja samo za del B tega razpisa).

3. Primerne Dejavnosti

Dejavnosti, financirane v okviru tega dela razpisa, vključujejo (posebne cilje):

—

dejavnosti ozaveščanja, ki podpirajo nacionalno razpravo in dialog, povezana z vzpostavitvijo in izvajanjem štirih strateških ciljev okvira ET 2020 (na primer nacionalne ali regionalne konference, seminarji ali delavnice), pri čemer je posebna pozornost namenjena načinu uporabe orodij in storitev za vseživljenjsko učenje, da bi mladi pridobili ustrezne spretnosti in sposobnosti za trg dela,

—

vzpostavitev forumov zainteresiranih strani in drugih dejavnosti, ki bodo prispevali k boljši skladnosti in usklajenosti na nacionalni ravni pri vzpostavljanju in izvajanju usklajenih in celovitih nacionalnih strategij vseživljenjskega učenja, pri čemer je posebna pozornost namenjena opremljanju mladih z ustreznimi spretnostmi in sposobnostmi za trg dela,

—

razširjanje orodij ali referenčnega gradiva in dejavnosti ozaveščanja na podlagi strateškega okvira ET 2020 (na primer dejavnosti obveščanja, vključno z medijskimi kampanjami, promocijskimi dogodki itd.), pri čemer je posebna pozornost namenjena orodjem in storitvam za vseživljenjsko učenje za večjo zmogljivost drugih načinov učenja za mlade in nizkokvalificirane odrasle, da pridobijo ustrezne spretnosti in sposobnosti za trg dela, na primer s priznavanjem neformalnega in priložnostnega učenja, poklicnim usmerjanjem, okviri kvalifikacij, mobilnostjo itd.,

—

spremljevalne dejavnosti, povezane z veljavnimi nacionalnimi programi, katerih cilja sta vzpostavitev in izvajanje odprte metode usklajevanja v izobraževanju in usposabljanju na podlagi strateškega okvira ET 2020 na nacionalni ravni, pri čemer je posebna pozornost namenjena mladim in odraslim z nizkimi kvalifikacijami ali brez njih.

Dejavnosti, financirane v okviru tega dela razpisa, vključujejo (posebne cilje):

—

Dejavnosti, financirane v okviru tega dela razpisa, vključujejo (posebne cilje):

—

eksperimentiranje na področju politike z nadnacionalnimi partnerstvi, ki vključujejo ustrezne organe, zainteresirane strani in raziskovalne institucije. Dejavnosti ne bodo obravnavale širokih tem, ampak bodo ciljno usmerjene h konkretnim zadevam skupne politike. Ustrezen pomen je treba dati oblikovanju zanesljive zbirke podatkov in vključevanju postopkov zanesljivega spremljanja, vrednotenja in poročanja o različnih eksperimentih v „ustvarjalnih razredih“,

—	skupna priprava in preskušanje inovativnih orodij in praks z eksperimenti, ki vključujejo zadostno število izobraževalnih zavodov za dosego zadostne kritične mase,

—

dejavnosti, katerih cilj je analizirati učinkovitost, zmogljivost in pogoje posplošitve eksperimentov z vidika politike, ter nadnacionalni prenos pridobljenih izkušenj in dobre prakse (vzajemno učenje), ki lahko vključuje analize, konference in seminarje, katerih cilj je neposredno zagotavljanje podpore oblikovanju in izvajanju,

—	dejavnosti za zagotavljanje sistematičnega razširjanja na nacionalni in mednarodni ravni ter spodbujanje prenosljivosti med različnimi sistemi in politikami izobraževanja in usposabljanja.

Za dela A in B:

Dejavnosti se morajo začeti izvajati med 1. marcem in 31. majem 2013.

Obvezno trajanje projektov za del A je 12 mesecev, za del B pa 24 mesecev. Prijave za projekte, za katere se načrtuje drugačno trajanje od obdobja, navedenega v tem razpisu za zbiranje predlogov, ne bodo upoštevane.

