Vloge (izvirnik in eno kopijo) je treba poslati po pošti na naslednji naslov:

European Commission — European Anti-Fraud Office (OLAF)

For the attention of Mr Johan KHOUW

Head of Unit Hercule, Pericles & EURO Protection

Office: J-30 10/62

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Elektronsko kopijo obrazca vloge za donacijo z vsemi potrebnimi prilogami je treba poslati tudi po elektronski pošti v naslednji elektronski poštni nabiralnik:

OLAF-FMB-HERCULE-TA@ec.europa.eu

---

8.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 162/11

---

Obvestilo o seji upnikov banke AB bankas Snoras v skladu z Direktivo 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij

2012/C 162/09

AB bankas Snoras (v stečajnem postopku)

Obvestilo o prvi seji upnikov

Prva seja upnikov banke AB bankas Snoras (v stečajnem postopku) (v nadaljnjem besedilu: „Snoras“) bo potekala v torek 12. junija 2012 v areni „Siemens“, ulica Ozo 14 v Vilni, Litva (v nadaljnjem besedilu: „seja upnikov“). Postopek registracije za sejo upnikov se bo začel ob 9. uri navedenega dne, seja upnikov pa ob 12.00 uri po lokalnem času (GMT + 3.00).

Uradni namen seje je potrditev dnevnega reda seje upnikov, imenovanje sekretarja seje upnikov, ki ga predlaga stečajni upravitelj banke Snoras in izvolitev predsednika seje upnikov in odbora upnikov Snoras. Vsi upniki, ki so v stečajnem postopku predložili zahtevke in katerim je Okrožno sodišče v Vilni pred sejo upnikov odobrilo zahtevke, so upravičeni do udeležbe in glasovanja na seji upnikov. Poleg tega lahko upniki glasujejo pred sejo. Vendar, če se upniki ne udeležijo seje upnikov ali na njej ne glasujejo, to ne bo vplivalo na njihove zahtevke in pravice do dividend, če jih imajo.

Predregistracija upnikov, ki se seje nameravajo udeležiti, bo pomagala pri sprejemu upnikov na seji upnikov in jo zato priporočamo. Za več informacij o registraciji in glasovanju na srečanju upnikov obiščite spletno stran banke Snoras na http://www.snoras.com

---

8.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 162/12

---

Razpis za zbiranje predlogov – Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za tri nova področja programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje

2012/C 162/10

Večina institucionalnih odnosov Inštituta Evropske investicijske banke z univerzami poteka prek njegovega programa za znanje, ki ga sestavljajo trije različni programi:

—	EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB University Research Sponsorship Programme),

—	STAREBEI (STAges de REcherche BEI), program za financiranje mladih raziskovalcev, ki sodelujejo v skupnih univerzitetnih projektih EIB, in

—	Univerzitetne mreže EIB (EIB University Networks), program sodelovanja univerzitetnih mrež, ki kažejo značilnosti, še posebej pomembne za podporo ciljem skupine EIB.

EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim raziskovalnim središčem, dejavnim na raziskovalnih področjih in temah, ki banko najbolj zanimajo. Finančna pomoč EIB, ki znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta, se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah ter imajo priznano strokovno znanje in izkušnje na področjih, ki jih je izbrala EIB, tako da lahko širijo svoje dejavnosti na teh področjih. Izbrani predlogi bodo morali zagotoviti razne rezultate (raziskave, organizacijo tečajev in seminarjev, mreženje, razširjanje izsledkov itd.), ki bodo opredeljeni v pogodbi z EIB.

V študijskem letu 2012/2013 so bila za program EIBURS izbrana tri nova raziskovalna področja, in sicer:

Merjenje učinka, ki presega finančni donos

Od izbruha svetovne finančne krize leta 2008 se v javnosti vse več razpravlja o tako imenovanih „učinkovnih naložbah“(impact investing) oziroma o vprašanju, kako bi lahko finančni trgi bolje služili potrebam družbe in na vzdržen način ustvarjali vrednost. Večina se strinja, da mora imeti socialni učinek pri naložbenem odločanju pomembnejšo vlogo, vendar je bil doslej dosežen le skromen napredek pri opredelitvi prostora za učinkovne naložbe ter snovanju načinov vključevanja meril socialno-okoljskega učinka v naložbeni proces in merjenje učinka.

Cilj projekta je raziskati možnosti za merjenje in izražanje socialnega učinka naložb na področjih socialnega podjetništva, trajnostno usmerjenih poslovnih modelov in mikrofinanciranja. Raziskava mora nakazati možnosti za vključitev ciljev socialnega in/ali okoljskega učinka v naložbeno odločanje politično usmerjenih vlagateljev.

