ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.137.slv

Uradni list

Evropske unije

C 137

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
12. maj 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

2012/C 137/01

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)

1

 

III   Pripravljalni akti

 

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

 

Evropska centralna banka

2012/C 137/02

Mnenje Evropske centralne banke z dne 2. marca 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program Pericles 2020) (CON/2012/17)

7

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2012/C 137/03

Abdelkarim Hussein Mohamed AL NASSER, Ibrahim Salih Mohammed AL-YACOUB, Hasan IZZ-AL-DIN (alias GARBAYA, Ahmed; alias SA-ID; alias SALWWAN, Samir), Khalid Shaikh MOHAMMED (alias ALI, Salem; alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah; alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith; alias WADOOD, Khalid Adbul), Gama'a Al-Islamiyya (alias Al-Gama'a al-Islamiyya, Islamic Group — IG, Islamistična skupina), Holy Land Foundation for Relief and Development (Fundacija Svete dežele za pomoč in razvoj), National Liberation Army (Ejército de Liberación Nacional, Nacionalna osvobodilna vojska), Popular Front for the Liberation of Palestine (PFLP, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine), Popular Front for the Liberation of Palestine-General Command (alias PFLP-General Command, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), Revolutionary Armed Forces of Colombia (FARC, Oborožene revolucionarne sile Kolumbije) in Shining Path (Sendero Luminoso, SL, Sijoča pot), ki so vključeni na seznam iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1375/2011, so obveščeni o naslednjem

12

 

Evropska komisija

2012/C 137/04

Menjalni tečaji eura

14

 

Računsko sodišče

2012/C 137/05

Posebno poročilo št. 5/2012 – Skupni informacijski sistem RELEX (CRIS)

15

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2012/C 137/06

Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

16

2012/C 137/07

Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

17

2012/C 137/08

Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

18

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2012/C 137/09

Državne pomoči – Luksemburg – Državna pomoč SA.34440 (12/C) – Prodaja družbe Dexia BIL – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU ( 1 )

19

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/1


Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)

2012/C 137/01

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti členov 7 in 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2),

ob upoštevanju prošnje za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

1.   UVOD

1.1   Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP)

1.

Komisija je 19. decembra 2011 sprejela predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI) (3). Predlog je bil istega dne poslan ENVP v posvetovanje.

2.

ENVP je imel že pred sprejetjem predloga možnost predložiti neformalne pripombe. Številne od teh pripomb so bile v predlogu upoštevane. Na podlagi tega so bili zaščitni ukrepi za varstvo podatkov v predlogu bistveno okrepljeni.

3.

ENVP pozdravlja dejstvo, da ga je Komisija tudi uradno zaprosila za mnenje in da je predlagana vključitev sklicevanja na to mnenje v preambulo predloga instrumenta, ki ga je treba sprejeti.

1.2   Cilji in področje uporabe predloga

4.

Cilj predloga je posodobiti in spremeniti sedanje besedilo Direktive 2005/36/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poklicnih kvalifikacijah). Da bi Komisija dosegla ta cilj, predlaga še, naj se sklici na določbe revidirane direktive o poklicnih kvalifikacijah spremenijo v ustreznih delih Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: uredba IMI) (4).

1.3   Pomen za varstvo podatkov

5.

Ključna vidika predloga s stališča varstva podatkov sta (i) uvedba sistema opozarjanja (člen 56a) in (ii) prostovoljna uvedba evropske poklicne izkaznice (členi 4a, b, c, d, in e) (5). Predvideno je, da bi obdelava podatkov v obeh primerih potekala prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: sistem IMI).

6.

Opozorila so načeloma izdana po tem, ko pristojni organ ali sodišče v državi članici sprejme sklep, da se posamezniku prepove opravljanje poklicne dejavnosti na njenem ozemlju (6). Opozorila se lahko izdajo za katerega koli strokovnjaka iz direktive o poklicnih kvalifikacijah, vključno s strokovnjaki, ki niso zaprosili za evropsko poklicno izkaznico. Izdana opozorila se shranijo v sistem IMI, dostop do njega pa imajo vse države članice in Komisija.

7.

Uvedba evropske poklicne izkaznice vključuje oblikovanje in shranjevanje datoteke z informacijami v sistem IMI o strokovnjakih, ki so prostovoljno naročili izkaznico (v nadaljnjem besedilu: datoteka IMI). Informacije v datoteki IMI so dostopne strokovnjakom, pa tudi državi članici „gostiteljici“ ter državi članici „izvora“. Strokovnjak lahko kadar koli zahteva izbris, blokado ali popravek informacije v datoteki IMI.

8.

Podatki o opozorilu in nekateri podatki v datoteki IMI vključujejo informacije o kaznivih dejanjih ali upravnih kaznih in kot taki zahtevajo strožje varstvo v skladu s členom 8(5) Direktive 95/46/ES in členom 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001. Sistem opozarjanja lahko vpliva na pravico do varstva podatkov številnih posameznikov iz različnih poklicnih skupin v vseh državah članicah, vključno z zdravniki, ne glede na to, ali trenutno opravljajo svoje poklicne dejavnosti zunaj svoje države izvora oziroma ali jih nameravajo opravljati.

9.

Poleg tega se v predlogu postavljajo pomembna vprašanja o tem, kako se bosta sistem opozarjanja in podatkovna zbirka v prihodnje razvijala v sistemu IMI. To je horizontalno vprašanje, ki je pomembno tudi za upravno sodelovanje na drugih področjih politike.

2.   ANALIZA PREDLOGA

2.1   Splošne pripombe

10.

ENVP pozdravlja prizadevanja predloga za odpravo pomislekov glede varstva podatkov. Prav tako pozdravlja dejstvo, da se za upravno sodelovanje predlaga uporaba sedanjega informacijskega sistema IMI, ki na praktični ravni že ponuja številne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Kljub temu pa ostajajo nerešeni pomembni pomisleki, ki se v glavnem nanašajo na sistem opozarjanja.

11.

ENVP za reševanje teh pomislekov priporoča, naj se v predlogu nedvoumno določi, v katerih konkretnih primerih se lahko pošlje opozorilo, bolj jasno opredeli, katere vrste osebnih podatkov je mogoče vključiti v opozorila, in omeji obdelavo na najmanjšo nujno raven, ob upoštevanju sorazmernosti in uravnoteženosti pravic in interesov. V predlogu bi moralo biti zlasti:

nedvoumno določeno, da se opozorila lahko pošljejo le po tem, ko je pristojni organ ali sodišče v državi članici sprejelo sklep, ki posamezniku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti na njenem ozemlju;

določeno, da vsebina opozorila ne sme vsebovati dodatnih podrobnosti o okoliščinah in razlogih za prepoved;

pojasnjeno in omejeno najkrajše nujno potrebno obdobje hranjenja opozoril in

zagotovljeno, da so opozorila poslana le pristojnim organom v državah članicah in da morajo ti prejete informacije o opozorilih obravnavati kot zaupne ter jih ne smejo širiti naprej oziroma objaviti.

2.2   Opozarjanje

Sistemi opozarjanja, ki jih predlaga Komisija

12.

Člen 56a uvaja dva nekoliko različna sistema opozarjanja za različni poklicni skupini.

člen 56a(1) uvaja sistem opozoril za zdravnike splošne prakse in zdravnike specialiste, medicinske sestre, zobozdravnike, veterinarje, babice, farmacevte in nekatere druge poklice. V opozarjanje mora biti vključena „identiteta strokovnjaka“, ki so mu nacionalni organi ali sodišče prepovedali opravljati poklicno dejavnost na ozemlju navedene države članice, tudi če gre za začasno prepoved. Opozorila lahko pošljejo pristojni organi katere koli države članice in jih je treba poslati pristojnim organom vseh drugih držav članic, pa tudi Komisiji.

Člen 56a(2) določa dodatni sistem opozarjanja za vse strokovnjake, ki niso zajeti v sistemu opozarjanja v skladu s členom 56a(1) (ali v sistemu opozarjanja, ki se že izvaja v skladu z Direktivo 2006/123/ES (7)). Opozorila je treba poslati „takoj, ko (država članica) izve za kakršno koli ravnanje, določena dejanja ali okoliščine, povezane s tako dejavnostjo, ki bi lahko resno škodile zdravju ali varnosti oseb ali okolju v drugi državi članici“. Opozorila je treba poslati „drugim zadevnim državam članicam in Komisiji“. V predlogu je nadalje določeno, da „(n)avedene informacije ne presegajo tega, kar je potrebno za opredelitev zadevnega strokovnjaka, in vključujejo navedbo sklepa pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicnih dejavnosti“.

Splošne pripombe

13.

ENVP opozarja na uvedbo omejenega sistema opozarjanja na evropski ravni za izmenjavo informacij med zadevnimi pristojnimi organi o strokovnjakih, ki imajo prepoved opravljanja poklicne dejavnosti v državi članici zaradi pomembnih javnih interesov, kot so poklici, pri katerih so človeško življenje, zdravje in varnost (in dobro počutje živali) bistveni, ali drugi poklici, v okoliščinah, v katerih je upravičeno preprečiti resno škodo zdravju in varnosti ljudi oziroma okolja.

14.

Vendar ENVP meni, da morajo biti sistemi opozarjanja sorazmerni.

15.

ENVP v tem smislu pozdravlja izboljšave besedila v skladu z njegovimi neformalnimi pripombami. Zdi se, da je namen teh izboljšav – čeprav jih je treba še dodatno pojasniti – omejiti opozarjanje na strokovnjake, ki jim je pristojni organ s sklepom prepovedal opravljanje poklicne dejavnosti, in izključiti možnost pošiljanja opozoril le na podlagi suma ali pritožb zoper strokovnjaka, če te niso podprte z jasnimi dokazi in na njihovi podlagi niso bili izdani uradni sklepi pristojnega organa ali sodišča, ki posamezniku prepovedujejo opravljanje poklicne dejavnosti. To lahko pomaga zagotoviti pravno varnost in spoštovanje domneve nedolžnosti.

16.

Glavni pomisleki ENVP, ki še ostajajo poleg priporočila o dodatnih pojasnilih o pogojih, v skladu s katerimi se lahko pošiljajo opozorila, in njihovi vsebini, pa se nanašajo na obdobje hranjenja. Nadaljnje izboljšave bi lahko pozitivno vplivale tudi na določbe o točnosti in posodabljanju opozoril ter prejemnike. Nazadnje, obveznosti o zaupnosti morajo biti v direktivi izrecno določene.

Obdobje hranjenja

17.

Eden od ključnih pomislekov ENVP, ki ga je treba še razrešiti, se nanaša prav na sistem opozarjanja. Vprašanje je, ali bi opozorila, predvidena v skladu s predlogom:

ostala v sistemu IMI le omejeno obdobje, kot opozorilo o izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ali

privedla do zbirke podatkov, v kateri so podatki o opozorilu shranjeni daljše obdobje in bi se s tem za vse namene oblikoval vseevropski črni seznam strokovnjakov, vključno z zdravniki, na podlagi katerega pristojni organi rutinsko preverjajo te strokovnjake.

18.

Kot je navedeno v mnenju o predlogu o sistemu IMI (8), „če se opozorilo uporabi kot komunikacijsko orodje, da se pristojne organe opozori na določeno kršitev ali sum, je to povsem nekaj drugega, kot če se to opozorilo shrani v zbirko podatkov za daljše ali celo nedoločeno časovno obdobje“.

19.

ENVP je zaskrbljen, da predlagani člen 56a(5) prepušča Komisiji, da v delegiranih aktih opredeli, kako dolgo bodo opozorila ostala v sistemu IMI. ENVP priporoča, naj bodo te ključne določbe, ki določajo predlagani sistem opozarjanja in so zato bistveni elementi, določene v samem besedilu predlagane direktive.

20.

Z vidika varstva podatkov bi bilo zaželeno, da se vsa opozorila, vnesena v sistem, izbrišejo po razumno kratkem obdobju, določenem vnaprej, ki se šteje od trenutka pošiljanja opozorila. To obdobje bi moralo biti dovolj dolgo (na primer šest mesecev), da pristojnim organom, ki prejmejo opozorilo, omogoči postavljanje dodatnih vprašanj prek sistema IMI in sprejemanje odločitev, ali bodo na podlagi prejete informacije sprejeli kakšne posebne ukrepe v okviru svoje pristojnosti. Vendar to obdobje ne sme biti daljše od obdobja, ki je nujno potrebno za ta namen.

21.

ENVP kot drugo možnost priporoča, da bi morala biti v predlogu, če je jasno upravičena potreba po daljšem obdobju hranjenja, navedena vsaj jasna zahteva, da organ, pristojen za izdajo, izbriše opozorilo takoj, ko prepoved, ki je bila podlaga za opozorilo, ni več veljavna (na primer zaradi pritožbe ali ker je bila prepoved časovno omejena). Prav tako se je treba izogibati, da bi opozorilo po nepotrebnem veljalo nedoločen čas, morda celo po upokojitvi ali smrti zadevnega strokovnjaka.