Odobreno ne bo nobeno podaljšanje obdobja upravičenosti, ki bi preseglo najdaljše trajanje projekta. Če upravičenec po podpisu sporazuma in ko je projekt že začel iz popolnoma utemeljenih razlogov, ki so zunaj njegovega nadzora, projekta ne more izpeljati v načrtovanem obdobju, se lahko odobri podaljšanje obdobja upravičenosti. Podaljšanje se lahko odobri za največ dodatne tri mesece za del A in šest dodatnih mesecev za del B, če se zanj zaprosi pred rokom, določenim v sporazumu. V tem primeru lahko projekt za del A traja največ 15 mesecev, za del B pa 30 mesecev.

Konzorciji morajo med trajanjem projekta v svojih proračunih in pri načrtovanju predvideti dva sestanka v Bruslju, in sicer ustanovni sestanek, na katerem se združijo vsi uspešni projekti, in sestanek nadaljnjega spremljanja (ki ga agencija lahko zahteva med trajanjem projekta). Pričakuje se, da bo vsak konzorcij pozvan, da pošlje največ dva predstavnika.

4. Merila za Dodelitev

Prijave, ki izpolnjujejo pogoje, se bodo presojale na podlagi naslednjih meril:

Del A – Podpora nacionalnemu izvajanju ciljev evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: ET 2020)

1. Ustreznost: na podlagi razpisa za zbiranje predlogov so cilji jasni in uresničljivi ter zadevajo pomembna vprašanja in ciljne skupine, vključno z vrsto ključnih zainteresiranih strani na vseh ravneh, ki vzpostavljajo in izvajajo strategije vseživljenjskega učenja, vključno z oblikovalci politike in nosilci odločanja, izvajalci, ponudniki, socialnimi partnerji, predstavniki civilne družbe in učenci (30 %).

2. Kakovost akcijskega načrta: organizacija dela je jasna in primerna za dosego ciljev; naloge/dejavnosti so opredeljene tako, da bodo rezultati doseženi pravočasno in skladno s proračunom (10 %).

3. Kakovost metodologije: predlagana orodja in praktični pristopi so usklajeni in primerni za obravnavanje ugotovljenih potreb jasno opredeljenih ciljnih skupin (10 %).

4. Kakovost projektne skupine: projektna skupina razpolaga z vsemi spretnostmi in znanjem, priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami ter sposobnostmi, potrebnimi za izvedbo vseh vidikov akcijskega načrta, naloge so primerno porazdeljene med njene člane (10 %).

5. Razmerje med stroški in koristmi: v prijavi za nepovratna sredstva se upošteva ugodno razmerje med načrtovanimi dejavnostmi in predvidenim proračunom (10 %).

6. Učinek: predvidljivi učinki dejavnosti projekta na ciljne skupine in zadevne sisteme so jasno opredeljeni in usklajeni z zastavljenimi cilji; ukrepi so načrtovani za zagotovitev, da je te učinke mogoče doseči. Rezultati dejavnosti bodo verjetno pomembni (20 %).

7. Kakovost načrta za vrednotenje (razširjanje in uporaba rezultatov): obseg, v katerem bodo načrtovane dejavnosti razširjanja in uporabe zagotovile optimalno uporabo rezultatov, ki bo presegala uporabo med sodelujočimi pri predlogu, med trajanjem projekta in po njem (10 %).

2. Kakovost akcijskega načrta: organizacija dela je jasna in primerna za dosego ciljev; naloge/dejavnosti so porazdeljene med partnerje tako, da bodo rezultati doseženi pravočasno in skladno s proračunom (10 %).

3. Kakovost metodologije: predlagana orodja in praktični pristopi so usklajeni, inovativni in primerni za obravnavanje ugotovljenih potreb jasno opredeljenih ciljnih skupin (10 %).