Raziskovalno delo mora obsegati empirično študijo o tem, kako in kdaj institucionalni in drugi vlagatelji, ki se osredotočajo na učinke, pri svoji naložbeni dejavnosti določajo učinkovne cilje. Poleg tega mora vsebovati analizo dinamike, ki jo učinkovni cilji povzročajo v procesu naložbenega odločanja ter pri poznejšem spremljanju in upravljanju naložbe. Osredotoči naj se tudi na dinamiko razmerja med socialno-okoljskim učinkom in finančnim donosom ter primerjavo med dejanskim učinkom ob odprodaji in predvidenim učinkom ob sprejetju naložbene odločitve.

Študija mora na podlagi empirične analize podati tržne dokaze o združljivosti socialno- okoljskih in ekonomskih ciljev ter opisati okoliščine, za katere velja taka dinamika.

Predlogi morajo podrobno opredeliti raziskovalni pristop, ki ga predlaga univerzitetno središče; ta lahko poleg empirične študije vključuje tudi tečaje, seminarje, konference, vprašalnike in oblikovanje s projektom povezanih podatkovnih zbirk. Raziskovalni predlogi morajo tudi pokazati, kako je mogoče izkoristiti praktični vpogled v dejavnosti Evropske investicijske banke (zlasti Evropskega investicijskega sklada) v tem prostoru. Glede na novost tega tržnega segmenta spodbujamo čezmejno univerzitetno sodelovanje, ki bo v izbirnem postopku štelo kot prednost.

Finančna pismenost

Nedavna svetovna gospodarska kriza je pokazala, kako pomembna je finančna pismenost: gre za niz veščin in znanj, ki posamezniku omogoča, da se ozaveščeno in učinkovito odloča na podlagi razumevanja financ. Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je h krizi drugorazrednih posojil in k drugim krizam morda prispevala tudi nezadostna finančna pismenost. To je spodbudilo številne državne programe v različnih evropskih in drugih državah.

Od univerzitetnega raziskovalnega središča, ki bo prejelo sredstva EIBURS, se pričakuje, da bo vzpostavilo raziskovalni program, v okviru katerega bo kritično pregledalo obstoječe pobude s ciljem, da ugotovi dejavnike uspeha in najboljšo prakso. Za oceno takšnih pobud se lahko uporabijo alternativne metodologije, kot sta ekonometrično preskušanje ali presoja učinkov. Pričakuje se tudi analiza razlik in skladnosti za izbrano število držav članic EU.

Z regionalnega vidika morajo biti predlogi osredotočeni, vendar ne omejeni, na države članice OECD. Predlagatelje spodbujamo, naj za raziskavo vzpostavijo partnerstva z drugimi univerzami in raziskovalnimi središči. V projekt se lahko vključijo tudi dodatne dejavnosti, ki bi jih bilo univerzitetno središče pripravljeno izvajati s pomočjo iz programa EIBURS na tem raziskovalnem področju, med drugim:

—	organizacija tečajev, poletnih šol, konferenc in seminarjev,

—	oblikovanje podatkovnih zbirk,

—	vprašalniki.

Analiza stroškov in koristi v sektorju raziskav, razvoja in inovacij

Merjenje ali ocenjevanje stroškov in koristi infrastrukture v sektorju raziskav, razvoja in inovacij (RRI) je nedvomno zahtevno. Kljub temu se svetovni politični razgovori vse bolj osredotočajo na inovativnost in gospodarstvo znanja kot gonilni sili dolgoročne trajnostne rasti. Za presojo socialno-ekonomskih učinkov se uporablja vrsta različnih metod in kazalnikov. Banka trenutno uporablja konzervativno metodo, usklajeno s „Priročnikom za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov“ Generalnega direktorata za regionalno politiko. Ta dokument pa vsebuje pomanjkljiva pojasnila v zvezi s sektorjem RRI.

Za začetno premostitev razlik je skupina JASPERS najela svetovalca, ki je s češkimi oblastmi sodeloval pri pripravi priročnika za analizo stroškov in koristi infrastrukture v sektorju raziskav in razvoja. Na podlagi nekajletne praktične uporabe priročnika sta nastala dobra podatkovna zbirka in pregled trendov v sektorju, izboljšalo pa se je tudi razumevanje prednosti in omejitev priročnika samega.

Interni pregled priročnika je še izboljšal razumevanje vrste ustreznih denarno izraženih vrednosti, povezanih s priročnikom, nakazal pa je tudi potrebne izboljšave tega dokumenta.

Hkrati se je izjemno povečalo svetovno zanimanje za analizo stroškov in koristi v sektorju, tako da je danes na razpolago mnogo več raziskav sektorja kot ob nastanku prvega priročnika. Opravili so jih tako vodilni v pomembnih raziskovalnih ustanovah kot posebej v ta namen oblikovani forumi (dober primer je FenRIAM (http://www.fenriam.eu/ ali http://www.fenriam.eu/doc/FenRIAM%20full%20guide.pdf)).

