5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/2

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. marca 2012 – Melli Bank plc proti Svetu Evropske unije, Francoski republiki, Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, Evropski komisiji

(Zadeva C-380/09 P) (1)

(Pritožba - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Islamski republiki Iran, zato da se prepreči širjenje jedrskega orožja - Zamrznitev sredstev hčerinske družbe banke - Načelo sorazmernosti - Lastništvo ali nadzor subjekta)

2012/C 133/02

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Melli Bank plc (zastopniki: D. Anderson in D. Wyatt, QC, R. Blakeley, Barrister, S. Gadhia in T. Din, solicitors)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bishop in R. Szostak, zastopnika), Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues, L. Butel in E. Ranaivoson, zastopniki), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: S. Hathaway, zastopnik, in S. Lee, Barrister), Evropska komisija (zastopnika: S. Boelaert in M. Konstantinidis, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 9. julija v združenih zadevah Melli Bank plc proti Svetu Evropske unije (T-246/08 in T-332/08), s katero je Splošno sodišče zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2008/475/ES z dne 23. junija 2008 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 163, str. 29) v delu, v katerem je bilo ime pritožnice uvrščeno na seznam pravnih oseb, subjektov in organov, za katere se določbe uporabljajo.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Melli Bank plc se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 282, 21.11.2009.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/2

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. marca 2012 – Portugalska republika proti Transnáutica – Transportes e Navegação, SA, Evropski komisiji

(Zadeva C-506/09 P) (1)

(Pritožba - Carinska unija - Uredbi (EGS) št. 2913/92 in (EGS) št. 2454/93 - Odpust uvoznih dajatev - Pošiljke tobaka in etilnega alkohola, namenjene tretjim državam - Goljufija, ki jo je storil delavec zavezane družbe)

2012/C 133/03

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Portugalska republika (zastopnik: L. Inez Fernandes, zastopnik)

Drugi stranki v postopku: Transnáutica – Transportes e Navegação, SA (zastopnik: M. López Garrido, odvetnik), Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in L. Bouyon, zastopnika)

Intervenientka v podporo tožeče stranke: Kraljevina Španija (zastopnik: M. Muñoz Pérez, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat) (zdaj Splošno sodišče) z dne 23. septembra 2009 v zadevi Transnáutica proti Komisiji (T-385/05), s katero je to sodišče razglasilo za nično odločbo Komisije REM 05/2004 z dne 6. julija 2005, s katero so bili portugalski organi obveščeni o tem, da ni utemeljeno, da se pritožnici odpustijo uvozne dajatve v določenem znesku in da se ji povrnejo uvozne dajatve v določenem znesku, ker pri goljufiji, ki jo je storil njen delavec brez njene vednosti, ne gre za poseben položaj, ki bi utemeljeval, da se pritožnici odpustijo in povrnejo uvozne dajatve

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

3.	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

(1) UL C 63, 13.3.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/3

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte di Appello di Torino – Italija) – SCF Consorzio Fonografici proti Marco Del Corso

(Zadeva C-135/10) (1)

(Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi - Neposredna uporaba Rimske konvencije, Sporazuma TRIPS in Pogodbe WPPT v pravnem redu Unije - Direktiva 92/100/ES - Člen 8(2) - Direktiva 2001/29/ES - Pojem „priobčitev javnosti“ - Priobčitev fonogramov, ki se predvajajo po radiu v zobozdravstveni ordinaciji, javnosti)

2012/C 133/04

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte di Appello di Torino

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SCF Consorzio Fonografici

Tožena stranka: Marco Del Corso

Ob udeležbi: Procuratore generale della Repubblica

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Corte di Appello di Torino – Neposredna uporaba Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, ki je bila sprejeta v Rimu 26. oktobra 1961, Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o izvedbah in fonogramih (WPPT) v pravnem redu Skupnosti – Razlaga člena 3(2) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230) – Pojem „priobčitev javnosti“ – Radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti radijskih fonogramov v zobozdravstveni ordinaciji

Izrek

Določbe Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Aneksa 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je bil 15. aprila 1994 podpisan v Marakešu in odobren s Sklepom Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES), in Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o izvedbah in fonogramih z dne 20. decembra 1996 se uporabljajo v pravnem redu Unije.