Vsebina opozoril v skladu s členom 56a(1)

22.

ENVP pozdravlja pojasnila, ki so že navedena v osnutku, v zvezi z vsebino opozoril. Dodatna pojasnila pa so vseeno potrebna za nedvoumno zagotavljanje, da je vsebina opozoril v skladu s členom 56a(1) jasno omejena na (i) osebne podatke, potrebne za opredelitev zadevnega strokovnjaka, (ii) dejstvo, ali je strokovnjaku prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, (iii) dejstvo, ali je prepoved začasna (vložena je pritožba, ki še ni rešena) oziroma dokončna, (iv) obdobje, na katerega se prepoved nanaša, in (v) identiteto organa, pristojnega za izdajo sklepa (tudi z navedbo države, v kateri je bil izdan sklep).

23.

ENVP poleg tega priporoča, naj bo v predlogu izrecno pojasnjeno, da opozorila ne smejo več vsebovati posebnih informacij o okoliščinah in razlogih za prepoved. V tem smislu ugotavlja, da se lahko dodatna vprašanja postavijo prek običajne dvostranske izmenjave informacij, če je taka dodatna informacija potrebna. Sistem IMI se lahko uporablja tudi za zagotavljanje dodatnih splošnih informacij odpravnikom zadeve v zvezi z nacionalnimi postopki kot pomoč pri razumevanju informacij, ki temeljijo na različnih nacionalnih postopkih posamezne države.

Pogoji pošiljanja opozoril in njihova vsebina v skladu s členom 56a(2)

24.

Za zagotovitev pravne varnosti je bistveno, da se nedvoumno pojasnijo pogoji pošiljanja opozoril v skladu s členom 56a(2). Sedanje besedilo se nanaša na „takoj, ko (država članica) izve za kakršno koli ravnanje, določena dejanja ali okoliščine, povezane s tako dejavnostjo, ki bi lahko resno škodile zdravju ali varnosti oseb ali okolju v drugi državi članici“. Te določbe same po sebi niso dovolj jasne in odpravnikom zadev puščajo prevelik manevrski prostor, da odločijo, ali bodo poslali opozorilo.

25.

Pomembno je, da iz besedila „takoj, ko izve“, ni jasno, ali se zahteva le utemeljen sum o določeni vrsti kršitve ali drugem dogodku oziroma ali je treba dejansko stanje, preden se lahko pošlje opozorilo, obširno raziskati in ugotoviti v določeni vrsti upravnega postopka.

26.

Revidirana različica predloga se nanaša na sklicevanje na sklep pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti. To je bistveno izboljšanje v primerjavi s prejšnjimi osnutki in – kot si sam razlagam – zdi se, da kaže na to, da se opozorila pošljejo le, če je zadevnemu strokovnjaku na podlagi sklepa zadevnega pristojnega organa že prepovedano opravljati poklicno dejavnost.

27.

Besedilo pa bi bilo vseeno treba dodatno izboljšati z nedvoumnim pojasnilom zahteve, da mora opozorilo temeljiti na predhodnem sklepu sodišča ali pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti. To bi moralo zagotoviti pravno varnost in preprečiti kakršno koli napačno razlago.

28.

Poleg tega je treba pojasniti, kot je navedeno v členu 56a(1), da mora biti vsebina opozoril jasno omejena na (i) osebne podatke, potrebne za opredelitev zadevnega strokovnjaka, (ii) dejstvo, ali je strokovnjaku prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, (iii) dejstvo, ali je prepoved začasna (vložena je pritožba, ki še ni rešena) oziroma dokončna, (iv) obdobje, na katerega se prepoved nanaša, in (v) identiteto organa, pristojnega za izdajo sklepa (tudi z navedbo države, v kateri je bil izdan sklep).

Prejemniki opozoril iz člena 56a(2)

29.

Člen 56a(2) zahteva, da morajo biti opozorila poslana „drugim državam članicam in Komisiji“. ENVP priporoča, naj se spremenjeno besedilo glasi, da morajo biti opozorila poslana „pristojnim organom v drugih zadevnih državah članicah in Komisiji“. Takšna ubeseditev s „pristojnimi organi“ je že uporabljena v členu 56a(1) v zvezi z opozorili iz navedenega odstavka (9).

Točnost in posodobitve

30.

ENVP tudi priporoča, naj bo v predlogu jasna zahteva, da mora pristojni organ, ki prenaša podatke, redno pregledovati, ali so opozorila posodobljena oziroma popravljena ali umaknjena, če informacije, ki jih vsebujejo, niso več točne oziroma če jih je treba posodobiti. Poleg tega bi bilo tudi koristno, da se dejstvo, da se je strokovnjak pritožil zoper „opozorilo“ v skladu s členom 56a(4), ali da je zahteval popravek, blokado ali izbris opozorila, zapiše v informacije o opozorilu (na primer s pošiljanjem posodobitve opozorila) (10).

Zaupnost, nadaljnje razširjanje in objava opozoril

31.

ENVP se zaveda, da se zakoni in prakse držav članic po obsegu izmenjave informacij o disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah zoper zdravnika ali drugega strokovnjaka razlikujejo med pristojnimi organi in drugimi zadevnimi organizacijami (kot so bolnišnice) ter širšo javnostjo. V maloštevilnih državah so črni seznami za določene poklice javno dostopni na internetu in vsakomur na voljo za vpogled. Druge države imajo drugačen pristop in javnosti dovolijo vpogled le v bele sezname, to so seznami strokovnjakov z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti.

32.

Dokler take različne prakse in nacionalna zakonodaja sočasno obstajajo, ENV priporoča, naj se s predlagano direktivo vsi zadevni pristojni organi zavežejo k zaupnosti glede podatkov o opozorilu, ki jih prejmejo od druge države članice, razen če so bili podatki objavljeni v skladu z zakonom države članice, ki jih pošilja.

2.3   Evropska poklicna izkaznica

33.

ENVP pozdravlja dejstvo, da je Komisija v skladu z njegovimi neformalnimi pripombami precej izboljšala jasnost, pravno varnost in zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, določene v členu 4a predloga.

34.

Pomisleki ENVP, ki jih je treba še razrešiti, se nanašajo na člen 4e(1) predloga, v katerem se zahteva, da „(p)ristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice ustrezno datoteko v informacijskem sistemu za notranji trg pravočasno posodobijo z informacijami o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali katerih koli drugih resnih posebnih okoliščinah, ki bodo verjetno vplivale na opravljanje dejavnosti imetnika evropske poklicne izkaznice na podlagi te direktive“.

35.

Člen 4e(1) dopolnjuje sedanje določbe v členu 56(2), ki že omogoča dvostranske izmenjave pod istimi pogoji. Zlasti sedanji člen 56(2) zahteva, da si „(p)ristojni organi države članice gostiteljice in države članice izvora izmenjujejo informacije o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali o kakršnih koli drugih resnih in posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na opravljanje dejavnosti po tej direktivi“.

36.

ENVP ima tri glavne pomisleke glede teh določb:

Pogoji posodabljanja datoteke IMI v skladu s členom 4e(1) in vsebina takih posodobitev

37.

Prvič, obe določbi puščata odpravnikom zadeve veliko manevrskega prostora, da odločijo, ali je treba datoteko IMI posodobiti. Iz razlogov, navedenih pri predstavitvi mnenja o premalo jasnih pogojih, pod katerimi se lahko pošljejo opozorila v skladu s členom 56a(2), bi bila tudi tukaj zaželena dodatna pojasnila. ENVP meni, da bi bila potrebna vsaj zahteva, da se morajo te posodobitve izvajati „brez poseganja v domnevo nedolžnosti (11)“. Še bolj zadovoljiva rešitev bi bila, da se v predlagani direktivi zahteva (v zvezi z zgoraj obravnavanimi opozorili iz člena 56a(2)), da morajo vse posodobitve temeljiti na predhodnem sklepu sodišča ali pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti. To bi moralo zagotoviti pravno varnost in preprečiti kakršno koli napačno razlago.

38.

Poleg tega je treba glede opozoril iz člena 56a tudi pojasniti, da mora biti njihova vsebina jasno omejena na (i) dejstvo, ali je strokovnjaku prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, (ii) dejstvo, ali je prepoved začasna (vložena je pritožba, ki še ni rešena) ali dokončna, (iv) obdobje, na katerega se prepoved nanaša, in (v) identiteto organa, pristojnega za izdajo sklepa (tudi z navedbo države, v kateri je bil izdan sklep). Treba se je izogibati dodatnim podrobnostim, kot na primer, ali je prepoved posledica kazenske obsodbe ali disciplinskega ukrepa in katera kazniva dejanja so bila storjena. Če zadevni organ take informacije zahteva v posebnem primeru, lahko take dodatne informacije vedno zahteva prek dvostranske izmenjave informacij (prek sistema IMI, vendar zunaj datoteke IMI).

Obdobje hranjenja

39.

Drugič, za razliko od dvostranske izmenjave informacij v skladu s sedanjo določbo iz člena 56(2), ki se trenutno v sistemu IMI hranijo le šest mesecev po zaključku primera, je za datoteko IMI predvideno, da lahko v sistemu IMI ostane daljše obdobje. Zato je treba sprejeti tudi ustrezne določbe za zagotovitev, da bodo vsi sklici na sprejete disciplinske ukrepe ali kazenske sankcije ali katere koli druge resne posebne okoliščine pravočasno izbrisani iz datoteke IMI, takoj ko dostop do navedene informacije ni več potreben.

40.

Predlagani sklic na izbris, ko (dostop) „ni več potreben“, je sicer koristen, vendar menim, da ni zadosten za zagotavljanje doslednosti in pravne varnosti. Zato ENVP priporoča, naj se v predlogu določi dovolj kratko obdobje hranjenja za izmenjane informacije. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj pri obravnavi obdobja hranjenja opozoril, bi bilo zaželeno, da ta informacija ostane v sistemu IMI le toliko časa, kolikor je potrebno, da organ prejemnik sprejme ustrezne ukrepe (na primer šestmesečno obdobje za preiskovalne ali izvršilne ukrepe).

41.

Po drugi strani pa ENVP priporoča, naj bo v predlogu, če se zakonodajalci odločijo za „dolgoročno“ shranjevanje prepovedi v datoteki IMI, navedena vsaj jasna zahteva, da organ, pristojen za izdajo opozorila, izbriše vsak sklic na prepoved, takoj ko prepoved ne velja več (na primer zaradi pritožbe ali ker je bila prepoved časovno omejena).

2.4   Dolgoročna perspektiva

42.

ENVP dolgoročno priporoča, naj Komisija, če in ko bo uporaba evropske poklicne izkaznice in sistema IMI razširjena (za nekatere ali vse regulirane poklice, za katere se uporablja sistem opozarjanja), pregleda, ali so sistemi opozarjanja iz člena 56a še vedno potrebni in ali jih morda ni mogoče nadomestiti z bolj omejenimi in, s stališča varstva podatkov, manj vsiljivimi sistemi. Takrat lahko na primer pretehta, ali se lahko izmenjava informacij namesto opozoril, ki se morajo poslati vsem državam članicam, omeji na pristojne organe v državah izvora in državah članicah gostiteljicah, ki imajo dostop do poklicne izkaznice zadevnega strokovnjaka v datoteki IMI.

2.5   Posvetovanje z ENVP in nacionalnimi organi za varstvo podatkov o delegiranih aktih

43.

Nazadnje, ENVP nadalje priporoča posvetovanje z njim in delovno skupino iz člena 29, kjer so nacionalni organi varstva podatkov tudi zastopani, pred sprejetjem delegiranih aktov iz člena 56a(5) in vseh drugih delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 58, ki lahko vplivajo na varstvo podatkov. Ocena učinka na varstvo podatkov bi morala biti izvedena pred takih posvetovanjem. (12)

3.   SKLEPNE UGOTOVITVE

44.

ENVP opozarja na uvedbo omejenega sistema opozarjanja na evropski ravni za izmenjavo informacij o strokovnjakih, ki imajo prepoved opravljanja poklicne dejavnosti v državi članici, kadar je to upravičeno s pomembnim javnim interesom.

45.

Vendar ENVP meni, da morajo biti sistemi opozarjanja sorazmerni.

46.