Cilj projekta je, da se na podlagi obstoječega internega pregleda pripravi model, ki bo akademsko verodostojen, trden ter hkrati enostaven za uporabo in oceno. Za dosego tega cilja bo morala raziskovalna skupina pregledati najsodobnejšo literaturo s tega področja, oceniti modele pripravljenosti na plačilo, ki jih v državah članicah uporabljajo za različne koristi, običajne za take projekte ter proučiti tržne vrednosti, povezane s potencialnimi koristmi, in tipične infrastrukturne projekte v sektorju RRI, ki se potegujejo za financiranje. Vse navedeno mora biti v primernem teoretičnem okviru.

Rezultati:

Od univerzitetnega raziskovalnega središča, ki bo prejelo sredstva EIBURS, se pričakuje, da bo vzpostavilo raziskovalni program, osredotočen na pregled obstoječih metodologij in napovedi potreb po vlaganjih v infrastrukturo ter oblikovalo enotno metodologijo za napovedovanje stroškov in koristi, ki jo bodo uporabljali banka in drugi (zaželeno predlagatelji projektov). Raziskava je triletna, zato se od predlagateljev pričakuje, da bodo predlagali roke za oddajo vmesnih podatkov. V projekt se lahko vključijo tudi dodatne dejavnosti, ki bi jih bilo univerzitetno središče pripravljeno izvajati s pomočjo iz programa EIBURS na tem raziskovalnem področju, med drugim:

—	organizacija tečajev, poletnih šol, konferenc in seminarjev,

—	oblikovanje podatkovnih zbirk,

—	vprašalniki.

Projekt mora dopolnjevati priročnike za analizo stroškov in koristi, ki so jih pripravile ali posodobile pomembne evropske ustanove.

Rok za oddajo predlogov, ki jih morate pripraviti v angleščini ali francoščini, je 14. september 2012. Predlogi, oddani po tem roku, ne bodo upoštevani. Predloge pošljite:

v elektronski obliki na: universities@eib.org in

v natisnjeni obliki na: EIB Institute 98-100, boulevard Konrad Adenauer 2950 Luxembourg LUXEMBOURG

For the attention of Ms Luisa FERREIRA, Co-ordinator.

Več informacij o izbirnem postopku v programu EIBURS ter o drugih programih in mehanizmih je objavljenih na: http://institute.eib.org/

---

8.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 162/15

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6573 – ForFarmers/Agricola)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 162/11

1.

Komisija je 31. maja 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje ForFarmers UK Ltd. („ForFarmers UK“, Združeno kraljestvo), ki je pod nadzorom podjetja ForFarmers Group B.V. („ForFarmers“, Nizozemska), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Agricola Group Ltd. („Agricola“, Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za ForFarmers: proizvodnja in dobava krme za živali in drugih kmetijskih proizvodov, starševskih pitovnih piščancev in izvajanje različnih kmetijskih storitev; dobava surovin industriji proizvodnje krme, hrane in goriva prek njegovega hčerinskega podjetja Cefetra B.V, — za Agricola: holdinška družba za skupino družb, ki poslujejo pod trgovskim imenom BOCM Pauls in se ukvarjajo z dobavo krme za živali predvsem v Združenem kraljestvu.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6573 – ForFarmers/Agricola na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry J-70 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

---

8.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 162/16

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 162/12

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„LAKELAND HERDWICK“

ES št.: UK-PDO-0005-0891-06.09.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Lakeland Herdwick“

2.   Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1

Sveže meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Lakeland Herdwick je ime trupov ali kosov mesa jagnjet ali ovc čistopasemskih herdwiških ovc in ovnov, ki so se skotili, bili vzrejeni in zaklani v grofiji Cumbria. Meso Lakeland Herdwick je rahlo vlaknasto in mehko ter ima močan okus, ki je posledica počasne reje in dolgega obdobja paše. Meso Lakeland Herdwick je rožnato ali temno rožnato ter običajno temnejše od mesa komercialnih nižinskih pasem. Maščoba je čvrsta, voljna in bela.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Herdwiške ovce se pasejo na najvišjih angleških hribih in v višavju pokrajine Lake District v grofiji Cumbria na severozahodu Anglije. Redijo jih na hribovskih kmetijah v osrednjem in zahodnem delu pokrajine Lake District. Ovce se prehranjujejo z višavsko krmo, vključno s travami, vresjem in rastlinami, kot so borovnice. Jagnjeta in ovce, ki čakajo na zakol, krmijo s travo, senom ali silažo in/ali dopolnilno krmo, odvisno od obdobja leta. Dopolnilna krma je lokalno proizvedena.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse stopnje reje morajo potekati na omejenem območju. Jagnje mora biti:

—

rojeno,

—

rejeno,

—	pripravljeno,

—

zaklano,

—	in trup mora biti ožigosan, kot je določeno v točki 3.7, na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Ko se izdelek sprosti v porabo, mora trup nositi žig Lakeland Herdwick, saj se s tem zagotovita njegovo prepoznavanje in poreklo. Ožigosan mora biti v klavnici. Meso je razstavljeno za prodajo v kosih, opisanih v točki 3.2. Žig Lakeland Herdwick mora biti vtisnjen na površini trupa, in sicer na zunanji strani kosov.