Ker Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, ki je bila sprejeta v Rimu 26. oktobra 1961, ni del pravnega reda Unije, se v Uniji ne uporablja, vendar v njej posredno učinkuje.

Posamezniki se ne morejo neposredno sklicevati niti na to konvencijo, niti na ta sporazum, niti na omenjeno pogodbo.

Pojem „priobčitev javnosti“ iz Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine in Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati ob upoštevanju enakih pojmov iz te konvencije, tega sporazuma in zgoraj navedene pogodbe in na tak način, da ostaja skladen s temi mednarodnimi pogodbami, pri tem pa je treba upoštevati kontekst, v katerem so ti pojmi navedeni, in cilj, ki ga imajo upoštevne pogodbene določbe, ki se nanašajo na področje intelektualne lastnine.

Pojem „priobčitev javnosti“ iz člena 8(2) Direktive 92/100 je treba razlagati tako, da ne zajema brezplačnega predvajanja fonogramov v zobozdravstvenih ordinacijah, kakršno je to v postopku v glavni stvari, v okviru opravljanja gospodarske dejavnosti v samostojnem poklicu, pri čemer je to predvajanje v korist pacientov, ki pa imajo do njega dostop neodvisno od svoje volje. Zato tako predvajanje proizvajalcem fonogramov ne daje pravice do nadomestila.

(1) UL C 134, 22.5.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/3

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Ireland – Irska) – Phonographic Performance (Irska) Ltd proti Irski, Attorney General

(Zadeva C-162/10) (1)

(Avtorske in sorodne pravice - Direktiva 2006/115/ES - Člena 8 in 10 - Pojma „uporabnik“ in „priobčitev javnosti“ - Razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov, nameščenih v hotelskih sobah)

2012/C 133/05

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Ireland

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Phonographic Performance (Irska) Ltd

Tožena stranka: Irska, Attorney General

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – High Court of Ireland – Razlaga členov 8(2) in 10(1)(a) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, str. 28) – Radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti fonogramov – Pravica do pravičnega in enotnega nadomestila za umetnike in proizvajalce – Pojem „uporabnik“ in „priobčitev javnosti“ – Namestitev televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah, ki jim upravitelj hotela posreduje radiodifuzni signal

Izrek

Upravitelj hotela, ki v sobah svojih gostov namesti televizijske in/ali radijske sprejemnike, ki jim posreduje radiodifuzni signal, je „uporabnik“, ki izvaja „priobčitev javnosti“ fonograma, ki se radiodifuzno oddaja, v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine.

Upravitelj hotela, ki v sobah svojih gostov namesti televizijske in/ali radijske sprejemnike, ki jim posreduje radiodifuzni signal, je v skladu s členom 8(2) Direktive 2006/115 dolžan plačati pravično nadomestilo za razširjanje fonograma, ki se radiodifuzno oddaja, poleg nadomestila, ki ga plača RTV-organizacija.

Upravitelj hotela, ki v sobah svojih gostov namesto televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov, ki jim posreduje radiodifuzni signal, namesti drugo napravo in fonograme v fizični ali digitalni obliki, ki jih je s tako napravo mogoče predvajati ali poslušati, je „uporabnik“, ki izvaja „priobčitev javnosti“ fonograma v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115. Zato je v smislu te določbe za posredovanje navedenih fonogramov dolžan plačati „pravično nadomestilo“.

Člen 10(1)(a) Direktive 2006/115, ki v primeru „zasebne uporabe“ določa omejitev pravice do pravičnega nadomestila, določenega v členu 8(2) te direktive, državam članicam ne dovoljuje, da upravitelja hotela, ki izvaja „priobčitev javnosti“ fonograma v smislu člena 8(2) te direktive, oprostijo obveznosti plačila takega nadomestila.