4. Kakovost konzorcija: konzorcij razpolaga z vsemi spretnostmi in znanjem, priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami ter sposobnostmi, potrebnimi za izvedbo vseh vidikov akcijskega načrta, naloge so primerno porazdeljene med partnerje (10 %).

5. Razmerje med stroški in koristmi: v prijavi za nepovratna sredstva se upošteva ugodno razmerje med načrtovanimi dejavnostmi in predvidenim proračunom (10 %).

6. Učinek in evropska dodana vrednost: predvidljivi učinki dejavnosti projekta na ciljne skupine in zadevne sisteme so jasno opredeljeni in usklajeni z zastavljenimi cilji; ukrepi so načrtovani za zagotovitev, da je te učinke mogoče doseči. Rezultati dejavnosti bodo verjetno pomembni, koristi evropskega sodelovanja (poleg nacionalnih, regionalnih ali lokalnih pristopov) in potreba po njem pa so jasno dokazani (20 %).

5. Proračun

Skupna višina sredstev, namenjenih sofinanciranju projektov, je 3,8 milijona EUR.

Finančni prispevek Evropske unije ne bo presegel 75 % skupnih upravičenih stroškov.

Najvišji znesek donacije na projekt bo znašal 120 000 EUR za del A (A.1 in A.2) in 800 000 EUR za del B.

Agencija namerava dodeliti razpoložljivi znesek v naslednjem razmerju: 1 500 000 EUR za del A in 2 300 000 EUR za del B. Vendar bo končna dodelitev odvisna od števila in kakovosti prejetih predlogov za dela A in B.

Agencija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

6. Rok za oddajo

Sprejete bodo samo prijave, ki bodo predložene prek spleta (izvirnik) na ustreznem in pravilno izpolnjenem obrazcu, opremljenem z datumom, in prikazujejo uravnotežen proračun (prihodki/odhodki) ter jih je podpisala oseba, pooblaščena za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu organa prosilca.

Rok: Ponedeljek, 1. oktober 2012, ob 12. uri (po srednjeevropskem času)

Prijave, ki ne vključujejo vseh zahtevanih dokumentov in niso predložene do roka, ne bodo upoštevane.

Popolna prijava vključuje:

—	izvirno prijavno dokumentacijo (e-obrazec in njegove štiri priloge). Predložiti jo je treba prek spleta v skladu z navodili iz priročnika za izpolnjevanje e-obrazca. Ta različica, vključno s prilogami, velja kot izvirnik,

—

takoj po roku je treba poslati papirno različico prijave, ki vsebuje:

—	izvod prijavne dokumentacije: predložen e-obrazec (s prejeto sklicno številko) s prilogami (vključno s prvotno podpisano častno izjavo),

—

za dela A1 in B (če je to primerno): ustrezno podpisano pismo z imenovanjem javnega organa/ministrstva je treba poslati skupaj s papirno različico predloga. Pisma morajo biti napisana v skladu z zagotovljenimi vzorci. Podpisane faksirane ali skenirane različice pisem z imenovanjem bodo sprejete v fazi predložitve predlogov, vendar bo treba ob sklenitvi sporazuma predložiti izvirnike; Če pismo z imenovanjem ni predloženo, se lahko razglasi, da predlog ne izpolnjuje pogojev,

—

mandatna pisma vseh partnerjev (za sporazum z več upravičenci, to je, če je vključen več kot en udeleženec). Pisma morajo biti napisana v skladu z zagotovljenimi vzorci. Podpisane faksirane ali skenirane različice mandatnih pisem bodo sprejete v fazi predložitve predlogov, vendar bo treba ob sklenitvi sporazuma predložiti izvirnike,

—	dokazilo o pravnem obstoju (izvod statuta in/ali dokumentacije o vpisu v uradni register),

—	letne računovodske izkaze za zadnje poslovno leto,

—	obrazec o finančni sposobnosti (le za zasebne organizacije),

—	obrazec za finančno identifikacijo,

—	identifikacijsko številko za DDV (če se uporablja).