Poleg grafičnega znaka EU in z njim povezanih navedb ter informacij, ki jih zahtevajo predpisi, mora imeti embalaža tudi etiketo, na kateri je jasno in čitljivo navedeno:

—	ime „Lakeland Herdwick“, ki mu sledijo besede „zaščitena označba porekla“,

—	ime, naziv in naslov proizvajalca ter podjetja za pakiranje.

Žig Lakeland Herdwick je ovalne oblike in vsebuje besede LAKELAND (zgoraj) in HERDWICK (spodaj) ter v središču veliko tiskano črko, ki služi prepoznavanju klavnice.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Grofija Cumbria

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Območje Lake District je leta 1951 postalo narodni park, območje ter njegovo zaledje pa se pogosto imenujeta kar „Lakeland“. Grofija Cumbria je bila ustanovljena v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja iz nekdanjih grofij Cumberland in Westmorland in delov Lancashira in Yorkshira.

Herdwiške ovce celo leto živijo na najvišjem in najbolj hribovitem območju Anglije z največjo količino padavin. Pasejo se na najvišjih angleških hribih in v višavju pokrajine Lake District ter se prehranjujejo z višavsko krmo, vključno s travami, vresjem in rastlinami, kot so borovnice. Herdwiške ovce se pasejo predvsem na zahodnem in osrednjem delu narodnega parka Lake District.

Na večini območja je razširjeno neograjeno višavsko pašništvo, ki vključuje tudi velika območja skupnih zemljišč. Herdwiške ovce se s pomočjo pastirjev in paše s svojimi materami naučijo, kje na odprtem višavju se nahajajo pašniki njihove kmetije, ki so lokalno znani kot „heaf“. To je zapleten sistem, ki je zelo odvisen od prihodnjih generacij ovčjih samic, saj se morajo naučiti, kje v višavju se morajo pasti. To je tako pomembno, da imajo kmetije, na katerih redijo herdwiške ovce, pogosto „lastniške“ črede. Te sestavljajo jedro plemenskih ovc, ki jih vodijo na tisti del višavja, ki pripada kmetiji, ta čreda pa tako postane osnova reje ovc kmetije. Običajno to pomeni približno tretjino celotne črede, vendar je število ovc odvisno od kmetije.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Herdwiške ovce so avtohtona pasma na osrednjem in zahodnem območju pokrajine Lake District v Cumbrii in so odličen primer pasme, ki se je prilagodila določenim podnebnim in geomorfološkim razmeram. V deveti izdaji knjige britanske nacionalne zveze ovc „British Sheep“ iz leta 1998 o pasmi Hedwick piše: „Pravzaprav so visokogorska pasma in jih uvršamo med najodpornejše britanske pasme, ki so izjemno prilagojene na svoj teren.“

Značilnosti trupa:

V času zakola so jagnjeta stara od 8 do 12 mesecev, medtem ko so komercialna jagnjeta iz nižin lahko v času zakola stara tudi le 4 mesece. Živa teža jagnjet je od 28 kg do 40 kg, mrtva teža pa med 14 kg in 22 kg.

Ostriženo herdwiško jagnje in starejše živali, ki so prodane za ovčetino, lahko tehtajo tudi več kot 38 kg žive teže in 18 kg mrtve teže. Trupi jagnjet Lakeland Herdiwick spadajo pod „O“ na klasifikacijski lestvici mesa EUROP in živine, ostrižena jagnjeta/ovčetina pa pod „R“. Ovčetina je običajno meso živali, ki so starejše od dveh let. Ostriženo jagnje je jagnje, ki so ga prvič ostrigli eno leto po rojstvu in je staro od 15 mesecev do 2 let.   Razpon žive teže Razpon mrtve teže Običajna klasifikacija EUROP Jagnjetina 28–40 kg 14–22 kg O Ostriženo jagnje/ovčetina 38 kg + 18 kg + R

Meso ovce Lakeland Herdwick je znano po značilnem okusu in prehranski kakovosti, ki sta naravni rezultat počasne reje jagnjet in njihovega prehranjevanja z vresjem in travami višavja Lake District. Meso je sočno, mehko in ima več okusa po divjačini kot meso običajnega jagnjeta. Znanstvena študija J. D. WOODa iz Oddelka za znanost živalske prehrane Univerze v Bristolu je pokazala, da sta okus in struktura jagnjetine Lakeland Herdwick boljša od jagnjetine nižinskih pasem ter da meso vsebuje koristne omega 3 maščobne kisline.