(1) UL C 161, 19.6.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/4

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Supremo – Španija) – Génesis Seguros Generales Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros (GENESIS) proti Boys Toys SA, Administración del Estado

(Zadeva C-190/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Opredelitev in pridobitev - Prejšnja znamka - Načini vložitve - Elektronska vložitev - Sredstvo, ki omogoča natančno ugotovitev datuma, ure in minute predložitve prijave)

2012/C 133/06

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Génesis Seguros Generales Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros (GENESIS)

Toženi stranki: Boys Toys SA, Administración del Estado

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Supremo – Razlaga člena 27 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146) – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Prednostna pravica – Načini vložitve – Sredstvo (elektronska pošta), ki omogoča natančno ugotovitev datuma, ure in minute predložitve prijave

Izrek

Člen 27 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1992/2003 z dne 27. oktobra 2003, je treba razlagati tako, da ne omogoča, da bi se poleg dneva upoštevali tudi ura in minuta vložitve prijave znamke Skupnosti pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), da bi se ugotovila prednost takšne znamke glede na nacionalno znamko, vloženo isti dan, če sta v zvezi s tem na podlagi nacionalne ureditve, ki ureja registracijo te zadnje znamke, ura in minuta vložitve upoštevna elementa.

(1) UL C 195, 17.7.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/5

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Regensburg – Nemčija) – G proti Cornelius de Visser

(Zadeva C-292/10) (1)

(Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Vročitev sodnih aktov z javno objavo - Neobstoj stalnega prebivališča oziroma kraja bivanja tožene stranke na ozemlju države članice - Pristojnost „v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti“ - Kršitev osebnostnih pravic, ki naj bi bila storjena z objavo fotografij na spletni strani - Kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek)

2012/C 133/07

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Regensburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: G

Tožena stranka: Cornelius de Visser

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Regensburg – Razlaga člena 6(1) PEU v povezavi s členom 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 1), členov 4(1), 5, točka 3, in 26(2) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42) ter člena 3(1) in (2) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 25, str. 399) – Nacionalna zakonodaja, ki določa, da se v nekaterih okoliščinah toženi stranki vročijo sodni akti z javno objavo in omogoča izdajo zamudne sodbe na podlagi tako vročene vloge, s katero se je postopek začel – Uporaba pravil o pristojnosti iz Uredbe (ES) št. 44/2001 ob neobstoju stalnega prebivališča oziroma kraja bivanja tožene stranke na ozemlju države članice – Določitev sodne pristojnosti in zakona, ki se uporablja za tožbo, vloženo zaradi kršitve osebnostnih pravic, ki naj bi bila storjena z objavo fotografij na spletni strani, ki jo ureja oseba, pri čemer njeno stalno prebivališče ni znano

Izrek

V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, je treba člen 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, da ne izključuje uporabe člena 5, točka 3, iste uredbe za tožbo za ugotovitev civilne odgovornosti zaradi upravljanja spletne strani, vloženo zoper toženo stranko, ki je domnevno državljan Unije, vendar ni znano, kje je, če sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, nima dokazov, ki bi mu omogočili, da ugotovi, da ima navedena tožena stranka dejansko stalno prebivališče zunaj ozemlja Unije.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se izda zamudna sodba zoper toženo stranko, v zvezi s katero je bila v skladu z nacionalnim pravom vloga, s katero se postopek začne, vročena z javno objavo, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kje je ta tožena stranka, če se sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, pred tem prepriča, da so bile opravljene vse poizvedbe, ki jih zahtevata načeli skrbnosti in dobre vere, da bi našli to toženo stranko.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se zamudna sodba, izdana zoper toženo stranko, katere naslov ni znan, potrdi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

Člen 3(1) in (2) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) se ne uporabi za položaj, v katerem kraj sedeža ponudnika storitev informacijske družbe ni znan, ker je uporaba te določbe pogojena z določitvijo države članice, na ozemlju katere ima zadevni ponudnik dejansko sedež.

(1) UL C 346, 18.12.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 22. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Grünwald Logistik Service GmbH (GLS) proti Hauptzollamt Hamburg-Stadt

(Zadeva C-338/10) (1)

(Damping - Protidampinška dajatev na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz Kitajske - Uredba (ES) št. 1355/2008 - Veljavnost - Uredba (ES) št. 384/96 - Člen 2(7)(a) - Določitev normalne vrednosti - Države brez tržnega gospodarstva - Obveznost Komisije, da izkaže zahtevano skrbnost, da normalno vrednost določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom)

2012/C 133/08

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Grünwald Logistik Service GmbH (GLS)