Papirno različico je treba takoj po predložitvi prijave prek spleta poslati z navadno ali priporočeno pošto na naslednji naslov:

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

Unit P9 — Lifelong Learning: Eurydice and Policy Support

Key Activity 1 — ECET

Call for Proposals EACEA/20/12 — Part A.1/Part A.2/Part B (navedite)

BOU2 01/055

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Prijave, ki ne bodo predložene do roka, ne bodo upoštevane.

Prijave, poslane po telefaksu ali samo po e-pošti, ne bodo upoštevane.

7. Dodatne informacije

Podrobna navodila za razpis in prijavna dokumentacija so na voljo na spletni strani:

http://eacea.ec.europa.eu/llp/funding/2012/call_ecet_2012_en.php

Prijave morajo biti oddane na predvidenih obrazcih ter vsebovati vse priloge in informacije, ki se zahtevajo v podrobnih navodilih.

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 169/25

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 169/09

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„STORNOWAY BLACK PUDDING“

ES št.: UK-PGI-0005-0876-03.05.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Stornoway Black Pudding“

2. Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2:

mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Stornoway Black Pudding je krvavica, značilna za Stornoway, glavno mesto otoka Lewis v Zunanjih Hebridih na Škotskem. Surove so izrazito močne rdečkastorjave do močne rjave barve, odvisno od posameznega lokalnega recepta.

Pri proizvodnji krvavic Stornoway Black Pudding se uporabljajo naslednje sestavine:

—	goveji loj,

—	ovsena kaša,

—

čebula,

—	ovčja, kravja ali svinjska kri,

—	voda, kadar se uporablja posušena kri,

—

sol,

—

poper,

—	sintetična ali naravna čreva ali ovitki za klobase.

Pri proizvodnji krvavic Stornoway Black Pudding ni dovoljena uporaba drugih začimb, prav tako pa ne smejo vsebovati umetnih barvil, arom, balastnih snovi in konzervansov.

Izvorno so krvavice v ovitkih, so cilindrične oblike, podobne klobasam, s premerom 52 mm–72 mm, dolge 150 mm–500 mm in težke 0,5 kg–1,36 kg. Lahko so tudi drugih velikosti in oblik, odvisno od različnih zahtev strank, npr. ukrivljene ali v rezinah.

Po teksturi so sočne in čvrste, vsebujejo pa opazne, a majhne maščobne delce. Zaradi škotske ovsene kaše je tekstura krvavic Stornoway Black Pudding dobra in groba.

Krvavice Stornoway Black Pudding ves čas kuhanja ohranijo svojo obliko. Kuhane so videti skoraj črne in jih je enostavno razrezati, vendar se ne drobijo močno. Mesni okus je sočen, bogat, poln, aromatičen in dobro začinjen, toda ne pikanten, občutek v ustih je nemasten in prijeten, pookus pa čist.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Po tradiciji in dediščini se posamezni recepti med seboj nekoliko razlikujejo. Nekateri recepti zahtevajo drobno sesekljane, drugi pa grobo sesekljane sestavine, zaradi česar se proizvodi nekoliko razlikujejo po videzu in teksturi, odvisno od posameznega recepta proizvajalcev. Tudi odstotki vsake sestavine za pripravo krvavic se v različnih receptih nekoliko razlikujejo.