Razliko v okusu jagnjetine Lakeland Herdwick je pokazal raziskovalni projekt z naslovom: „Raziskava okusov mesa ovc, ki so rejene počasi ali hitreje in se krmijo s travo.“, ki ga je za Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano med oktobrom 1996 in junijem 1997 izvedel J. D. WOOD iz Oddelka za znanost živalske prehrane Univerze v Bristolu. Raziskava je pokazala, da ima jagnjetina Lakeland Herdwick „boljši“ okus in „visoko stopnjo prehranske kakovosti“ v primerjavi s standardnimi hibridnimi jagnjeti. Poleg tega je raziskava potrdila predhodne izsledke, da ima jagnjetina v primerjavi z govedino in svinjino visoko vsebnost stearinskih in α-linolenskih maščobnih kislin. Okus je boljši zaradi povečanja količin polinenasičenih maščobnih kislin, ki se med staranjem ovce nalagajo v mišicah. Zaključek raziskave je pokazal, da je večji delež skupne maščobe (intramuskluarne maščobe) in polinenasičenih maščobnih kislin dobra značilnost jagnjetine Lakeland Herdwick.

Kmetije so pri reji jagnjet za prehransko verigo odvisne tudi od nižin na območju, pa tudi nekatere nižinske kmetije redijo herdwiška jagnjeta. Večina ovčetine Lakeland Herdwick izhaja iz koštrunov, saj je večina ovc namenjena razmnoževanju. Za prehrano ljudi se proizvajajo predvsem mesni izdelki teh samcev in ovčetina steriliziranih ovc.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Herdwiške ovce so izreden primer pasme, ki se je prilagodila določenim podnebnim in geomorfološkim razmeram pokrajine Lake District. Meso ovc Lakeland Herdwick je znano po značilnem okusu in prehranski kakovosti, ki sta naravni rezultat počasne reje jagnjet in prehranjevanja z vresjem in travami višavja Lake District. Dopolnilna krma je lokalno proizvedena.

Beseda „Herdwick“ izvira iz dvanajstega stoletja in pravzaprav pomeni pašnik za ovce ter očitno izhaja iz stare nordijske besede „Herdvic“, ki pomeni ovčjo farmo. Na območju Lake District so besedo uporabljali še v sedemnajstem stoletju in z njo opisovali majhne ovčje farme, vendar pa se je od začetka osemnajstega stoletja beseda nanašala le še na pasmo.

Danes na približno 120 kmetijah na območju Lake District komercialno redijo približno 50 000 herdwiških ovc, lastnik nekaterih pa je organizacija National Trust. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je Beatrix Potter (ga. Heelis) investirala denar, ki ga je zaslužila z zgodbami o Petru Zajcu, in odkupila kmetije na območju Lake District, ki sta jih ogrožala razvoj in pogozdovanje. Na teh kmetijah je spodbujala oživitev pasme Herdwick. Ob svoji smrti leta 1943 je vse svoje kmetije zapustila organizaciji National Trust in določila, da morajo biti ovce na teh kmetijah čistokrvne herdwiške ovce.

Jagnjetino Lakeland Herdwick so postregli na večer kronanja kraljice Elizabete II leta 1953.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/lakeland-herdwick-pdo-111109.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

8.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 162/20

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 162/13

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PORC DU SUD-OUEST“

ES št.: FR-PGI-0005-0909-07.11.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Porc du Sud-Ouest“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1:

Sveže meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Meso „Porc du Sud-Ouest“ je sveže meso prašičev, ki so skoteni in vzrejeni na jugozahodnem območju Francije ter ves čas pitanja (od dvanajstega tedna življenja) hranjeni z najmanj 30 % zobanke.

Zakoljejo se pri najmanjši topli masi trupa 90 kg (brez zgornje omejitve mase) z odstopanjem v višini 3 kg v obdobjih poletnih vročinskih valov (od 1. junija do 30. septembra).

Mejna vrednost pH trupov „Porc du Sud-Ouest“ je med 5,5 in 6,2.

Barva razrezanih kosov trupa je med 3 in 6 po japonski barvni lestvici za hrbte.

S fizikalno-kemijskega vidika je meso „Porc du Sud-Ouest“ bogato z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (zlasti z linolno kislino, ki obsega od 10 % do 15 % vseh maščobnih kislin v mesni maščobi) in ima manj nasičenih maščobnih kislin.

Prav tako je bogato z maščobami in vitaminom E.

Z organoleptičnega vidika je meso „Porc du Sud-Ouest“, ki je bolj rdeče kot navadna svinjina, sočno in mehko ter ima močan okus.

Za omejitev stresa za prašiče, ki negativno vpliva na mejno vrednost pH in zaradi katerega se poslabša kakovost mesa, mora biti pot od kmetijskega gospodarstva do klavnice čim krajša: največ 200 km ali največ 6 ur prevoza od kraja vzreje do klavnice.

Meso „Porc du Sud-Ouest“ se trži sveže v naslednjih oblikah: trupi, polovice trupov, razrezani kosi in meso brez kosti ali s kostmi.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Ni relevantno.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Krma v celotnem obdobju reje ne sme vsebovati manioke, sladkega krompirja, pomij, mesne moke, kostne moke, perne ali krvne moke in nobenih drugih beljakovin iz kopenskih živali, razen želatine, ki se uporablja kot podpora za vitamine in minerale, prav tako pa ne sme vsebovati beljakovin iz mleka in mlečnih proizvodov.