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Stadt

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht Hamburg – Veljavnost glede na člen 2(7)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45), Uredbe Komisije (ES) št. 642/2008 z dne 4. julija 2008 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 178, str. 19) in Uredbe Sveta (ES) št. 1355/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 350, str. 35) – Določitev normalne vrednosti za državo brez tržnega gospodarstva – Določitev normalne vrednosti na podlagi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za podoben izdelek v Uniji – Obveznost Komisije, ki izhaja iz člena 2(7)(a) Uredbe (ES) št. 384/96, da sprejme ukrepe, potrebne za določitev normalne vrednosti na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom

Izrek

Uredba Sveta (ES) št. 1355/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske je neveljavna.

(1) UL C 260, 25.9.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/6

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 15. marca 2012 – Evropska komisija proti Republiki Ciper

(Zadeva C-340/10) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/43/EGS - Člena 4(1) in 12(1) - Nevključitev jezera Paralimni med območja, pomembna za Skupnost, v določenem roku - Sistem varstva vrste Natrix natrix cypriaca (ciprska belouška))

2012/C 133/09

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Zavvos in D. Recchia, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Ciper (zastopnika: K. Lykourgos in M. Chatzigeorgiou, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 4(1) in 12(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7) – Nevključitev jezera Paralimni v nacionalni seznam predlaganih območij, pomembnih za Skupnost – Nevzpostavitev sistema varstva vrste Natrix natrix cypriaca (ciprska belouška)

Izrek

Republika Ciper s tem,

—	da območja jezera Paralimni ni dodala na nacionalni seznam predlaganih območij, pomembnih za Skupnost,

—	da je dopuščala dejavnosti, ki resno ogrožajo ekološke značilnosti jezera Paralimni, in da ni sprejela potrebnih varstvenih ukrepov za ohranitev populacije vrste Natrix natrix cypriaca (ciprska belouška), ki pomeni ekološki interes tega jezera in jezu Xyliatos, in

—	da ni sprejela ukrepov, potrebnih za vzpostavitev in uporabo sistema strogega varstva te vrste,

ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006, iz Direktive Sveta 92/43, kakor je bila spremenjena, in iz člena 12(1) Direktive 92/43, kakor je bila spremenjena.

2.	Republiki Ciper se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 246, 11.9.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/6

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. marca 2012 – Pye Phyo Tay Za proti Svetu Evropske unije, Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska in Evropski komisiji

(Zadeva C-376/10 P) (1)

(Pritožba - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Republiki zveze Mjanmar - Zamrznitev sredstev, ki se uporablja za osebe, subjekte in organe - Pravna podlaga)

2012/C 133/10

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Pye Phyo Tay Za (zastopniki: D. Anderson QC, S. Kentridge QC, M. Lester, Barrister, G. Martin, Solicitor)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bishop in E. Finnegan, zastopnika), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: S. Hathaway, zastopnik, D. Beard, Barrister), Evropska komisija (zastopnika: S. Boelaert in M. Konstantinidis, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 19. maja 2010 v zadevi Tay Za proti Svetu (T-181/08), s katero je to sodišče zavrnilo tožbo za razglasitev delne ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (UL L 66, str. 1) v delu, v katerem je ime pritožnika na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere se uporablja ta uredba.

Izrek

1.	Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 19. maja 2010 v zadevi Tay Za proti Svetu (T 181/08) se razveljavi.

2.	Uredba Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na P. P. Taya Zaja.

3.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.

4.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Evropska komisija nosita svoje stroške postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.

(1) UL C 260, 25.9.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/7

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Okresný súd Prešov – Slovaška) – Jana Pereničová, Vladislav Perenič proti S.O.S. financ, spol. s r.o.