Odstotki sestavin za pripravo krvavic Stornoway Black Pudding morajo biti v naslednjem razmerju:

—	goveji loj – najmanj 37 % in največ 50 %,

—	ovsena kaša – najmanj 16 % in največ 20 %,

—	čebula – najmanj 15 % in največ 18 %,

—	ovčja, kravja ali svinjska kri – najmanj 12 % in največ 26 %,

—	voda, kadar se uporablja posušena kri,

—	sol – najmanj 0,6 % in največ 2 %,

—	poper – najmanj 0,4 % in največ 2 %,

—	sintetična ali naravna čreva ali ovitki za klobase – premera 52 mm–72 mm, dolžine 150 mm–500 mm.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Ni relevantno.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze priprave in proizvodnje krvavic Stornoway Black Pudding je treba izvajati na tem območju, tudi:

—	pripravo loja,

—	mešanje sestavin,

—	polnjenje sintetičnih ovitkov,

—	kuhanje in hlajenje krvavic.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Ni relevantno.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Ni relevantno.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Mesto Stornoway na otoku Lewis in župnije, ki so vključene v območje sklada „Stornoway Trust“.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Majhna posestva v zakupu, edinstvena za Škotsko, so že stoletja temelj življenja na otoku Lewis. Šele v zadnjih 40 letih so mali kmetje začeli sprejemati druge zaposlitve zunaj majhnih posestev v zakupu in so postali mali kmetje s skrajšanim delovnim časom. Majhna posestva v zakupu so del naturalnega gospodarstva, saj so mali kmetje v Stornowayu vedno imeli malo ovc in/ali prašičev in krav, morali pa so zagotoviti, da se je v celoti uporabil vsak del teh živali. Zakol živali so mali kmetje opravljali skupaj, v času brez hladilnikov pa so meso delili s sosedi, ki so pozneje vrnili uslugo, tako da je bila zagotovljena oskrba z mesom skozi vso dolgo zimo.

Za pripravo „Marag Dubh“ (škotsko galsko ime za krvavico, dubh pomeni črno) so žival zaklali, kri pa zbrali in shranili. Čreva so odstranili in očistili v slani morski vodi. Odnesli so jih nazaj na posestvo, obrnili navzven, namočili v hladni vodi v koritu ter dodali morsko vodo in sol, nato pa so jih pokrili in 24 ur pustili počivati. Čreva so potem splaknili najprej v hladni, nato pa še v vroči vodi. S tem dolgotrajnim postopkom se je omehčal rob potrebušnice, kar je malim kmetom omogočilo, da čreva ostrgajo, tako da so bila lepo bela in čista. Celotno črevo se je lahko uporabilo kot ovitek za pet Marag Dubh, in sicer Deasainn (iz vampa), Brog (ali škorenj), Curachd an Righ (kraljeva krona) in dve dolgi krvavici, odrezani pri spodnjem tankemu črevu in zvezani.

Mali kmetje si niso mogli privoščiti, da bi tratili meso, zato so vsak dan jedli isto jed, dokler niso vsega pojedli. Krvavice so zagotavljale bogat vir železa in so bile zelo pomemben del prehrane malih kmetov. Za prebivalce Stornowaya to še vedno so. Zaradi škotske ovsene kaše je tekstura krvavic Stornoway Black Pudding dobra in groba. Na območjih s hladnim podnebjem, kot so Hebridi, je loj zaradi visoke kalorične vrednosti idealna hrana za zimo.

Proizvodnja krvavic Stornoway Black Pudding zahteva veliko ročnih spretnosti, na primer:

—	goveji loj je treba očistiti in pripraviti tako, da je primerne velikosti,

—	mešanje suhih sestavin zahteva previdno tehtanje sestavin, da se zagotovita primerno gosta konsistenca mešanice; ta postopek zahteva veliko spretnosti, opravlja pa se pod strokovnim nadzorom mesarja,

—	ovitki se polnijo strojno, potek polnjenja se uravnava ročno, nekatere krvavice pa se nato ročno zavežejo,

—	kuhanje in hlajenje krvavic – skuhane krvavice se obesijo, da se ohladijo.