Od odstavitve do zakola krma za prašiče vsebuje najmanj 60 % žitnega zrnja ter proizvodov in stranskih proizvodov iz žitnega zrnja.

V obdobju pitanja, to je od dvanajstega tedna življenja do zakola, krma ne sme vsebovati palmovega olja (vir nasičenih maščobnih kislin), proizvodov iz rib, živalskih maščob in dodatkov za spodbujanje rasti. V istem obdobju krma za prašiče vsebuje najmanj 30 % zobanke, vsebnost linolne kisline (C18:2) v krmi pa je višja od 1,1 % (11 g/kg krme) in nižja od 1,7 % (17 g/kg krme).

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Faze vzreje prašičev (skotitev, faza po odstavitvi in pitanje) morajo potekati na geografskem območju, saj je to jamstvo za kakovost mesa.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Ni relevantno.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Označevanje proizvoda vključuje:

—	ime zaščitene geografske označbe: „Porc du Sud-Ouest“;

—	logotip ZGO Evropske unije v barvah, morebiti dopolnjen z dobesedno navedbo „Zaščitena geografska označba“.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje ZGO „Porc du Sud-Ouest“ obsega naslednje upravne regije:

—	regijo Akvitanijo,

—	regijo Midi-Pyrénées,

—	regijo Poitou-Charentes.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Jugozahodno območje Francije ima dve posebnosti, in sicer je to starodavno območje prašičereje in območje, na katerem obstaja tradicija uporabe zobanke s posebnimi hranilnimi lastnostmi v krmi prašičev, saj so na tem območju ugodne podnebne razmere za njeno gojenje.

Starodavno območje prašičereje

Prašičereja ima že več stoletij pomembno mesto na jugozahodnem območju Francije. O tej tradiciji prašičereje pričajo številni sejmi in tržnice s pujski iz srednjega veka: Garlin, Tarbes, Lembeye, Soumoulou, Dax, Garris, Saint Palais, Rabastens de Bigorre, Puylaurens, Villefranche de Rouergue, ki so se konec 19. stoletja razširili vse do Aveyrona in Tarna.

Leta 1862 so bili trije departmaji jugozahodnega območja Francije (Dordogne, Corrèze in Aveyron) prvi trije francoski departmaji s staležem prašičev.

Prašičje meso je bilo na podeželju jugozahodnega območja Francije dolgo časa osnovna mesna hrana. Večina kmečkih družin je imela svojega prašiča, njegovo žrtvovanje pozimi pa je bilo pravi družinski in sosedski praznik. Znanje in spretnosti so se pokazali sčasoma: trupi prašičev so bili izkoriščeni v celoti (lokalna potrošnja, potem odprtje trgu) kot sveže meso in predelano meso (soljeno, sušeno ali vloženo v mast). Kmečke družine na jugozahodnem območju Francije še vedno uporabljajo starodavne postopke in recepte.

O tej nekdanji proizvodnji in potrošnji mesa „Porc du Sud-Ouest“ obširno priča lokalna dediščina (zakonska besedila, literatura, pisanja, umetniška dela itd.).

Tradicija uporabe zobanke s posebnimi lastnostmi v krmi prašičev

Jugozahodno območje Francije je zgodovinsko območje proizvodnje koruze za zrnje (89 % nacionalne proizvodnje leta 1930 in 41 % sedanje nacionalne proizvodnje). Ker je na tem območju za koruzo za zrnje namenjenih trikrat več kmetijskih zemljišč kot v drugih francoskih departmajih, se na njem pridela 50-krat več koruze, kot je potrebno za prašičerejo na tem območju.

Na jugozahodnem območju Francije gojijo zlasti koruzo zobanko, in sicer iz zgodovinskih razlogov, a predvsem zaradi podnebnih razmer na tem območju, ki so ugodne za to pozno sorto, ki zahteva toploto in vlago: visoke temperature ves čas svojega vegetativnega cikla in obilne padavine poleti. Na jugozahodnem območju Francije je tveganje, da vsota temperatur ne bi zadostovala potrebam poznih sort, manjše od 20 %, ob upoštevanju sprejemljivega tveganja za kmeta na tem geografskem območju. Ker je pri pozni koruzi pridelek od 15 % do 20 % večji kot pri zgodnejših sortah, kmetje na jugozahodnem območju Francije gojijo izključno zobanko.

Zobanka ima posebne hranilne lastnosti: nizka vlažnost pri spravilu (med 25 % in 30 %) in visoka vsebnost škroba, ki ji daje visoko energijsko vrednost (med 750 in 780 g/kg suhe snovi). Zanjo so značilne zlasti posebne maščobe, ki so sestavljene predvsem iz nenasičenih maščobnih kislin v višini 60 % vseh maščobnih kislin, med katerimi je linolna kislina (omega 6). Zobanka je bogata tudi z vitaminom E (od 1,1 do 1,8 mg/g). To je žito z visoko energijsko vrednostjo.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Meso s posebnimi lastnostmi

Meso „Porc du Sud-Ouest“ ima posebno sestavo maščobe z nizko vsebnostjo nasičenih maščobnih kislin (približno 40 %) in visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin (skoraj 60 %), ki so pomembne za človeški organizem, saj jih ta ne more sintetizirati. Prisotne so v podkožni maščobi in v medmišični maščobi.