(Zadeva C-453/10) (1)

(Varstvo potrošnikov - Potrošniška kreditna pogodba - Napačna navedba efektivne obrestne mere - Vpliv nepoštenih poslovnih praks in nepoštenih pogojev na splošno veljavnost pogodbe)

2012/C 133/11

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Okresný súd Prešov

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Jana Pereničová, Vladislav Perenič

Tožena stranka: S.O.S. financ, spol. s r.o.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Okresný súd Prešov – Razlaga členov 4(1) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, str. 29) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, str. 22) – Potrošniška kreditna pogodba, v kateri je določena oderuška obrestna mera – Vpliv nepoštenih poslovnih praks in nepoštenih pogojev na splošno veljavnost pogodbe

Izrek

Člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih (nepoštenih) pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se sodišče, ki odloča, pri presoji vprašanja, ali pogodba, ki jo prodajalec ali ponudnik sklene s potrošnikom in vsebuje enega ali več nepoštenih pogojev, lahko naprej obstaja brez navedenih pogojev, ne sme sklicevati zgolj na dejstvo, da bi bila ničnost zadevne pogodbe kot celote lahko koristna za eno stranko, v tem primeru potrošnika. Vendar pa navedena direktiva ne nasprotuje temu, da država članica predvidi, ob spoštovanju prava Unije, da je pogodba, ki jo prodajalec ali ponudnik sklene s potrošnikom in vsebuje enega ali več nepoštenih pogojev, nična, če se izkaže, da je s tem zagotovljeno boljše varstvo potrošnika.

Poslovno prakso iz spora o glavni stvari, v skladu s katero se v kreditni pogodbi navede nižja efektivna obrestna mera, kot ta dejansko znaša, je treba opredeliti kot „zavajajočo“ v smislu člena 6(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah), če povzroči ali bi lahko povzročila, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali gre v sporu o glavni stvari za tak primer. Ugotovitev, da gre za nepošteno poslovno prakso, je zgolj eden od elementov, na katere lahko pristojno sodišče opre svojo presojo tega, ali se pogodbeni pogoji v zvezi s stroški potrošniškega kredita v skladu s členom 4(1) Direktive 93/13 štejejo za nepoštene. Vendar taka ugotovitev nima neposrednega vpliva na presojo – glede na člen 6(1) Direktive 93/13 – veljavnosti sklenjene kreditne pogodbe.

(1) UL C 328, 4.12.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/8

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 22. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle – Belgija) – Inter-Environnement Bruxelles ASBL, Pétitions-Patrimoine ASBL, Atelier de Recherche et d’Action Urbaines ASBL proti Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale

(Zadeva C-567/10) (1)

(Direktiva 2001/42/ES - Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje - Pojem načrtov in programov, „ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi“ - Uporaba te direktive za postopek celotne ali delne razveljavitve načrta rabe zemljišč)

2012/C 133/12

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Inter-Environnement Bruxelles ASBL, Pétitions-Patrimoine ASBL, Atelier de Recherche et d’Action Urbaines ASBL

Tožena stranka: Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour constitutionnelle – Razlaga člena 2(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157) – Uporaba te direktive za postopek celotne ali delne razveljavitve načrta rabe zemljišč – Razlaga pojma „načrti in programi, ki so zahtevani“ – Izvzem načrtov, katerih sprejem ni obvezen

Izrek

Pojem načrtov in programov, „ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi“ iz člena 2(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, je treba razlagati tako, da se nanaša tudi na posebne načrte rabe zemljišč, kakršni so tisti, ki jih urejajo nacionalni predpisi v postopku v glavni stvari.

Člen 2(a) Direktive 2001/42 je treba razlagati tako, da postopek celotne ali delne razveljavitve načrta rabe zemljišč, kot je določen v členih od 58 do 63 bruseljskega zakonika o prostorskem načrtovanju, kakor je bil spremenjen z uredbo z dne 14. maja 2009, načeloma spada na področje uporabe te direktive, tako da zanj veljajo pravila o presoji vplivov na okolje, določena s to direktivo.

(1) UL C 63, 26.2.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. marca 2012 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-574/10) (1)

(Zvezna republika Nemčija - Direktiva 2004/18/ES - Javna naročila storitev - Arhitekturne in inženiring storitve - Storitve raziskav, načrtovanja in nadzorovanja v zvezi s projektom obnove javne zgradbe - Uresničitev projekta v več fazah zaradi proračunskih razlogov - Vrednost naročila)

2012/C 133/13

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Wilms in C. Zadra, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze, N. Graf Vitzthum in J. Möller, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 2, 9 in 20 v povezavi s členi od 23 do 55 Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132) – Oddaja naročila prek občine Niederhausen brez javnega razpisa na ravni Unije za več vrst arhitekturnih storitev v zvezi z istim projektom gradnje inženirski družbi – Delitev oddanega naročila storitev – Določitev vrednosti naročila