ENVP zlasti priporoča, naj:

se v predlogu nedvoumno določi, v katerih konkretnih primerih se lahko pošljejo opozorila, bolj jasno opredeli, katere vrste osebnih podatkov je mogoče vključiti v opozorila, in omeji obdelavo na najmanjšo nujno raven, ob upoštevanju sorazmernosti in uravnoteženosti pravic in interesov;

se v zvezi s tem v predlogu nedvoumno določi, da se opozorila lahko pošljejo le po tem, ko je pristojni organ ali sodišče v državi članici sprejelo sklep, ki posamezniku prepoveduje opravljati poklicne dejavnosti na njenem ozemlju;

se določi, da vsebina opozorila ne sme vsebovati podrobnejših informacij o okoliščinah in razlogih za prepoved;

pojasni in omeji najkrajše nujno potrebno obdobje hranjenja opozoril in

se zagotovi, da so opozorila poslana le pristojnim organom v državah članicah in da morajo ti prejete informacije o opozorilih obravnavati kot zaupne ter jih ne smejo širiti naprej oziroma objaviti, razen če so bili podatki objavljeni v skladu z zakonom države članice, ki jih pošilja.

47.

Kar zadeva evropsko poklicno izkaznico in z njo povezano datoteko IMI, ENVP priporoča, naj se dodatno pojasnijo ukrepi, pod katerimi je treba v datoteko vključiti disciplinske ukrepe ali kazenske sankcije ali kakršne koli druge resne in posebne okoliščine, ter vsebina teh informacij, priporoča pa tudi jasno omejitev obdobja hranjenja.

48.

Poleg tega ENVP dolgoročno priporoča, naj Komisija, če in ko bo uporaba evropske poklicne izkaznice in sistema IMI razširjena, pregleda, ali so sistemi opozarjanja iz člena 56a še vedno potrebni in ali jih morda ni mogoče nadomestiti z bolj omejenimi in, s stališča varstva podatkov, manj vsiljivimi sistemi.

49.

Nazadnje, ENVP nadalje priporoča posvetovanje z njim in delovno skupino iz člena 29, kjer so nacionalni organi varstva podatkov tudi zastopani, pred sprejetjem delegiranih aktov iz člena 56a(5) in vseh drugih delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 58, ki lahko vplivajo na varstvo podatkov. Ocena učinka na varstvo podatkov bi morala biti izvedena pred takih posvetovanjem.

V Bruslju, 8. marca 2012

Giovanni BUTTARELLI

Pomočnik Evropskega nadzornika za varstvo podatkov


(1)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(3)  COM(2011) 883 konč.

(4)  Uredba o sistemu IMI še ni sprejeta. ENVP je novembra 2011 izdal mnenje o predlogu Komisije. Glej http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2011/11-11-22_IMI_Opinion_SL.pdf

(5)  Sklici v tem predlogu se nanašajo na določbe direktive o poklicnih kvalifikacijah, kot jih je predlagala Komisija, razen če je določeno drugače.

(6)  Člen 56a(2) je treba dodatno pojasniti za zagotovitev, da to nedvoumno velja ne samo za opozorila v skladu s členom 56(1), ki se nanaša na zdravstvene delavce, temveč tudi za opozorila v skladu s členom56a(2), ki se nanaša na delavce, ki niso zaposleni v zdravstvu. Glej odstavke od 24 do 27 tega mnenja.

(7)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(8)  Glej odstavke od 57 do 59.

(9)  Na ta način ENVP pozdravlja dejstvo da se – za razliko od opozoril iz člena 56a(1) – sklicuje na „zadevne države članice“ in ne na „vse države članice“.

(10)  Ugotavljam, da bi omejevanje vsebine opozorila na minimalno nujno raven ter na dejanske in objektivne podatke – kot na primer podatek, ali je posamezno vrsto sklepa (na primer začasna prepoved opravljanja poklicne dejavnosti) sprejel pristojni organ ali sodišče – pomagalo tudi zmanjšati število zahtev za popravek, blokiranje ali izbris opozorila, ker bi bilo težje ugovarjati točnosti takih podatkov.

(11)  Podobni sklici na domnevo nedolžnosti so že vključeni v Direktivo 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(12)  Glej tudi mnenje ENVP o predlogu za uredbo o sistemu IMI, odstavki od 29 do 32.


III Pripravljalni akti

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

Evropska centralna banka

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/7


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 2. marca 2012

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles 2020“)

(CON/2012/17)

2012/C 137/02

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 26. januarja 2012 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles 2020“) (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je dne 6. februarja 2012 prejela še zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o isti predlagani uredbi.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz člena 133 ter členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

Program Pericles je program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem in povezanimi goljufijami. Predlagana uredba bo nadomestila pravno podlago programa Pericles, ki preneha veljati konec leta 2013 (2), in tako program podaljšala do konca leta 2020. ECB ponavlja svoje stališče, da pomeni program Pericles koristen prispevek k dejavnostim, ki jih ECB, Europol in nacionalni organi že izvajajo v boju proti ponarejanju eura (3). ECB je prepričana, da bo program Pericles 2020 še naprej prispeval k ohranjanju integritete eurobankovcev, vključno z drugo serijo eurobankovcev.

1.2

ECB poudarja, da je dejavno vključena v boj proti ponarejanju eurobankovcev. ECB zlasti razvija grafične zasnove bankovcev in izpopolnjene tehnične elemente za eurobankovce, ki splošni javnosti in strokovnjakom omogočajo, da razlikujejo pristne bankovce od ponaredkov. Običajno se bankovci, potem ko so nekaj let v obtoku, nadgradijo, da se ohrani prednost pred ponarejevalci. Tudi Eurosistem izvaja ta preventivni ukrep in bo kmalu začel proizvodnjo druge serije eurobankovcev. Poleg tega ECB analizira nove vrste ponaredkov v svojem Centru za analizo ponaredkov (CAC) in uporablja tako pridobljeno znanje za to, da bolje svetuje organom pregona. CAC koordinira sporočanje vseh znanih tehničnih in statističnih podatkov o ponaredkih eura vsem relevantnim osebam.

2.   Posamezne pripombe

2.1

Drugi odstavek člena 4 predlagane uredbe določa metodo za ocenjevanje doseganja specifičnega cilja programa Pericles 2020. Pri tem rezultati niso odvisni samo od učinkovitega ukrepanja v skladu s programom Pericles 2020, temveč tudi od številnih zunanjih dejavnikov, vključno s številom ponaredkov v obtoku, razpoložljivostjo zadostnih človeških, finančnih in tehničnih virov pri finančnih in tehničnih organih, organih pregona in pravosodnih organih, ter izvajanjem drugih programov usposabljanja, organiziranih za te organe. V skladu s tem bi bilo treba program oceniti z vseh vidikov, ki vplivajo na ponarejanje eura in povezane goljufije. Zato ECB priporoča, da se ECB in Europol polno vključita v ocenjevanje programa Pericles 2020, kakor je določeno v členu 12(3) in (4) predlagane uredbe.

2.2

V skladu s programom Pericles 2020 lahko predlogi, ki jih predstavijo sodelujoče države članice, vključujejo udeležence iz tretjih držav, če je njihova navzočnost pomembna za zaščito eura. Čeprav je res, da je vključitev tretjih držav v program Pericles 2020 koristna za odvračanje od ponarejanja eura in povezanih goljufij po vsem svetu, bi morala biti vključenost tretjih držav razumna in sorazmerna.

2.3

ECB ugotavlja, da člen 8(2)(a) in (c) ter člen 10(3) predlagane uredbe predvidevata uporabo orodij odkrivanja oziroma nepovratna sredstva za nakup opreme. ECB se strinja s predlogom, da se dodelijo nepovratna sredstva za nakup splošne laboratorijske opreme, kot so mikroskopi, infrardeči čitalniki, šestila, denzitometri, mikrometri ter merilniki prevodnosti in magnetizma, ki so v pomoč v preiskovalnem procesu in niso posebej zasnovani ali trženi kot oprema za odkrivanje ponaredkov. ECB šteje, da so zanesljivi stroji in naprave za odkrivanje ponaredkov samo tisti, za katere je na njeni spletni strani navedeno, da so uspešno prestali preizkuse, ki vključujejo sveženj glavnih vrst ponaredkov ter različno obrabljenih in raztrganih pristnih bankovcev. Toda takšni stroji in naprave so namenjeni za poklicno dejavnost obdelave gotovine ter so na splošno zunaj dosega specializiranih organov za boj proti ponarejanju, ki so opredeljeni kot ciljna skupina v členu 8(2)(c) predlagane uredbe (4). Zato ECB meni, da ni primerno predvideti možnosti, da bi nakup detektorjev ponaredkov financirali s sredstvi programa Pericles 2020 ali da bi detektorje ponaredkov uporabljali specializirani organi za boj proti ponarejanju.

2.4

Za Komisijo, ECB in Europol bilo bi koristno, da bi skupaj preučili pobude za financiranje po programu Pericles 2020 (5), s čimer bi se izognili podvajanju in prekrivanju med programom Pericles 2020 in drugimi zadevnimi programi in dejavnostmi ter zagotovili razvoj skupne strategije proti ponarejanju eura in povezanim goljufijam. Zato bi bilo treba uvodno izjavo 7 in člen 11 predlagane uredbe spremeniti, da bosta določala: (a) pravočasno posvetovanje Komisije z glavnimi udeleženci v zvezi z letnim delovnim programom; in (b) pridobitev soglasja ECB in Europola k letnemu delovnemu programu za namen njegovega sprejetja (6). V tej zvezi bi bilo treba dati ECB in Europolu dovolj časa, da preučita osnutek letnega delovnega programa in predložita svoja stališča pred razpravo o njem v ustreznem svetovalnem odboru.

2.5

ECB pozdravlja člen 12(1) predlagane uredbe, ki zahteva, da Komisija izvaja program Pericles 2020 v sodelovanju z državami članicami na podlagi posvetovanj v različnih fazah izvajanja, ob upoštevanju ustreznih ukrepov, ki jih izvajajo drugi pristojni subjekti, zlasti ECB in Europol. Člen 12(1) predlagane uredbe zagotavlja zadostno raven sodelovanja na ravni Unije ter skladnost med programom Pericles 2020 in drugimi zadevnimi programi in dejavnostmi, ECB pa priporoča, da Komisija omogoči dovolj časa za seznanitev z dokumentacijo v zvezi z letnim delovnim programom, preden se o njem posvetuje z ECB in Europolom v ustreznem svetovalnem odboru.

2.6

ECB priporoča spremembo predlaganega člena 12(3) in (4), s katero bi omogočili vključenost ECB in Europola v ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti programa Pericles 2020 ter možnosti za njegovo podaljšanje, spremembo ali ukinitev.

V Frankfurtu na Majni, 2. marca 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2011) 913 konč.

(2)  Program Pericles je bil prvotno vzpostavljen s Sklepom Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program Pericles) (UL L 339, 21.12.2001, str. 50). Uporaba Sklepa 2001/923/ES je bila razširjena na države članice zunaj euroobmočja s Sklepom Sveta 2001/924/ES z dne 17. decembra 2001 o razširitvi učinka Sklepa o programu izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program Pericles) na države članice, ki niso sprejele eura kot enotne valute (UL L 339, 21.12.2001, str. 55). S kasnejšimi spremembami Sklepa Sveta 2001/923/ES se je razširil obseg in podaljšalo trajanje programa Pericles do 31. decembra 2013.

(3)  Glej odstavek 1 Mnenja ECB CON/2006/35 z dne 5. julija 2006 na zahtevo Sveta Evropske unije o dveh predlogih sklepov Sveta o programu izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL C 163, 14.7.2006, str. 7). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(4)  Poleg tega iz ocene učinka (SEC(2011) 1615 final) jasno izhaja, da se možnost financiranja nakupa opreme nanaša na pristojne nacionalne agencije za boj proti ponarejanju (v tretjih državah) za potrebe zaščite eura pred ponarejanjem, pri čemer je poseben poudarek na specializiranih agencijah, ki delujejo v občutljivih tretjih državah in imajo druge prednostne naloge pred bojem proti ponarejanju eura.

(5)  Glej odstavek 8 Mnenja ECB CON/2005/22 z dne 21. junija 2005 na zahtevo Sveta Evropske unije o dveh predlogih sklepov Sveta o programu izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL C 161, 1.7.2005, str. 11) in odstavek 2.2 Mnenja ECB CON/2006/35 z dne 5. julija 2006 na zahtevo Sveta Evropske unije o dveh predlogih sklepov Sveta o programu izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL C 163, 14.7.2006, str. 7).

(6)  Glej odstavek 8 Mnenja CON/2005/22.