Linolna kislina, ki je večkrat nenasičena maščobna kislina, pomeni od 10 % do 15 % vseh maščobnih kislin v mesu.

Meso „Porc du Sud-Ouest“ ima tudi razmeroma visoko vsebnost maščob (približno 5,4 % maščobnih kislin v primerjavi s 3,8 % pri navadni francoski svinjini), nadzorovano in optimalno vrednost pH (med 5,5 in 6,2) in visoko vsebnost vitamina E (antioksidant). Rezultati primerjalnih analiz mesa „Porc du Sud-Ouest“ in navadne francoske svinjine, ki so bile opravljene januarja 2011 na filejih, kažejo, da je vsebnost vitamina E v mesu „Porc du Sud-Ouest“ (0,16 mg/100 g) višja kot v navadnem francoskem prašičjem mesu (0,13 mg/100 g), in to za 15 %.

Te posebne fizikalno-kemijske značilnosti mesa se odražajo na njegovih organoleptičnih lastnostih in so razlog za to, da meso slovi po svoji sočnosti, mehkosti in močnem okusu pri peki.

Sočnost in mehkost mesa sta odvisna od količine maščob in vode, ki jih vsebuje, ter predvsem od zmožnosti zadrževanja vode. Vsebnost maščob je višja v mesu „Porc du Sud-Ouest“, linolna kislina zmanjšuje velikost maščobnih celic in tako omogoča boljše zadrževanje vode, ki ga spodbuja tudi vrednost pH, določena v razponu med 5,5 in 6,2.

Meso „Porc du Sud-Ouest“ ima pri peki močan okus. Okus, ki pri pokušanju ustreza vonjalnim in okušalnim zaznavam, je odvisen predvsem od deleža maščob v mesu in njegove vrednosti pH. Lipoliza in oksidacija večkrat nenasičenih maščobnih kislin povzročita nastanek enostavnih sekundarnih molekul, zaradi katerih ima to meso izrazitejši okus kot navadno prašičje meso ter močan vonj pri peki in pokušanju.

Okus in aroma sta odvisna tudi od sprostitve molekul pri zorenju, ki se zgodi samo pri dani vrednosti pH, ki je v skladu z vrednostjo pH, določeno v specifikaciji ZGO „Porc du Sud-Ouest“.

Potrošnik priznava to razliko.

Poleg tega je meso „Porc du Sud-Ouest“ bolj rdeče kot navadno francosko prašičje meso. Barva mesa je odvisna od količine prisotnega mioglobina.

Visoka vsebnost vitamina E v mesu „Porc du Sud-Ouest“ upočasnjuje izgubo rdeče barve mesa pri shranjevanju zaradi varovalnega učinka vitamina E pred oksidacijo mioglobina.

Podkožna maščoba in medmišična maščoba sta prisotni v zadostni količini in sta bele barve.

Tradicija vzreje „Porc du Sud-Ouest“, ki je težji od navadnega francoskega prašiča

Prašiči, vzrejeni na jugozahodnem območju Francije, so bili vedno težji od navadnih francoskih prašičev. Kar zadeva maso, je iz rezultatov zakola v letu 2010 razvidno povprečje 91,71 kg mase trupa pri navadnem francoskem prašiču v primerjavi s povprečjem 94,03 kg pri „Porc du Sud-Ouest“ (kar ustreza povprečni živi masi 121 kg).

Zaradi te tradicije vzreje težjih prašičev je bilo leta 1967 ustanovljeno jugozahodno kotacijsko območje, da bi se upoštevale transakcije s prašiči, vzrejenimi na jugozahodnem območju Francije. Ta jugozahodna kotacija, ki se nanaša na trupe „Porc du Sud-Ouest“, ki so težji, je priznana z Uredbo Sveta (EGS) št. 2112/69 z dne 28. oktobra 1969 (UL, 29.10.1969). Različen sistem plačila za trupe prašičev z jugozahodnega območja Francije, podedovan po tej jugozahodni kotaciji, velja še danes in ga še vedno objavlja Service des Nouvelles des Marchés.

Sloves mesa „Porc du Sud-Ouest“

Skupine proizvajalcev so zaradi dvojne tradicije, ki se nanaša na proizvodnjo težjih prašičev in krmo na osnovi koruze, poskušale povečati vrednost svojega proizvoda in ga „zaščititi“, tako da so kolektivno organizirale svojo ponudbo. Na podlagi postopka zagotavljanja kakovosti „Porc au grain du Sud-Ouest“, ki ga je v 80. letih prejšnjega stoletja začelo združenje Interprofession Porcine d’Aquitaine, je bila leta 1989 podeljena oznaka kakovosti Label Rouge, s katero je prašičje meso z jugozahoda pridobilo pravi „status“.