Izrek

Ker je občina Niedernhausen brez javnega razpisa na ravni Evropske unije oddala naročilo arhitekturnih storitev, ki se nanašajo na obnovo javne zgradbe, poimenovane „Autalhalle“, ki je na območju te občine – pri čemer je to naročilo presegalo prag, določen v členu 7(b) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Zvezna republika Nemčija ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 9 in 20 v povezavi s členi od 23 do 53 te direktive.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 72, 5.3.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/9

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 15. marca 2012 – Evropska komisija proti Republiki Poljski

(Zadeva C-46/11) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - Nezadostna zaščita nekaterih vrst, zlasti vidre (Lutra lutra))

2012/C 133/14

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Petrova in K. Herrmann, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska (zastopniki: M. Szpunar, D. Krawczyk in B. Majczyna, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člen 16(9) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7) – Nezadostna zaščita nekaterih vrst, zlasti vidre (Lutra Lutra)

Izrek

1.	Republika Poljska s tem, da ni pravilno prenesla pogojev za odstopanja iz člena 16(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, la République de Pologne ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s to določbo.

2.	Republiki Poljski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 103, 2.4.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/9

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe) – Alfred Strigl – Deutsches Patent- und Markenamt (C-90/11), Securvita Gesellschaft zur Entwicklung alternativer Versicherungskonzepte mbH (C-91/11) proti Öko-Invest Verlagsgesellschaft mbH

(Združeni zadevi C-90/11 in C-91/11) (1)

(Znamke - Direktiva 2008/95/ES - Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost - Besedni izrazi, ki jih sestavljata kombinacija besed in zaporedje črk, enakih začetnim črkam teh besed - Razlikovalni učinek - Opisnost - Merila presoje)

2012/C 133/15

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundespatentgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Alfred Strigl – Deutsches Patent- und Markenamt (C-90/11), Securvita Gesellschaft zur Entwicklung alternativer Versicherungskonzepte mbH (C-91/11)

Tožena stranka: Öko-Invest Verlagsgesellschaft mbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundespatentgericht – Razlaga člena 3(1)(b) in (c) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Kodificirana različica) (UL L 299, str. 25) – Razlikovalni učinek besedne znamke, sestavljene iz kombinacije opisne besedne zveze in neopisnega zaporedja črk, ki so enake kot začetne črke besed iz besedne zveze

Izrek

Člen 3(1)(b) in (c) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da se uporablja za besedno znamko, ki jo sestavljata kombinacija opisne besedne zveze in zaporedja črk, ki samo po sebi ni opisno, če javnost to zaporedje črk dojema kot okrajšavo navedene besedne zveze, ker je sestavljeno iz začetnih črk vseh besed te besedne zveze, in je tako treba zadevno znamko kot celoto razumeti kot kombinacijo opisnih označb ali okrajšav, ki je zato brez razlikovalnega učinka.

(1) UL C 173, 11.6.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/9

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 22. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad – Varna – Bolgarija) – Klub OOD proti Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite

(Zadeva C-153/11) (1)

(DDV - Direktiva 2006/112/ES - Člen 168 - Pravica do odbitka - Nastanek pravice do odbitka - Pravica družbe do odbitka vstopnega DDV, plačanega pri nakupu investicijskega blaga, ki se v okviru poslovnih dejavnosti te družbe še ne uporablja)

2012/C 133/16

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad – Varna

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Klub OOD

Tožena stranka: Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Administrativen sad – Varna – Razlaga člena 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Odbitek DDV, ki ga je davčni zavezanec plačal za dobavljeno blago, kadar se to blago uporabi v okviru obdavčljivih transakcij tega davčnega zavezanca – Pravica družbe, katere glavna dejavnost je oddaja svoje nepremičnine, do odbitka vstopnega DDV pri nakupu druge nepremičnine, ki se pri poslovnih dejavnostih te družbe še ne uporablja

Izrek

Člen 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ima davčni zavezanec, ki je kot tak pridobil investicijsko blago in ga vključil v poslovna sredstva podjetja, pravico do odbitka davka na dodano vrednost v zvezi pridobitvijo tega blaga v davčnem obdobju, v katerem je davek zapadel v plačilo, ne glede na to, da se to blago ne uporabi takoj za poslovne namene. Nacionalno sodišče mora presoditi, ali je davčni zavezanec investicijsko blago pridobil za potrebe svoje gospodarske dejavnosti in po potrebi presoditi o obstoju nezakonitih ravnanj.