Vse te spretnosti so se razvile na tem območju in se prenašale iz generacije v generacijo, tako da so se ohranile tradicionalne značilnosti krvavic Stornoway Black Pudding.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Krvavica Stornoway Black Pudding je edinstvena zato, ker se za njeno pripravo lahko uporabijo samo naslednje sestavine (v padajočem vrstnem redu glede na količino): goveji loj, ovsena kaša, čebula, kri (z dodatkom vode, kadar se uporablja posušena kri), sol in poper. Ne vsebujejo umetnih barvil, arom, balastnih snovi in konzervansov. Surove so izrazito močne rdečkastorjave do močne rjave barve.

Za razliko od drugih krvavic je goveji loj glavna sestavina krvavic Stornoway Black Pudding. Loj je maščoba okrog ledvic in ledij pri govedu. Ima nizko tališče pri 45–50 stopinj Celzija, kar pomeni, da se lahko uporablja v trdni obliki pri proizvodnji krvavic, vendar se med parno obdelavo ali vrenjem stali. Čeprav loj sam skoraj nima arome, pa poudari aromo dodanih sestavin in zrahlja teksturo krvavic. Na območjih s hladnim podnebjem, kot so Hebridi, je loj zaradi visoke kalorične vrednosti idealna hrana za zimo. Zaradi vrste ovsene kaše, ki se prideluje na Škotskem, je tekstura krvavic Stornoway Black Pudding dobra in groba.

Osnovni recept za krvavice Stornoway Black Pudding se z leti ni spremenil, saj še vedno vsebujejo samo goveji loj, ovseno kašo, čebulo, kri, sol in poper. Spremeniti so se morale proizvodne metode, saj so začeli veljati strožji higienski predpisi, povečalo pa se je tudi povpraševanje po krvavicah. Proizvodnja krvavic Stornoway Black Pudding zahteva veliko spretnosti. Goveji loj je treba razrezati ročno, da se zagotovijo dosledno enako veliki kosi. Poleg tega se suhe sestavine najprej ročno ali strojno zmešajo, preden se zmešajo z vodo. Vse sestavine se skozi ves postopek zelo previdno tehtajo, da se zagotovi gosta konsistenca proizvoda, podobna konsistenci ovsenih kosmičev, ki jo je še možno mešati, čeprav z nekaj napora. Mešanica se prenese v stroj za polnjenje klobas, ki čreva za klobase polni z njo. Klobase se polnijo tako, da se črevo ročno namesti na tulec stroja. Tok mesa se prav tako uravnava ročno. Konci se nato bodisi ročno zvežejo z vrvico bodisi strojno spnejo. Skuhane krvavice se obesijo na stojalo, da se ohladijo.

Krvavice Stornoway Black Pudding se lahko kuhajo z ovitkom ali brez njega, ves čas kuhanja pa ohranijo svojo obliko. Kuhane so videti skoraj črne in jih je enostavno razrezati, vendar se ne drobijo močno. Mesni okus je sočen, bogat, poln, aromatičen in dobro začinjen, toda ne pikanten, občutek v ustih je nemasten in prijeten, pookus pa čist.

Mesarji še naprej izdelujejo to posebno lokalno specialiteto in uporabljajo recept, ki se prenaša iz generacije v generacijo, hkrati pa ohranjajo tradicionalne značilnosti proizvoda zaradi posebnih sestavin in teksture.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Majhna posestva v zakupu, edinstvena za Škotsko, so že stoletja temelj življenja na otoku Lewis. Mali kmetje si niso mogli privoščiti, da bi tratili meso, zato so vsak dan jedli isto hrano, dokler niso vsega pojedli. Krvavice so zagotavljale bogat vir železa in so bile zelo pomemben del prehrane malih kmetov. Za prebivalce Stornowaya to še vedno so.

Krvavica Stornoway Black Pudding je edinstvena zato, ker se za njeno pripravo lahko uporabijo samo naslednje sestavine (v padajočem vrstnem redu glede na količino): goveji loj, ovsena kaša, čebula, kri, sol in poper z dodatkom vode. Ne vsebujejo umetnih barvil, arom, balastnih snovi in konzervansov.