PRILOGA

Predlogi sprememb besedila

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 7 predlagane uredbe

„(7)

Zagotoviti je treba, da je ta akcijski program Unije skladen z drugimi programi in dejavnostmi ter da jih dopolnjuje. Komisija mora opraviti vsa potrebna posvetovanja glede ocenitve potreb za zaščito eura z glavnimi udeleženci (zlasti s pristojnimi nacionalnimi organi, ki so jih imenovale države članice, z ECB in Europolom) v ustreznih svetovalnih odborih, določenih v Uredbi (ES) št. 1338/2001, zlasti glede izmenjave, pomoči in usposabljanja za izvedbo tega programa.“

„(7)

Zagotoviti je treba, da je ta akcijski program Unije skladen z drugimi programi in dejavnostmi ter da jih dopolnjuje. Komisija mora v ustreznem času pred sprejetjem letnega delovnega programa opraviti vsa potrebna posvetovanja glede ocenitve potreb za zaščito eura z glavnimi udeleženci. (Komisija se mora zlasti posvetovati s pristojnimi nacionalnimi organi, ki so jih imenovale države članice, ter pridobiti soglasje ECB in Europola) k letnemu delovnemu programu v ustreznem svetovalnem odboru, določenem v Uredbi (ES) št. 1338/2001, zlasti glede izmenjave, pomoči in usposabljanja za izvedbo tega programa.“

Pojasnilo

Za Komisijo, ECB in Europol bo koristno, če bodo v okviru letnega delovnega programa skupaj preučili pobude, ki naj bi jih financirali v skladu s programom Pericles 2020. Takšna skupna preučitev bi prispevala k izogibanju podvajanja in prekrivanja med programom Pericles 2020 ter drugimi zadevnimi programi in dejavnostmi, ki jih podpirajo ECB, Europol in pristojni nacionalni organi. Poleg tega bi s tem pristopom zagotovili razvoj skupne strategije proti ponarejanju eura in povezanim goljufijam. Zato ECB predlaga, da se uvodna izjava 7 predlagane uredbe spremeni, da bo določala: (a) pravočasno posvetovanje Komisije z glavnimi udeleženci v zvezi z letnim delovnim programom; in (b) pridobitev soglasja ECB in Europola o letnemu delovnemu programu za namen njegovega sprejetja.

Sprememba 2

Člen 11 predlagane uredbe

„Člen 11

Letni delovni program

Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe. V njih so določeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis dejavnosti, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno dejavnost, in okviren časovni razpored izvajanja. […]“

„Člen 11

Letni delovni program

Komisija sprejme letne delovne programe. po pravočasnem posvetovanju z glavnimi udeleženci o osnutkih letnih delovnih programov ter po pridobitvi soglasja ECB in Europola. V letnih delovnih programih so določeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis dejavnosti, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno dejavnost, in okviren časovni razpored izvajanja. […]“

Pojasnilo

Za Komisijo, ECB in Europol bo koristno, če bodo skupaj preučili pobude, ki naj bi jih financirali v skladu s programom Pericles 2020. Takšna skupna preučitev bi prispevala k izogibanju podvajanja in prekrivanja med programom Pericles 2020 ter drugimi zadevnimi programi in dejavnostmi, ki jih podpirajo ECB, Europol in pristojni nacionalni organi. Poleg tega bi s tem pristopom zagotovili razvoj skupne strategije proti ponarejanju eura in povezanim goljufijam. Zato ECB predlaga, da se člen 11 predlagane uredbe spremeni, da bo določal: (a) pravočasno posvetovanje Komisije z glavnimi udeleženci v zvezi z letnim delovnim programom; in (b) pridobitev soglasja ECB in Europola o letnemu delovnemu programu za namen njegovega sprejetja.

Sprememba 3

Člen 12(3) predlagane uredbe

„(3)   Ocenjevanje programa opravi Komisija. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 […].“

„(3)   Ocenjevanje programa opravi Komisija. Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila pristojnim nacionalnim organom, ki so jih imenovale države članice, ter pridobi soglasje ECB in Europola o vsebini ocenjevalnega poročila v ustreznem svetovalnem odboru, določenem v Uredbi (ES) št. 1338/2001. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 […].“

Pojasnilo

Učinkovitost programa Pericles 2020 bi morala imeti prednost, da lahko program doseže svoje splošne in specifične cilje. Po mnenju ECB je bistveno, da se program Pericles 2020 uskladi z obstoječimi programi Unije in nacionalnimi programi ter projekti ECB in Europola. V tej zvezi ECB meni, da bi se bilo treba o ocenjevalnem poročilu posvetovati z vsemi glavnimi udeleženci in pridobiti njihovo soglasje v ustreznem svetovalnem odboru, določenem v Uredbi (ES) št. 1338/2001. Zato ECB predlaga zgornjo spremembo besedila, ki tudi krepi vlogo ECB in Europola pri ocenjevanju uspešnosti in učinkovitosti programa Pericles 2020 ter možnosti za njegovo podaljšanje, spremembo ali ukinitev.

Sprememba 4

Člen 12(4) predlagane uredbe

„(4)   Komisija do 31. decembra 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži tudi poročilo o doseganju ciljev programa.“

„(4)   Poleg tega Komisija pošlje osnutek poročila o doseganju ciljev programa pristojnim nacionalnim organom, ki so jih imenovale države članice, ter pridobi soglasje ECB in Europola o ocenjevalnem poročilu v ustreznem svetovalnem odboru, določenem v Uredbi (ES) št. 1338/2001. Komisija do 31. decembra 2021 predloži poročilo o doseganju ciljev programa Evropskemu parlamentu in Svetu.“

Pojasnilo

Za uspešno uporabo metode za ocenjevanje doseganja specifičnih ciljev programa Pericles 2020 je potreben širok obseg strokovnega znanja, izkušenj in informacij. Ta sklep sledi iz člena 4, ki našteva vrsto različnih rezultatov, glede na katere bo ocenjeno doseganje teh ciljev. Pri tem rezultati niso odvisni samo od učinkovitega ukrepanja v skladu s programom Pericles 2020, temveč tudi od številnih zunanjih dejavnikov, vključno s številom ponaredkov v obtoku, razpoložljivostjo zadostnih človeških, finančnih in tehničnih virov pri finančnih in tehničnih organih, organih pregona in pravosodnih organih, ter izvajanjem drugih programov usposabljanja, organiziranih za te organe. V skladu s tem bi bilo treba program Pericles 2020 oceniti z vseh vidikov, ki vplivajo na ponarejanje eura in povezane goljufije. Zato bi morali biti ECB, Europol in pristojni nacionalni organi, ki imajo vsi veliko ustreznega strokovnega znanja in informacij, polno vključeni v ocenjevanje doseganja ciljev programa Pericles 2020. O končnemu ocenjevalnemu poročilu bi bilo treba tudi pridobiti soglasje ECB in Europola.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/12


Abdelkarim Hussein Mohamed AL NASSER, Ibrahim Salih Mohammed AL-YACOUB, Hasan IZZ-AL-DIN (alias GARBAYA, Ahmed; alias SA-ID; alias SALWWAN, Samir), Khalid Shaikh MOHAMMED (alias ALI, Salem; alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah; alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith; alias WADOOD, Khalid Adbul), Gama'a Al-Islamiyya (alias Al-Gama'a al-Islamiyya, Islamic Group — IG, Islamistična skupina), Holy Land Foundation for Relief and Development (Fundacija Svete dežele za pomoč in razvoj), National Liberation Army (Ejército de Liberación Nacional, Nacionalna osvobodilna vojska), Popular Front for the Liberation of Palestine (PFLP, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine), Popular Front for the Liberation of Palestine-General Command (alias PFLP-General Command, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), Revolutionary Armed Forces of Colombia (FARC, Oborožene revolucionarne sile Kolumbije) in Shining Path (Sendero Luminoso, SL, Sijoča pot), ki so vključeni na seznam iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1375/2011 (1), so obveščeni o naslednjem

2012/C 137/03

Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 določa, da se zamrznejo vsa denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri, ki pripadajo zadevnim osebam, skupinam in subjektom, ter da se jim nobena denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri ne smejo dati v razpolaganje, bodisi neposredno ali posredno.

Svet je prejel nove informacije, ki so pomembne za uvrstitev navedenih oseb in skupin na seznam. Ob upoštevanju teh novih informacij je utemeljitve ustrezno spremenil.

Zadevne osebe in skupine lahko Svetu predložijo zahtevek za pridobitev posodobljene utemeljitve, na podlagi katere so bili obdržani na zadevnem seznamu. Zahtevke je treba poslati na naslednji naslov:

Council of the European Union

(Attn: CP 931 designations)

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Takšen zahtevek je treba predložiti v treh tednih od datuma objave tega uradnega obvestila.

Zadevne osebe in skupine lahko Svetu na zgornji naslov kadar koli skupaj z vsemi dokazili pošljejo zahtevek za ponovno preučitev odločitve, da se vključijo na seznam in obdržijo na njem. Takšni zahtevki bodo obravnavani po njihovem prejemu. V zvezi s tem zadevne skupine in subjekte opozarjamo, da bo Svet redno pregledoval seznam v skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Da bi bili lahko zahtevki preučeni med naslednjim pregledom, jih je treba predložiti v treh tednih od datuma obvestila o utemeljitvi.

Zadevne osebe in skupine opozarjamo, da lahko pristojnim organom zadevne države članice ali zadevnih držav članic, navedenih na seznamu v prilogi k Uredbi, pošljejo vlogo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali posebna plačila v skladu s členom 5(2) navedene uredbe. Posodobljen seznam pristojnih organov je na naslednjem spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/comm/external_relations/cfsp/sanctions/measures.htm


(1)  UL L 343, 23.12.2011, str. 10.


Evropska komisija

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/14


Menjalni tečaji eura (1)

11. maja 2012

2012/C 137/04

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2944

JPY

japonski jen

103,48

DKK

danska krona

7,4334

GBP

funt šterling

0,80330

SEK

švedska krona

8,9840

CHF

švicarski frank

1,2012

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,5815

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,253

HUF

madžarski forint

289,90

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6978

PLN

poljski zlot

4,2434

RON

romunski leu

4,4378

TRY

turška lira

2,3135

AUD

avstralski dolar

1,2877

CAD

kanadski dolar

1,2997

HKD

hongkonški dolar

10,0506

NZD

novozelandski dolar

1,6476

SGD

singapurski dolar

1,6194

KRW

južnokorejski won

1 485,25

ZAR

južnoafriški rand

10,4786

CNY

kitajski juan

8,1681

HRK

hrvaška kuna

7,5027

IDR

indonezijska rupija

11 893,41

MYR

malezijski ringit

3,9750

PHP

filipinski peso

55,043

RUB

ruski rubelj

39,0134

THB

tajski bat

40,346

BRL

brazilski real

2,5305

MXN

mehiški peso

17,5015

INR

indijska rupija

69,4250


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


Računsko sodišče

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/15


Posebno poročilo št. 5/2012 – Skupni informacijski sistem RELEX (CRIS)

2012/C 137/05

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 5/2012 – Skupni informacijski sistem RELEX (CRIS).

Poročilo lahko preberete na spletni strani Evropskega računskega sodišča ali si ga z nje prenesete: http://eca.europa.eu

Poročilo v tiskani različici lahko dobite brezplačno, če naslovite zahtevo na Računsko sodišče:

European Court of Auditors

Unit ‘Audit: Production of Reports’

12, rue Alcide de Gasperi

1615 Luxembourg

LUXEMBOURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: eca-info@eca.europa.eu

ali tako, da izpolnite elektronsko naročilnico na spletni strani EU-Bookshop.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/16


Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

2012/C 137/06

V skladu s členom 35(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) je bila sprejeta odločitev za zaprtje ribolova, kot je prikazano v preglednici:

Datum in čas zaprtja

23.3.2012

Trajanje

23.3.2012–31.12.2012

Država članica

Portugalska

Stalež ali skupina staležev

MAC/8C3411

Vrsta

skuša (Scomber scombrus)

Območje

VIIIc, IX in X; vode EU območja CECAF 34.1.1

Vrste ribiških plovil

Referenčna številka


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/17


Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

2012/C 137/07

V skladu s členom 35(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) je bila sprejeta odločitev o zaprtju ribolova, kot je prikazano v preglednici:

Datum in čas zaprtja

18.1.2012

Trajanje

18.1.2012–31.12.2012

Država članica

Francija

Stalež ali skupina staležev

ANF/8C3411

Vrsta

morska spaka (Lophiidae)

Območje

VIIIc, IX in X; vode EU območja CECAF 34.1.1

Vrste ribiških plovil

Referenčna številka


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/18


Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

2012/C 137/08

V skladu s členom 35(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) je bila sprejeta odločitev za zaprtje ribolova, kot je prikazano v preglednici:

Datum in čas zaprtja

9.3.2012

Trajanje

9.3.2012–31.12.2012

Država članica

Švedska

Stalež ali skupina staležev

PRA/04-N.

Vrsta

severna kozica (Pandalus borealis)

Območje

norveške vode južno od 62° s. z. š.

Vrste ribiških plovil

Referenčna številka


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/19


DRŽAVNE POMOČI – LUKSEMBURG

Državna pomoč SA.34440 (12/C) – Prodaja družbe Dexia BIL

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 137/09

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 3. aprila 2012 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Luksemburg o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 108(2) PDEU v zvezi z navedenim ukrepom.