Meso „Porc du Sud-Ouest“ je bilo vključeno v ta postopek zagotavljanja kakovosti in ima skupne značilnosti z mesom „Porc au grain du Sud-Ouest Label Rouge“: za krmo je značilen velik delež koruze in žit v dnevnem obroku, značilnosti mesa pa ustrezajo istim fizikalno-kemijskim in vizualnim merilom. Nazadnje se enake ali celo strožje zahteve uporabljajo pri sortiranju in valorizaciji trupov.

Postopek zagotavljanja kakovosti mesa „Porc du Sud-Ouest“ je od začetka in vse do danes zelo uspešen. O tem pričajo članki v tisku in kulinarični recepti, objavljeni v dnevnem časopisju in specializiranih revijah od leta 1991, število gospodarskih subjektov, vključenih v ta postopek (1997/2010), in internetne strani, posvečene temu proizvodu. Zaradi tega postopka in njegove prepoznavnosti je sloves „Porc du Sud-Ouest“ nedvomen.

Sloves mesa „Porc du Sud-Ouest“ se ohranja skozi leta in je še danes zelo živ. To se kaže s spontano izbiro potrošnikov, ki mu dajejo očitno prednost in menijo, da je bistveno drugačno od navadnega francoskega prašičjega mesa, ter so zanj pripravljeni plačati več.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Krma na osnovi zobanke kot razlog za posebnosti mesa

Jugozahodno območje Francije ima dve posebnosti, in sicer je to starodavno območje prašičereje in območje, na katerem obstaja tradicija uporabe zobanke s posebnimi hranilnimi lastnostmi v krmi prašičev, saj so na tem območju ugodne podnebne razmere za njeno gojenje.

Obsežno gojenje zobanke na jugozahodu je spodbudilo njeno uporabo v dnevnih obrokih za pitanje: zobanka pomeni najmanj 30 % dnevnega obroka za „Porc du Sud-Ouest“ od dvanajstega tedna življenja. Ta dnevni obrok mora poleg tega vsebovati najmanj 1,1 % linolne kisline. Prav zaradi te krme, ki ima zaradi velikega deleža zobanke večjo energijsko vrednost in je bogatejša z linolno kislino, meso pridobi svoje posebnosti: posebna sestava maščobe z nizko vsebnostjo nasičenih maščobnih kislin in visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, razmeroma visoka vsebnost maščob in visoka vsebnost vitamina E.

Prav tako je bilo v številnih študijah obširno dokazano, da so fizikalno-kemijske značilnosti mesa prašičev, ki so monogastrične živali, tesno povezane s fizikalno-kemijskimi značilnostmi dnevnega obroka krme za prašiče, ki zaradi velikega deleža zobanke vsebuje velik delež linolne kisline.

Pri monogastričnih živalih se maščobne kisline iz krme odlagajo neposredno v tkiva brez kemične spremembe v nasprotju s tem, kar se zgodi pri prežvekovalcih, pri katerih pride do nasičenja maščobnih kislin iz krme, tako da večkrat nenasičene maščobne kisline izgubijo svojo biološko korist (C. Dutertre, inženir agronomije).

Pri prašičih narava maščobnih kislin iz krme deluje neposredno na sestavo maščobnih kislin v maščobnem tkivu (Flanzy in drugi, 1970, Brooks, 1971, Desmoulin in drugi, 1983, Rhee in drugi, 1988, Effets de la nature lipidique des régimes sur la composition en acides gras du jambon chez le porc lourd, Pantaleo in drugi, 1999).

Zunanji prinos večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki jih zaužije „Porc du Sud-Ouest“, se znajde v njegovem maščobnem tkivu (Courboulay in Mourot, 1995, Warmants in drugi, 1999, Courboulay in drugi, 1999). To je razvidno tudi iz rezultatov poskusov združenja ADAESO od leta 1994 do leta 2000.

Tako je v zvezi s sestavo maščob v trupu dokazano, da je profil maščobnih kislin v tkivih in zlasti v maščobnih tkivih tesno povezan z maščobnokislinsko sestavo krme.

Študija, ki jo je izvedlo združenje ADAESO (Association pour le Développement Agro-Environnemental du Sud-Ouest (združenje za kmetijsko-okoljski razvoj jugozahoda), je pokazala, da krma s 30 % zobanke (minimum, določen v specifikaciji) zagotavlja posebnosti mesa „Porc du Sud-Ouest“.

Na podlagi tega lahko torej sklenemo, da so posebne lastnosti, po katerih slovi meso „Porc du Sud-Ouest“ (rdeča barva, sočnost, mehkost, močan okus), predvsem posledica lokalnega znanja rejcev z jugozahodnega območja Francije, ki ohranjajo lokalne običaje s pitanjem težjih prašičev z zobanko, in čisto posebne kakovosti zobanke v smislu maščobnokislinske sestave.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCPorcduSudOuest31012012.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---