Za razliko od drugih krvavic je goveji loj glavna sestavina krvavic Stornoway Black Pudding. Loj je maščoba okrog ledvic in ledij pri govedu. Ima nizko tališče pri 45–50 stopinj Celzija, kar pomeni, da se lahko uporablja v trdni obliki pri proizvodnji krvavic, vendar se med parno obdelavo ali vrenjem stali. Čeprav loj sam skoraj nima arome, pa poudari aromo dodanih sestavin in zrahlja teksturo krvavic. Za pripravo večine regionalnih krvavic se uporablja prašičja kri. Pri pripravi krvavic Stornoway Black Pudding pa se uporablja ovčja, kravja ali prašičja kri, ki jo je mogoče dobiti v lokalni klavnici na otoku.

Nekateri mesarji v Stornowayu, ki so člani združenja proizvajalcev Stornoway Black Pudding (Stornoway Black Pudding Producers’ Association), krvavice proizvajajo in prodajajo že od leta 1931. Krvavice Stornoway Black Pudding se že od takrat prodajajo pod tem imenom. Mesarji družno uporabljajo ime Stornoway Black Pudding ter si prizadevajo za vzdrževanje visokih standardov pri proizvodnji in ohranjanje vezi z dediščino Hebridov. Te krvavice zaradi svojega okusa in kakovosti vedno bolj pridobivajo na mednarodnem slovesu in so znane kot ene najboljših gurmanskih krvavic v Združenem kraljestvu. Proizvod se je iz tradicionalnega osnovnega živila „malih kmetov“ v svetovno znano delikatesno jed.

Krvavica Stornoway Black Pudding je povezana s turizmom tega območja, saj jo obiskovalci pogosto kupujejo kot spominek ali „okus otoka“. Znamka je svetovno priznana, povezana pa je s celotnim območjem Stornowaya. Večina vodnikov po Škotski navaja Marag Dubh v povezavi z otokom Lewis. To povezavo prav tako navaja več sto vnosov na iskalniku Google. Vse več ljudi obiskuje Hebride in turizem na tem območju se je razcvetel zaradi uspešnih televizijskih oddaj, kot je „Monty Hall's Great Hebridean Escape“ (Monty Hallsov veliki pobeg na Hebride). Krvavice so bile predstavljene v januarski izdaji revije National Geographic leta 2010 in so bile bistveni del kampanje „Homecoming Campaign“ škotske turistične organizacije Visit Scotland v letu 2010.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/stornoway-black-pudding-pgi.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.169.slv
Uradni list Evropske unije		C 169

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 15. junij 2012

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropski parlament
2012/C 169/07	Razpis za prosto delovno mesto PE/158/S	18

	Evropska komisija
2012/C 169/08	Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/20/12 – v okviru programa vseživljenjsko učenje – Izvajanje evropskih strateških ciljev pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (sodelovanje zainteresiranih strani, eksperimentiranje in inovacije)	19

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2012/C 169/09	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	25

Zaporedna številka kvote	Nezahtevane količine, ki se dodajo količini za podobdobje od 1. oktobra 2012 do 31. decembra 2012 (v kg)
09.4212	9 891 500
09.4214	6 597 950
09.4217	690 000
09.4218	3 478 800

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2012/C 169/01	Sklepi Sveta z dne 11. maja 2012 o spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih	1

2012/C 169/02	Sklepi Sveta z dne 10. maja 2012 o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju	5

2012/C 169/03	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 10. maja 2012 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu	9

2012/C 169/04	Sklepi Sveta z dne 11. maja 2012 o zaposljivosti diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje	11

	Evropska komisija
2012/C 169/05	Menjalni tečaji eura	16

2012/C 169/06	Sporočilo Komisije o nezahtevani količini, ki se doda količini, določeni za podobdobje od 1. oktobra 2012 do 31. decembra 2012 v okviru nekaterih kvot, ki jih je odprla Skupnost za proizvode v sektorju perutninskega mesa	17