Zainteresirane strani lahko v enem mesecu od dneva objave tega povzetka in dopisa, ki mu sledi, predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerim Komisija začenja postopek, na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Registry

Office: J70 03/225

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22961242

Te pripombe se posredujejo Luksemburgu. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

POVZETEK

I.   POSTOPEK

1.

V odločbi z dne 19. novembra 2008 je Komisija navedla, da ne bo vložila ugovora v zvezi z likvidnostno pomočjo in jamstvom za obveznice skupine Dexia. Pomoč je bila odobrena kot pomoč za reševanje, ki je združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe ES.

2.

Francija (16. februarja 2009), Luksemburg (17. februarja 2009) in Belgija (18. februarja 2009) so Komisiji priglasili načrt za prestrukturiranje skupine Dexia. Komisija se je 13. marca 2009 odločila začeti formalni postopek preiskave pod pogoji iz člena 108(2) PDEU glede vseh ukrepov, odobrenih skupini Dexia.

3.

Komisija je s sklepom z dne 26. februarja 2010 odobrila načrt za prestrukturiranje skupine Dexia.

4.

Belgijski organi so 12. oktobra 2011 Komisiji priglasili dodaten ukrep, v okviru katerega bi družba Dexia SA kupila vse delnice banke Dexia Banque Belgique (DBB). Komisija je s sklepom z dne 17. oktobra 2011 odločila, da začasno, tj. za šest mesecev, odobri ukrep, s katerim je država Belgija od družbe Dexia SA odkupila DBB, in začne formalni postopek preiskave za ta ukrep.

5.

Francoski, belgijski in luksemburški organi so 14. decembra 2011 Komisiji priglasili dodaten ukrep za skupino Dexia, ki je zajemal začasno jamstvo za refinanciranje. Komisija je s sklepom z dne 21. decembra 2011 odločila, da začasno, tj. za šest mesecev, odobri začasno jamstvo za refinanciranje in začne formalni postopek preiskave za ta ukrep.

6.

Luksemburški organi so 23. marca 2012 Komisiji priglasili, da skupina Dexia prodaja družbo Dexia BIL. Odločitev o začetku postopka na podlagi člena 108(2) PDEU se nanaša na prodajo družbe Dexia BIL.

II.   DEJSTVA

7.

Dexia BIL je del skupine Dexia. Skupina Dexia je bila ustanovljena leta 1996 z združitvijo francoske banke Crédit Local in belgijske banke Crédit Communal. Skupino Dexia sestavljajo krovna holdinška družba (v nadaljnjem besedilu: družba Dexia SA) in tri operativne odvisne družbe s sedežem v Franciji (v nadaljnjem besedilu: družba DCL), Belgiji (v nadaljnjem besedilu: družba DBB) in Luksemburgu (v nadaljnjem besedilu: družba Dexia BIL). Družba Dexia BIL je po depozitih in posojilih prebivalcem tretja največja banka v Luksemburgu z bilančno vsoto konec junija 2011 v višini 41 milijard EUR. Družba Dexia BIL se večinoma ukvarja z bančnim poslovanjem s prebivalstvom, posojili zasebnikom in podjetjem ter z zasebnim bančništvom.

8.

Zaradi finančne krize so Francija, Belgija in Luksemburg družbi Dexia od septembra 2008 odobrili več ukrepov pomoči. Komisija je s sklepom z dne 26. februarja 2010 o načrtu prestrukturiranja družbe Dexia SA pomoč, dodeljeno družbi Dexia SA, odobrila pod pogojem, da zadevne države članice in Dexia izpolnijo vse zaveze in pogoje, priložene temu sklepu.

9.

Čeprav je družba Dexia SA z odobrenim prestrukturiranjem okrepila stabilnost svojega financiranja ter zmanjšala svojo velikost, nestrateška sredstva in raven finančnega vzvoda, pa je prišlo pri izvajanju načrta do zamud in likvidnostna neravnovesja družbe Dexia SA so se od poletja 2011 povečevala. Čeprav težave skupine Dexia niso nikoli izvirale iz družbe Dexia BIL, so slednjo prizadeli učinki prelivanja ter je septembra in oktobra 2011 utrpela precejšen odliv vlog vlagateljev. Položaj družbe Dexia BIL se je od napovedi njene prodaje 6. oktobra 2011 stabiliziral.

10.

Luksemburški organi menijo, da je Dexia prodajo družbe Dexia BIL načrtovala že od leta 2009 in da je Dexia med letom 2009 in poletjem 2011 stopila v stik z več zasebnimi subjekti. Vendar ti pogovori niso privedli do dejanskih ponudb o prevzemu. Tako je Dexia 6. oktobra 2011 objavila, da je začela ekskluzivna pogajanja z zasebnim vlagateljem „Precision Capital“, pri čemer pa naj bi država Luksemburg obdržala manjšinski delež. Za prodajo družbe Dexia BIL je bil 20. decembra 2011 podpisan memorandum o soglasju za 730 milijonov EUR, pri čemer je podjetje Precision Capital pridobilo 90-odstotni delež, država Luksemburg pa 10-odstotnega. Država Luksemburg je sodelovala pod enakimi pogoji kot podjetje Precision Capital.

11.

Nekatere dejavnosti in prispevki so bili izključeni iz transakcije, s čimer se je prodani del omejil zlasti na poslovanje s prebivalstvom in zasebno bančništvo (v nadaljnjem besedilu: prodani del). Natančneje izključitev zajema: RBC Dexia, Dexia Asset Management, preostanek portfelja („Legacy Portfolio“), Parfipar, Dexia LDG, Popular Banca Privada, pri čemer prejemke od izključenih delov obdrži družba Dexia BIL. Nepristransko mnenje (fairness opinion) tretje strani o ceni prodaje družbe Dexia BIL je bilo zaključeno 10. decembra 2011, torej pred podpisom memoranduma o soglasju. Načrtuje se tudi konec financiranja, ki ga Dexia BIL zagotavlja skupini Dexia.

12.

Na tej stopnji memorandum o soglasju vključuje klavzulo (v nadaljnjem besedilu: klavzula 3.3.5), ki določa, da če do 1. januarja 2017 Dexia ali katero koli podjetje skupine Dexia pri svojih prihodnjih prodajah, odsvojitvah ali združitvah drugih podružnic pridobi suvereno jamstvo v zvezi z uspešnostjo pri izpolnjevanju obveznosti povrnitve stroškov kupcem v teh transakcijah in če so ti kupci zasebna podjetja, bo Dexia poskrbela, da bo pridobitelju družbe Dexia BIL podjetju Precision Capital dodeljeno jamstvo pod podobnimi pogoji (mutatis mutandis) s strani istega garanta (ali drugega garanta z enako visoko kreditno oceno). Vendar pa so luksemburški organi sporočili, da je predvideno, da se ta klavzula umakne.

III.   OCENA

13.

Ker transakcija ni bila opravljena na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, mora Komisija temeljito preveriti, ali cena prodanega dela ustreza tržni ceni.

14.

Komisija ugotavlja, da so pogoji in okoliščine za 10-odstotni delež države Luksemburg enaki kot za 90-odstotni delež podjetja Precision Capital. Vendar glede na to, da so pogoji in okoliščine za prispevek države Luksemburg enaki kot za podjetje Precision Capital, Komisija meni, da je država Luksemburg posredovala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, in lahko izključi domnevo, da je bila z njenim 10-odstotnim deležem prodanega dela družbe Dexia BIL zagotovljena dodatna državna pomoč.

15.

Glede nakupa družbe Dexia BIL je tretja stran izdala nepristransko mnenje, prodajna cena pa je v mejah, navedenih v tem mnenju. Vendar pa je bilo nepristransko mnenje zaključeno med pogajanji in pred sklenitvijo memoranduma o soglasju. Zato Komisija na tej stopnji ne more zaključiti, da nepristransko mnenje ustrezno upošteva vse pogoje transakcije, še posebno glede vrednotenja izključenih dejavnosti in z njimi povezanih prihodkov ter učinka klavzule 3.3.5, če ta ne bi bila umaknjena.

16.

Če klavzula 3.3.5 ne bi bila umaknjena, bi imela Komisija pomisleke, ali ta klavzula morebiti lahko pomeni državno pomoč in ali jo cena transakcije ustrezno ponazarja.

Zato Komisija na tej stopnji ne more izključiti, da prodaja prodanega dela družbe Dexia BIL in njeni pogoji ne vključujejo elementov državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU v dobro prodanega dela družbe Dexia BIL in njegovega pridobitelja podjetja Precision Capital, če bi bila cena transakcije prenizka v primerjavi s tržno ceno.

BESEDILO DOPISA

„J'ai l'honneur de vous informer que, au vu des informations qui lui ont été communiquées sur le cas cité en objet, la Commission européenne a décidé d'ouvrir une procédure, conformément à l'article 108, paragraphe 2, du Traité sur le fonctionnement de l'Union européenne ("TFUE") sur la mesure notifiée.

1.   PROCÉDURE

(1)

Par décision du 19 novembre 2008 (1), la Commission a décidé de ne pas soulever d'objections aux mesures d'urgence concernant une opération de soutien de liquidité ("liquidity assistance" ci-après "l'opération LA") et une garantie sur certains éléments de passif de Dexia (2). La Commission a considéré que ces mesures étaient compatibles avec le marché intérieur sur la base de l'article 107, paragraphe 3, alinéa b), TFUE en tant qu’aide au sauvetage d'une entreprise en difficulté et a autorisé ces mesures pour une période de six mois à compter du 3 octobre 2008, en précisant qu’au-delà de cette période, la Commission devrait réévaluer l’aide en tant que mesure structurelle.

(2)

La Belgique, la France et le Luxembourg (ci-après "les États membres concernés") ont notifié à la Commission un premier plan de restructuration de Dexia respectivement les 16, 17 et 18 février 2009.

(3)

Par décision du 13 mars 2009, la Commission a décidé d'ouvrir la procédure prévue à l’article 108, paragraphe 2, TFUE pour l’ensemble des aides accordées à Dexia (3).

(4)

Par décision du 30 octobre 2009 (4), la Commission a autorisé la prolongation de la garantie jusqu'au 28 février 2010 ou jusqu'à la date de la décision de la Commission statuant sur la compatibilité des mesures d'aides et le plan de restructuration de Dexia, si la restructuration intervient avant le 28 février 2010. La Commission a précisé dans sa décision du 30 octobre 2009 que les mesures proposées dans le plan de restructuration initial ne permettaient pas, à ce stade, de statuer sur la compatibilité des aides.

(5)

Le 9 février 2010, les États membres concernés ont transmis à la Commission des informations sur des mesures additionnelles envisagées afin de compléter le plan de restructuration initial notifié en février 2009.

(6)

Par décision du 26 février 2010 (5), la Commission a autorisé le plan de restructuration de Dexia et la conversion des aides d'urgence en aides à la restructuration, sous condition du respect de tous les engagements et conditions de ladite décision.

La procédure postérieure à la décision du 26 février 2010

(7)

Depuis l'été 2011, Dexia a rencontré des difficultés supplémentaires et les États membres concernés ont envisagé des mesures d'aide additionnelles.

(8)

Par décision du 17 octobre 2011 (6), la Commission a décidé d'ouvrir une procédure formelle d'investigation sur la mesure de vente par Dexia et de rachat par l'État belge de Dexia Banque Belgique (ci-après "DBB"). Cette mesure concerne le rachat par l'État belge de DBB et ses filiales, à l'exception de Dexia Asset Management. Toutefois, dans un souci de préservation de la stabilité financière, la Commission a décidé d'autoriser temporairement la mesure. Celle-ci est donc autorisée pour six mois à compter de la date de la décision ou, si la Belgique soumet un plan de restructuration dans les six mois à compter de la date de la décision, jusqu'à ce que la Commission adopte une décision finale sur la mesure.

(9)

Le 18 octobre 2011, les États membres concernés ont informé la Commission d'un ensemble de nouvelles mesures potentielles en vue d'un nouveau plan de restructuration ou de démantèlement de Dexia. Dans le cadre de cet ensemble de nouvelles mesures, la Belgique a notifié à la Commission, le 21 octobre 2011, une mesure de recours pour DBB à l'"Emergency Liquidity Assistance" (ci-après "ELA") pourvue d'une garantie de l'État belge. Cette mesure permet à DBB d'octroyer des financements à Dexia Crédit Local SA (ci-après "DCL").

(10)

Le 14 décembre 2011, la France, la Belgique et le Luxembourg ont également notifié à la Commission, dans le cadre de cet ensemble de nouvelles mesures, un projet de garantie temporaire des États membres concernés sur le refinancement de Dexia SA, de DCL et/ou de leurs filiales. Par décision du 21 décembre 2011 (ci-après "la décision d'ouverture sur les aides supplémentaires à la restructuration de Dexia") (7), dans un souci de préservation de la stabilité financière, la Commission a décidé d'autoriser temporairement jusqu'au 31 mai 2012 la garantie temporaire de refinancement.

(11)

Toutefois, dans cette décision, la Commission a ouvert une procédure formelle sur l'ensemble des mesures supplémentaires à la restructuration de Dexia depuis l'adoption de la décision conditionnelle (dont la garantie temporaire de refinancement) et a demandé aux États membres concernés que lui soit notifié, dans un délai de trois mois, un plan de restructuration de Dexia, ou à défaut de viabilité de Dexia, un plan de liquidation de Dexia.

Procédure relative à la vente de Dexia Banque Internationale à Luxembourg

(12)

Le 6 octobre 2011, Dexia SA a annoncé, dans un communiqué de presse (8), être entré en négociation exclusive avec un groupement d’investisseurs internationaux auquel participera l’État du Luxembourg, en vue d'une cession de Dexia Banque Internationale à Luxembourg (ci-après "Dexia BIL"). Le Conseil d’Administration du groupe Dexia se prononcerait sur le contenu d’une offre éventuelle à l’issue de la période d’exclusivité.

(13)

Le 18 décembre 2011, la Commission a été informée qu'un protocole d'accord contraignant, portant sur la vente de la participation de 99,906 % dans Dexia BIL détenue par Dexia, était sur le point d'être conclu. À travers ce protocole d'accord, Precision Capital SA, un groupe d'investisseurs du Qatar, acquerra 90 % de la participation, les 10 % restants étant acquis par le Luxembourg. Certains actifs de Dexia BIL sont exclus du périmètre de cette vente.

(14)

La vente de Dexia BIL ne faisait pas partie des mesures approuvées par la Commission dans le cadre du plan de restructuration de Dexia approuvé le 26 février 2010. Elle n'a pas non plus été inclue dans la portée de la procédure d'investigation ouverte par la décision de la Commission du 21 décembre 2011, concernant les mesures de restructuration notifiées à la Commission postérieurement à cette date.

(15)

Cette mesure avait déjà été portée à la connaissance de la Commission avant le 21 décembre 2011. La vente de Dexia BIL sera donc analysée par la Commission séparément de la restructuration de Dexia SA non seulement en raison de la nécessité d'apporter de la sécurité juridique dans les plus brefs délais, mais aussi et surtout en raison de l'indépendance de cette cession de la restructuration du groupe au vu des mesures d'aide approuvées temporairement en 2011, vu que cette mesure avait déjà été projetée depuis 2009 selon les informations reçues par la Commission et que Dexia BIL sera séparé juridiquement et économiquement de Dexia SA.

(16)

Le Luxembourg a notifié à la Commission le 23 mars 2012 la vente de Dexia BIL comme mesure additionnelle au plan de restructuration. Cette mesure fait l'objet de la présente décision.

2.   DESCRIPTION

2.1.   Description de Dexia BIL et du groupe Dexia

(17)

Dexia BIL fait partie du groupe Dexia. Née de la fusion en 1996 du Crédit Local de France et du Crédit communal de Belgique, Dexia est spécialisée dans les prêts aux collectivités locales mais compte également quelques 5,5 millions de clients privés, principalement en Belgique, au Luxembourg et en Turquie. Dexia était organisée autour d'une maison mère holding (Dexia SA) et de trois filiales opérationnelles situées en France (DCL), en Belgique (DBB) et au Luxembourg (Dexia BIL). Par une décision en date du 17 octobre 2011, la Commission a autorisé le rachat de DBB par l'État belge. Le bilan consolidé du groupe s'élevait, avant le rachat de DBB, à 518 milliards d'euros au 30 juin 2011.

Figure 1

Structure de Dexia SA au 31 décembre 2010

Image

(18)

Les parts des principaux actionnaires de Dexia SA sont les suivantes:

Nom du souscripteur

% détenu au 31 décembre 2010

Caisse des Dépôts et consignations

17,61 %

Holding Communal

14,14 %

Arco Group

13,81 %

Gouvernement fédéral belge

5,73 %

Gouvernement français

5,73 %

Ethias

5,04 %

CNP Assurances

2,96 %

Région flamande

2,87 %

Région wallonne

2,01 %

Salariés

1,07 %

Région Bruxelles-Capitale

0,86 %

Autres

28,17 %

Dexia BIL

(19)

Dexia BIL est une des plus grandes banques commerciales du Luxembourg présentant une taille bilantaire de 41 milliards d'euros au 30 juin 2011. Dexia BIL opère non seulement au Luxembourg, mais également dans d'autres pays comme la Suisse, le Royaume-Uni, certains pays d'Asie et du Moyen Orient, et ce, soit directement, soit à travers certaines de ses filiales. Dexia BIL détient également un important portefeuille de titres "legacy" d'une valeur de marché estimée au 30 septembre 2011 à environ [5 – 10] (9) milliards d'euros.

(20)

Dexia BIL est une des grandes banques à réseau de guichets au Luxembourg et est un acteur essentiel de l'économie locale aussi bien comme banque dépositaire des résidents personnes physiques et des entreprises que comme fournisseur de crédits de consommation, immobiliers et aux entreprises.

(21)

Selon les tableaux fournis par la Commission de surveillance du secteur financier ("CSSF"), autorité de surveillance du secteur financier luxembourgeois, Dexia BIL représente pour [10 – 15] % des résidents personnes physiques et pour [15 – 20] % des PMEs résidentes la banque de référence, la plaçant à chaque fois en troisième position sur le marché luxembourgeois. Les parts de marché de Dexia BIL dans le système bancaire luxembourgeois est d'environ [10 – 15] % en volume des dépôts, [10 – 15] % en volume des prêts et [5 – 10] % des actifs sous gestion dans le domaine de la banque privée.

2.2.   Les difficultés de Dexia

(22)

Les difficultés rencontrées par Dexia pendant la crise financière de l'automne 2008 ont été décrites dans la décision du 26 février 2010. Les difficultés plus récentes auxquelles Dexia a été confrontée peuvent être résumées comme suit.

(23)

Tout d'abord, l'aggravation de la crise des dettes souveraines, à laquelle sont confrontées de nombreuses banques européennes, a conduit à une méfiance de plus en plus grande de la part des investisseurs envers des contreparties bancaires, ne permettant plus à ces dernières de lever du financement dans des volumes et des conditions satisfaisantes.

(24)

En outre, étant particulièrement surexposée au risque souverain et para-souverain, Dexia a fait l'objet d'une méfiance accrue des investisseurs. En effet, Dexia présente à ses actifs de nombreux prêts et/ou obligations de pays et/ou de collectivités locales et régionales dans des pays perçus à risque par le marché.

(25)

De plus, la crise actuelle est intervenue alors même que Dexia n'a pas eu le temps de finaliser la mise en œuvre de son plan de restructuration, qui aurait affiché un profil de risque de liquidité nettement plus renforcé. Dexia présentant un profil de liquidité encore particulièrement vulnérable et le marché connaissant particulièrement la vulnérabilité de Dexia, Dexia a peut-être davantage que d'autres banques fait l'objet d'une méfiance accrue.

(26)

Les besoins de financement de Dexia ont particulièrement augmenté du fait des éléments suivants:

i)

la forte baisse des taux d'intérêt durant l'été 2011 a augmenté d'au moins [5 – 20] milliards d'euros le besoin d'apport de "collateral" pour faire face aux appels de marge liés à la variation de la valeur de marché du portefeuille d'instruments dérivés de taux utilisés en couverture du bilan;

ii)

de nombreuses émissions obligataires (en particulier les émissions garanties par les États précédemment émises par Dexia) sont arrivées à échéance à un moment où les conditions de marché pour refinancer ces obligations n'étaient pas optimales;

iii)

la forte baisse de valeur de marché et pour certains, la baisse de qualité crédit, des actifs que Dexia utilise à titre de sûretés pour obtenir du financement

iv)

la perte de confiance d'une grande partie des investisseurs, suite, entre autres, à l'annonce de pertes importances du deuxième trimestre 2011 (de près de 4 milliards d'euros) et de dégradations de certaines agences de notation;

v)

les difficultés de Dexia ont également conduit à des retraits massifs de dépôts de clients en Belgique et au Luxembourg en octobre 2011.

(27)

Vu l'incapacité pour Dexia de se refinancer sur les marchés et […], Dexia a dû dans un premier temps recourir à une nouvelle mesure d'ELA de la part de la Banque nationale de Belgique et de la Banque de France respectivement. C'est dans ces circonstances que les États membres concernés ont octroyé la garantie temporaire de refinancement en faveur de Dexia.

Dexia BIL

(28)

Malgré que Dexia BIL n'a pas été à l'origine des problèmes du groupe Dexia, […] elle a fait face à une forte réduction de ses dépôts, et ce, en particulier entre le 30 septembre 2011 et le 10 octobre 2011, période durant laquelle les dépôts ont baissé de [1 – 5] milliards d'euros (passant de [5 – 15] milliards d'euros à [5 – 15] milliards d'euros). Les pertes de dépôts se sont ensuite stabilisées suite à l'annonce d'une série de mesures visant à démanteler le groupe Dexia et à sécuriser certaines filiales du groupe (dont Dexia BIL). En particulier, Dexia avait annoncé le 6 octobre 2011 être entré en discussion avec un groupe d'investisseurs et le Luxembourg en vue de leur vendre Dexia BIL. Après avoir connu un plancher de [5 – 15] milliards d'euros le 22 novembre 2011, Dexia BIL a depuis lors pu afficher une légère progression de ses dépôts à [5 – 15] milliards d'euros le 14 décembre 2011.

2.3.   La nouvelle mesure notifiée: la cession de Dexia BIL

(29)

Le Luxembourg a notifié, le 23 mars 2012, la cession de Dexia BIL. La clôture de la vente est soumise à l'accord préalable de la Commission.

(30)

La mesure de cession de Dexia BIL notifiée à la Commission n'a pas fait objet de procédure d'appel d'offres formelle. Selon les autorités luxembourgeoises, la cession de Dexia BIL était apparemment envisagée depuis longtemps par Dexia qui a contacté à cet effet une série d'opérateurs entre 2009 et 2011, notamment […]. Les discussions menées ont été plus ou moins avancées, mais aucun de ces opérateurs n'a soumis un projet d'acquisition concret pour Dexia BIL.

(31)

Finalement les contacts avec Precision Capital ont abouti à l'entrée en négociation exclusive annoncé le 6 octobre 2011. Un protocole d'accord contraignant, portant sur la vente de la participation de 99,906 % dans Dexia BIL détenue par Dexia, a été conclu à travers un Mémorandum of Understanding le 20 décembre 2011 (ci-après "MoU"). À travers ce protocole d'accord, Precision Capital acquerra 90 % de la participation de la cession, les 10 % restants étant acquis par le Luxembourg aux mêmes termes et conditions que Precision Capital. La mesure notifiée se base sur ce MoU.

(32)

Certains actifs de Dexia BIL sont exclus du périmètre de cette vente et de fait, la cession ne se porte que sur une partie de Dexia BIL, à savoir les activités retail et banque privée (ci-après "les parties cédées"). Plus précisément sont exclus du périmètre de la vente: la participation de 51 % détenue par Dexia BIL dans Dexia Asset Management, la participation de 50 % détenue par Dexia BIL dans RBC Dexia Investor Services Limited (ci-après "RBCD"), la participation de 40 % dans Popular Banca Privada, le portefeuille de titres "legacy" de Dexia BIL (ainsi que certains produits dérivés y associés), les participations de Dexia BIL dans Dexia LDG Banque et Parfipar. Les activités susmentionnées seront transférées à Dexia avant la clôture de la transaction avec une clause de récupération du produit net des cessions par Dexia BIL. De plus, le MoU prévoit comme condition préalable à la vente l'élimination de tous les prêts et emprunts non sécurisés auprès d'entités du groupe Dexia et l'élimination de nombreux prêts et emprunts sécurisés auprès d'entités du groupe Dexia. Au 10 février 2012 ce financement octroyé aux autres entités du groupe était d'environ [0 – 5] milliards d'euros dont moins de [500 – 800] millions de financements sécurisés. L'exclusion de tous ces actifs permettra de réduire les actifs totaux de Dexia BIL d'environ 16,9 milliards d'euros par rapport à ces actifs totaux de 41 milliards d'euros au 30 juin 2011 (soit une réduction des actifs totaux de 40 % et des actifs pondérés par les risques de 50 %). À ce stade, la Commisison ne dispose pas d'évaluations précises des activités exclues de la cession.

(33)

La mesure notifiée stipule qu'au moment de la clôture de la vente, Dexia BIL sera pourvue d'un ratio Common Equity Tier 1 de 9 %.

(34)

Le prix de vente est fixé à 730 millions d'euros basé sur un ratio de Common Equity Tier 1 de 9 % au moment de la clôture. En cas d'excès de capital au moment de la clôture par rapport aux 9 % de Common Equity Tier 1, le prix de vente sera ajusté euro pour euro en fonction de l'excès de capital disponible à la clôture.

(35)

À ce stade, la mesure notifiée comprend une clause qui prévoit que si Dexia ou une entité du groupe Dexia obtient une garantie en faveur d'un acquéreur de la part d'un État pour ses obligations d'indemnisation sous des garanties contractuelles spécifiques à cette cession envers cet acquéreur, et dans la mesure où l'acquéreur en question est une entité privée (non contrôlée directement ou indirectement par des entités publiques), Dexia s'engage à faire en sorte qu'une garantie similaire soit octroyée par le même garant (ou un garant alternatif ayant le même rating) à des conditions similaires et pour des obligations contractuelles similaires envers les acquéreurs sous les contrats de cession. Cette obligation s'applique jusqu'au 1er janvier 2017 (ci-après "clause 3.3.5"). Or, les autorités luxembourgeoises ont informé la Commission que Precision Capital et l'État luxembourgeois envisagent de supprimer cette clause 3.3.5.

(36)

La mesure notifiée comprend également une clause de garantie par Dexia sur les litiges concernant les conséquences dommageables pour Dexia BIL (et ses filiales) de litiges actuels ou futurs en relation avec […], dans la mesure où celles-ci dépasseraient le montant de la provision enregistrée dans les comptes de Dexia BIL pour ces litiges, à savoir un montant de [50 – 150] millions d'euros (ci-après "clause […]").

(37)

Au préalable de la finalisation du MoU, des scénarios d'avant-projet de cession de Dexia BIL ont été soumis à une évaluation d'équité de prix par un Tiers (10). Cette évaluation du 10 décembre 2011 s'est faite selon trois méthodes différentes (11) et conclut à une valeur de prix comprise dans une fourchette entre [600 – 700] et [800 – 900] millions d'euros. Les scénarios analysés ont été établis au courant des négociations et avant la fixation des conditions exactes du MoU du 20 décembre 2011 faisant objet de la présente notification. En particulier, cette évaluation du 10 décembre 2011 ne fournit pas d'informations sur l'évaluation des activités exclues de la cession et si celles-ci sont adéquatement prises en compte dans le prix de la cession.

3.   OBSERVATIONS DU LUXEMBOURG

(38)

Le Luxembourg considère que ce projet représente une solution privée de marché. Les mesures projetées dans le cadre de ce projet ne constituent donc pas une aide d'État selon le Luxembourg.

(39)

Le Luxembourg observe que le projet de cession de Dexia BIL a été annoncé officiellement le 6 octobre 2011, soit avant la date de l'annonce des garanties octroyées par les trois États membres (Belgique, Luxembourg, France) à Dexia SA et DCL pour un montant de 45 milliards d'euros.

(40)

Le Luxembourg souligne que Dexia BIL est une des grandes banques à réseau de guichets au Luxembourg et est un acteur essentiel de l'économie locale aussi bien comme banque dépositaire des résidents personnes physiques et des entreprises que comme fournisseur de crédits de consommation, immobiliers et aux entreprises. Dexia BIL joue un rôle systémique pour l'économie luxembourgeoise (12) et une défaillance de cette banque (voire même seulement des incertitudes sur son sort) aurait des effets extrêmement graves sur la stabilité du système financier du Luxembourg et de l'économie luxembourgeoise en général. Vu la taille du pays, ces effets seraient d'ailleurs également ressentis dans les pays limitrophes.

(41)

C'est en raison du caractère systémique de Dexia BIL que l'État luxembourgeois, qui a mis en contact Dexia avec l'acquéreur privé potentiel Precision Capital, prendra une participation minoritaire dans Dexia BIL qui lui donnera la possibilité d'être représenté au conseil d'administration de Dexia BIL. Selon les autorités luxembourgeoises, il n'y a aucun avantage découlant de la reprise par l'État luxembourgeois d'une part de 10 % de Dexia BIL, car elle a lieu dans des conditions de marché, le prix payé et les conditions étant les mêmes que pour Precision Capital.

(42)

Le Luxembourg observe aussi que la cession de Dexia BIL était envisagée depuis longtemps par Dexia qui a contacté à cet effet une série d'opérateurs entre 2009 et 2011, notamment […]. Les discussions menées ont été plus ou moins avancées, mais aucun de ces opérateurs n'a manifesté d'intérêt pour Dexia BIL. Si les autorités luxembourgeoises reconnaissent que le processus n'a pas constitué un appel d'offres formel, elles observent qu'il est peu probable qu'un appel d'offres formel aurait abouti à un résultat différent. Un tel appel d'offres n'a pas pu être organisé dans un délai raccourci dicté par l'érosion accélérée de dépôts de Dexia BIL fin septembre 2011 en raison des rumeurs sur les difficultés du groupe Dexia et de la dégradation de la note de Dexia par Moody's le 3 octobre 2011, qui se sont ajoutées aux rumeurs entourant le système bancaire européen et à la crise de la dette souveraine et aux difficultés de la zone euro. Cette urgence a mené à l'annonce de la cession projetée de Dexia BIL et de l'entrée en négociations avec Precision Capital le 6 octobre 2011. Entre cette date et l'ouverture de négociations exclusives (13), aucune autre manifestation d'intérêts ou offre sérieuse n'a été reçue, malgré […] manifestations d'autres investisseurs potentiels (14).

(43)

Selon les autorités luxembourgeoises, un processus d'appel d'offres informel, organisé dans un délai raccourci et selon des procédures particulières imposées par les circonstances, pourrait être considéré comme un processus ouvert, transparent et non discriminatoire qui garantit la formation d'un prix de marché. Les autorités luxembourgeoises observent aussi qu'une évaluation d'équité du prix en date du 10 décembre 2011 conclut que le prix paraît équitable dans le contexte actuel des marchés et que la Commission aurait déjà accepté que la valorisation d'une entreprise puisse être conforme à un prix de marché sur la base d'une évaluation d'équité du prix réalisée par un expert indépendant.

(44)

Les autorités luxembourgeoises estiment également que Dexia BIL n'est pas une entité garantie et ne bénéficie pas de la garantie temporaire autorisée à titre provisoire par la Commission le 21 décembre 2011.

(45)

Enfin, les autorités luxembourgeoises argumentent que la sortie de Dexia BIL du groupe devrait se faire sans autres contraintes, le groupe Dexia — comprenant Dexia et ses filiales — étant seul identifié comme bénéficiaire des décisions de la Commission du 26 février 2010 et du 21 décembre 2011. Dexia BIL ne rentre pas dans le plan de restructuration ou de liquidation du groupe Dexia et sa cession ne contient aucun élément d'aide selon les autorités luxembourgeoises.

(46)

Par ailleurs, les autorités luxembourgeoises observent que Dexia BIL aura une position de liquidité forte après cession, elle se concentrera sur une activité de banque de détail et de banque privée et aura en grande partie coupé les liens avec le groupe Dexia résiduel à travers l'extraction du portefeuille "legacy" et de Dexia LDG et de la cession des participations dans RBCD et Dexia Asset Management. De même il est prévu de mettre fin au financement intragroupe fourni par Dexia BIL au groupe Dexia.

(47)

Quant à la garantie Madoff en relation avec certains litiges, les autorités luxembourgeoises considèrent qu'il s'agit d'une pratique du marché et qu'elle ne contient aucun élément d'aide.

(48)

Concernant la clause 3.3.5, le Luxembourg informe qu'il est envisagé de supprimer cette clause.

(49)

Le Luxembourg demande également que Dexia BIL ne soit plus assujettie aux conditions et engagements de la décision du 26 février 2010, ni au nouveau plan de restructuration ou de liquidation de Dexia à élaborer dans le cadre de la décision du 21 décembre 2011.

4.   APPRÉCIATION

4.1.   Existence de l'aide

(50)

L'article 107, paragraphe 1, TFUE prévoit que, sauf dérogations prévues par les traités, sont incompatibles avec le marché intérieur, dans la mesure où elles affectent les échanges entre États membres, les aides accordées par les États ou au moyen de ressources d'État sous quelque forme que ce soit qui faussent ou qui menacent de fausser la concurrence en favorisant certaines entreprises ou certaines productions.

(51)

La Commission note que le processus de cession de Dexia BIL ne s'est pas déroulé de façon ouverte, transparente et non discriminatoire. Le processus de cession a été limité à des négociations bilatérales avec un certain nombre d'acquéreurs potentiels sans procédure d'appel d'offre.

(52)

La Commission note que le Luxembourg a transmis une évaluation d'équité de prix de la transaction par un Tiers du 10 décembre 2011. Cette évaluation s'est faite selon trois méthodes différentes et conclut à une valeur de prix comprise dans une fourchette entre 674 et 864 millions d'euros. Le prix de cession prévu de 730 millions d'euros se situe donc dans cette fourchette. Or l'évaluation d'équité a été établie sur base des négociations en cours au 10 décembre 2011 et donc avant la signature du MoU. La Commission ne peut donc pas exclure que l'évaluation d'équité ne corresponde pas exactement aux conditions de la mesure notifiée y compris la clause de récupération du produit net des cessions par Dexia BIL. En outre, la Commission ne dispose pas de toutes les informations nécessaires sur les évaluations des activités exclues de la cession, en particulier le portefeuille "legacy", afin de s'assurer que le prix de la cession les reflète adéquatement.

(53)

La Commission ne peut donc pas conclure à ce stade que les conditions de la cession de Dexia BIL, dans le cadre des effets combinés de l'absence de procédure d'appel d'offre ouverte et du manque d'informations précises sur la évaluation adéquate de la transaction eu égard en particulier aux activités exclues de la cession et la clause potentielle 3.3.5, aient mené à la cession au prix de marché.

Transmission potentielle des anciennes aides reçues par Dexia groupe y compris ses filiales

(54)

Dans sa décision du 26 février 2010, la Commission a déjà établi que les aides reçues par Dexia SA sous forme de capital, de garanties de financement, d'ELA assortie d'une garantie d'État et de soutien aux actifs dépréciés (mesure FSA) étaient constitutives d'aides d'État (Belgique, Luxembourg, France). L'ensemble de ces mesures a également bénéficié à toutes les entités du groupe Dexia, y compris Dexia BIL. Ainsi Dexia BIL, en tant que partie du groupe Dexia, a déjà bénéficié de l'aide reçue dans le passé par le groupe Dexia et continue à en bénéficier.

(55)

Ainsi il est possible qu'une partie des aides dont Dexia a bénéficié soit transmise à l'acquéreur des parties cédées de Dexia BIL, dans le cas où le prix payé pour les activités acquises serait trop bas et ne refléterait pas adéquatement leur valeur de marché, i.e. le prix de marché. Une acquisition au prix de marché permettrait d'assurer que l'acquéreur paye adéquatement pour les aides dont cette partie de Dexia BIL a bénéficié en tant qu'entité du groupe Dexia et que le prix de la transaction de cession de Dexia BIL ne contient donc pas d'éléments d'aide.

Autres aides potentielles

(56)

La Commission note que l'État luxembourgeois participe dans la cession de Dexia BIL en tant qu'acquéreur d'une participation de 10 %, sous les mêmes conditions que Precision Capital. Malgré le fait que cette participation se fait aux mêmes conditions que celle de Precision Capital, il est évident que la participation du Luxembourg implique des ressources d'État. Or, vu que le Luxembourg participe aux mêmes conditions que Precision Capital, la Commission estime qu'a priori le Luxembourg agit comme un investisseur privé, ce qui exclut une aide en relation avec la participation de 10 % du Luxembourg.

(57)

La Commission note que Precision Capital et l'État luxembourgeois envisagent de supprimer la clause 3.3.5. Dans le cas où cette clause ne serait finalement pas supprimée, la Commission devra prendre en compte l'aide potentielle inclue dans cette clause. La Commission a par ailleurs des doutes que la valeur de cette clause ait été adéquatement prise en compte lors de l'évaluation d'équité de prix. La Commission note que par cette clause Dexia s'engagerait à obtenir à posteriori des garanties d'État en faveur de l'acquéreur de Dexia BIL. Ainsi, une activation de cette clause ferait potentiellement appel à des ressources d'État sous forme de garanties. De plus, la présence même de cette clause serait de nature à octroyer des bénéfices à l'acquéreur de Dexia BIL.

(58)

À ce stade, la Commission ne peut donc pas exclure que le prix de la transaction de cession de Dexia BIL ne contienne des éléments d'aide. La cession pourrait mener à un transfert d'aides reçues dans le passé par Dexia et pourrait en inclure de nouvelles. Les aides potentielles seraient sélectives car elles bénéficieraient uniquement Dexia BIL et à l'acquéreur Precision Capital.

(59)

Dexia BIL est active au niveau européen et donc clairement en concurrence avec d'autres acteurs de marché étrangers. La Commission considère donc que l'aide potentielle de la mesure puisse affecter les échanges entre États membres et fausser ou menacer de fausser la concurrence.

(60)

Pour les raisons ci-dessus, la Commission n'est à ce stade pas en mesure d'exclure que la mesure notifiée ne contienne potentiellement des éléments d'aide. La Commission invite donc les autorités luxembourgeoises et les parties intéressées à commenter ce point.

4.2.   Bénéficiaires de l'aide

(61)

La Commission considère que, dans le cas où la mesure notifiée contiendrait des éléments d'aide, Dexia BIL ainsi que l'acquéreur Precision Capital pourraient potentiellement en bénéficier.

(62)

Il ne peut être exclu que l'acquéreur bénéficie directement d'aide, dans le cas où le prix payé serait plus bas qu'un prix de marché.

(63)

En outre, la mesure permet la sortie de Dexia BIL du groupe Dexia et contribue donc à enrayer Dexia BIL des effets de contagion des problèmes dont le groupe Dexia est l'objet.

(64)

En conclusion, les bénéficiaires potentiels de l'aide sont les parties cédées de Dexia BIL ainsi que l'acquéreur Precision Capital. La Commission invite donc les autorités luxembourgeoises et les parties intéressées à commenter ce point.

4.3.   Base légale

Aide potentielle à Dexia BIL et à l'acquéreur

(65)

L'article 107, paragraphe 3, alinéa (b), TFUE donne pouvoir à la Commission de déterminer qu'une aide est compatible avec le marché intérieur lorsqu'elle a pour but de remédier à une perturbation grave de l'économie d'un État membre. À cet égard, la Commission note que les mesures liées à la cession de Dexia BIL permettent de remédier à une perturbation grave de l'économie luxembourgeoise, ce qui est confirmé par le courrier de la CSSF du 28 octobre 2011.

(66)

En effet, eu égard: i) à l'importance systémique que représente Dexia BIL pour le marché luxembourgeois du financement des ménages et des entreprises; et ii) aux difficultés rencontrées par Dexia BIL en raison d'une fuite substantielle de dépôts de la clientèle, les mesures apparaissent de nature à remédier à une perturbation grave de l'économie luxembourgeoise.

(67)

Par conséquent, dans l'hypothèse où elle serait constitutive d'aide d'État, la mesure devait être appréciée au regard de l'article 107, paragraphe 3, sous b), TFUE.

4.4.   Compatibilité avec l'article 107, paragraphe 3, alinéa b), TFEU de l'aide potentielle à Dexia BIL

(68)

Dans le cas où la mesure notifiée contiendrait des éléments d'aides d'État en faveur des parties cédées de Dexia BIL, sa compatibilité avec les conditions posées par la Commission dans sa Communication sur le retour à la viabilité et l'appréciation des mesures de restructuration prises dans le secteur financier dans le contexte de la crise actuelle, conformément aux règles relatives aux aides d'État (15) (la Communication sur les Restructurations) devrait être analysée:

restauration de la viabilité à long terme;

contribution propre du bénéficiaire;

limites aux distorsions de concurrence.

4.4.1.   Restauration de la viabilité à long terme des entités continuant l'activité

(69)

Il apparaît que la mesure de cession de Dexia BIL contribue à restaurer la viabilité à long terme de Dexia BIL. Dans l'immédiat, la sortie hors du groupe Dexia permet d'enrayer Dexia BIL de la contagion des problèmes de défiance dont le groupe Dexia est l'objet. La cession permet de préserver la franchise de Dexia BIL et contribue à arrêter les retraits de dépôts ce qui a un effet positif sur la liquidité de Dexia SA. À cet égard, la Commission note que l'annonce en date du 6 octobre 2011 du projet de vente de Dexia BIL a permis d'enrayer la fuite de dépôts. La Commission note également l'absence de financement par Dexia BIL au groupe Dexia après cession. Au 10 février 2012 ce financement octroyé aux autres entités du groupe était d'environ [0 – 5] milliards d'euros dont moins de [500 – 800] millions de financements sécurisés.

(70)

De par le périmètre de la cession excluant certaines activités dont notamment le portefeuille "legacy", Dexia BIL se concentrera à l'avenir sur une activité de banque de détail et de banque privée ainsi que les services aux entreprises, sur le marché luxembourgeois et international, en construisant sur son expertise et sa franchise existante et confirmée dans ces domaines.

(71)

De plus, le périmètre d'exclusion permet de réduire les actifs pondérés de Dexia BIL de 50 %. Suite au périmètre d'exclusion, Dexia BIL aura coupé en grande partie les liens existants avec le groupe Dexia. En particulier, l'extraction du portefeuille legacy permet d'immuniser Dexia BIL de pertes potentiellement importantes susceptibles d'être occasionnées par ce portefeuille.

(72)

Dexia BIL sera dès le départ adéquatement capitalisée avec un ratio Common Equity Tier 1 de 9 % à la clôture de la vente et selon les projections transmises par Dexia le 16 décembre 2011, ce ratio atteindrait un niveau de [15 – 25] % en 2016. En termes de produit bancaire net, les évaluations réalisées dans le cadre de l'équité du prix prévoient une augmentation annuelle moyenne de [0 – 10] % pour les années pour les 5 prochaines années.

(73)

La Commission peut donc conclure que la mesure permet la viabilité des parties cédées de Dexia BIL.

4.4.2.   Contribution propre

(74)

La Commission ne peut à ce stade pas conclure que le prix de vente au regard des effets combinés de l'absence de procédure d'appel d'offre ouverte et du manque d'informations précises sur la évaluation adéquate de la transaction en particulier des activités exclues de la cession et la récupération par Dexia BIL de leur produit net de cession ne contienne aucun élément d'aide d'État.

(75)

Dans le cas où la clause 3.3.5 ne serait finalement pas supprimée, la Commission ne peut, à ce stade, pas non plus conclure à une contribution propre adéquate. Selon cette clause, Dexia s'engagerait à obtenir à posteriori des garanties d'État en faveur de l'acquéreur de Dexia BIL. En effet, si l'octroi des garanties prévues à la clause 3.3.5 se ferait au moyen de ressources de l'État, tout en ne pas répondant a priori aux conditions de nécessité de l'aide potentielle et d'une limitation au minimum nécessaire. Sous cette clause Dexia BIL n'est pas tenue de démontrer la nécessité d'une telle aide potentielle dont la mise en œuvre serait déclenchée par le seul octroi d'une telle aide à un concurrent potentiel. La Commission a par conséquent des doutes sur la prise en compte dans le prix de vente de la difficulté de mettre en œuvre la clause 3.3.5 au regard de la compatibilité de l'aide potentielle prévue à la clause 3.3.5 avec le marché intérieur.

(76)

La Commission n'est donc pas en mesure de déterminer à ce stade si, dans le cas où la transaction contiendrait des éléments d'aide, le prix de cession ainsi que les conditions assorties (notamment la garantie à posteriori) permettrait d'assurer une contribution propre satisfaisante.

4.4.3.   Mesures visant à corriger les distorsions de concurrence

(77)

Selon la Communication sur les Restructurations (point 30) (16), la nature et la forme des mesures limitant les distorsions de concurrence dépendent du montant des aides, des conditions et circonstances dans lesquelles elles ont été octroyées, ainsi que des caractéristiques du marché ou des marchés sur lesquels le bénéficiaire est actif.

(78)

Dans le cas où la mesure notifiée contiendrait des aides additionnelles, il faudrait des mesures additionnelles pour limiter les distorsions de concurrence.

5.   CONCLUSION

(79)

Comme indiqué précédemment, la Commission n'est pas en mesure d'exclure qu'il y ait de l'aide ou s'il y a aide d'accepter, lors d'un premier examen, la compatibilité de la cession des parties cédées de Dexia BIL avec le marché intérieur.

(80)

En regard de ces éléments, la Commission doit donc poursuivre ses investigations sur la mesure de cession de Dexia BIL et ouvre une procédure formelle d'investigation, conformément à l'article 108, paragraphe 2, TFUE.

(81)

La Commission invite donc les parties intéressées à lui communiquer leurs observations quant à l'existence et la compatibilité de l'aide éventuellement contenus dans la cession de Dexia BIL, en particulier sur les éléments relatifs:

au prix de vente au regard des effets combinés de l'absence de procédure d'appel d'offre ouverte et du manque d'informations précises sur la évaluation adéquate de la transaction en particulier des activités exclues de la cession et la récupération par Dexia BIL de leur produit net de cession;

à la clause 3.3.5 du MoU, si cette clause est maintenue.

(82)

Compte tenu des considérations qui précèdent, la Commission invite le Luxembourg, dans le cadre de la procédure de l'article 108, paragraphe 2, TFUE, à présenter leurs observations et à fournir toute information utile pour l’évaluation de cette mesure et de ces aides dans un délai d’un mois à compter de la date de réception de la présente. Elle invite vos autorités à transmettre immédiatement une copie de cette lettre aux bénéficiaires potentiels de l’aide.

DÉCISION

En conformité avec l'article 108, paragraphe 2, TFUE, la Commission a décidé d'ouvrir une procédure formelle d'investigation sur la mesure de cession de Dexia BIL. La Commission a des doutes sur l'absence d'élément d'aide dans la cession envisagée et sur la compatibilité de ces éléments d'aide potentiels avec le marché intérieur. La Commission a décidé d'ouvrir une procédure formelle d'investigation en particulier sur les éléments relatifs:

au prix de vente au regard des effets combinés de l'absence de procédure d'appel d'offre ouverte et du manque d'informations précises sur la évaluation adéquate de la transaction en particulier des activités exclues de la cession et la récupération par Dexia BIL de leur produit net de cession;

à la clause 3.3.5 du MoU, si cette clause est maintenue.

Le Luxembourg est invité à présenter ses observations et à transmettre à la Commission toutes les informations nécessaires pour l'analyse de la mesure et sa compatibilité éventuelle.

Par la présente, la Commission avise le Luxembourg qu’elle informera les intéressés par la publication de la présente lettre et d'un résumé de celle-ci au Journal officiel de l’Union européenne. Elle informera également les intéressés dans les pays de l’AELE signataires de l’accord EEE par la publication d’une communication dans le supplément EEE du Journal officiel, ainsi que l’autorité de surveillance de l’AELE en leur envoyant une copie de la présente. Tous les intéressés susmentionnés seront invités à présenter leurs observations dans un délai d’un mois à compter de la date de cette publication.“


(1)  JO C(2008) 7388 final.

(2)  Dans la présente décision, "Dexia" désigne Dexia SA et l'ensemble de ses filiales. En est donc exclue, depuis le rachat de Dexia Banque Belgique par l'État belge, Dexia Banque Belgique et ses filiales.

(3)  JO C 181 du 4.8.2009, p. 42.

(4)  JO C 305 du 16.12.2009, p. 3.

(5)  JO C 274 du 19.10.2010 p. 54.

(6)  JO C 38 du 11.2.2012, p. 12.

(7)  Décision non encore publiée au Journal Officiel.

Décision publiée sur le site internet de la DG Concurrence à l'adresse suivante: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/243124/243124_1306879_116_2.pdf

(8)  Voir ce communiqué sur le site internet du groupe Dexia à l'adresse suivante: http://www.dexia.com/FR/Journaliste/communiques_de_presse/Pages/Entree-en-negociation-exclusive-pour-la-cession-de-Dexia-Banque-Internationale-a-Luxembourg.aspx

(9)  Information confidentielle […].

(10)  "Équité du prix de cession de BIL à Precision Capital/Eléments préliminaires en l'état actuel des négociations" du 10 décembre 2011

(11)  (i) La méthode d'actualisation des "cash flows to equity" sur la base des flux distribuables aux actionnaires sous réserve de la satisfaction des ratios réglementaires core tier 1. (ii) La méthode du "price to book ratio", sur base de l'excès de rentabilité par rapport au coût du capital. (iii) La méthode des comparables boursiers.

(12)  La BIL, avec ses près de 40 agences dans le Grand-Duché, est en troisième position sur le marché luxembourgeois, détenant environ [5 – 15] % des dépôts, [5 – 15] % des prêts et environ [5 – 15] % des actifs sous gestion dans le domaine de la banque privée.

(13)  Si le conseil d'administration a entériné des négociations exclusives avec Precision le 9 et 10 octobre 2011, la période d'exclusivité formelle n'a commencé que le 23 octobre 2011 avec la signature d'une Letter of intent.

(14)  […]

(15)  JO C 195 du 19.8.2009, p. 9.

(16)  JO C 195 du 19.8.2009, p. 9.