(1) UL C 186, 25.6.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/10

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Napoli – Italija) – Giuseppe Sibilio proti Comune di Afragola

(Zadeva C-157/11) (1)

(Socialna politika - Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP - Direktiva 1999/70/ES - Določba 2 - Pojem „pogodba o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor ju opredeljujejo zakoni, kolektivne pogodbe ali običaji v vsaki državi članici“ - Področje uporabe okvirnega sporazuma - Določba 4, točka 1 - Načelo prepovedi diskriminacije - Osebe, ki pri javnih organih opravljajo „družbeno koristna dela“ - Nacionalna zakonodaja, ki izključuje obstoj delovnega razmerja - Nacionalna zakonodaja, ki razlikuje med plačilom delavcem, ki opravljajo družbeno koristna dela, in plačo, ki jo dobijo delavci s pogodbo o zaposlitvi za določen in/ali nedoločen čas, pri čemer vsi delajo pri istih organih in opravljajo enake naloge)

2012/C 133/17

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Napoli

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Giuseppe Sibilio

Tožena stranka: Comune di Afragola

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale di Napoli – Razlaga določb od 2 do 5 Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368) – Načelo prepovedi diskriminacije – Brezposelne osebe, vpisane na seznam mobilnosti ali seznam iskalcev zaposlitve, ki opravljajo t.i. družbeno/javno koristno delo za določen čas pri javnih organih (t.i. delavci, ki opravljajo družbeno/javno koristno delo) – Nacionalna zakonodaja, ki na področju plač različno obravnava delavce, ki opravljajo družbeno/javno koristno delo, in delavce, ki so zaposleni za nedoločen čas pri istih javnih organih in opravljajo enake naloge.

Izrek

Določbo 2 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenem 18. marca 1999, ki je priloga k Direktivi 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da razmerje med delavci, ki opravljajo družbeno koristno delo, in javnimi organi, za katere ti delavci opravljajo naloge, ne spada na področje uporabe tega okvirnega sporazuma, kadar – kar mora ugotoviti predložitveno sodišče – ti delavci niso v delovnem razmerju, kot ga opredeljuje zakonodaja, kolektivne pogodbe ali veljavna nacionalna praksa, ali so države članice in/ali socialni partnerji uporabili možnost, ki jim je priznana s točko 2 navedene določbe.

(1) UL C 173, 11.6.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/10

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 22. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Cluj – Romunija) – kazenski postopek zoper Rareșa Doralina Nilașa, Sergiua-Dana Dascăla, Gicuja Agenora Gânsco, Ano-Mario Oprean, Ionuța Horeo Baboșa

(Zadeva C-248/11) (1)

(Direktiva 2004/39/ES - Trg finančnih instrumentov - Člen 4(1), točka 14 - Pojem „regulirani trg“ - Dovoljenje - Zahteve glede delovanja - Trg, katerega pravna narava ni določena, vendar ga po združitvi upravlja pravna oseba, ki upravlja tudi regulirani trg - Člen 47 - Neobstoj vpisa na seznam reguliranih trgov - Direktiva 2003/6/ES - Področje uporabe - Tržne manipulacije)

2012/C 133/18

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Cluj

Stranke v postopku v glavni stvari

Rareș Doralin Nilaș, Sergiu-Dan Dascăl, Gicu Agenor Gânscă, Ana-Maria Oprean, Ionuț Horea Baboș

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Curtea de Apel Cluj – Razlaga Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 263), zlasti njenih členov 4, točka 14, od 9 do 14 in 47 – Opredelitev pojma „regulirani trg“ – Vključitev Bourse Rasdaq, sekundarnega trga finančnih instrumentov, ki nima dovoljenja pristojnih organov, ampak ga upravlja Bourse Bucarest, ki ima dovoljenje kot regulirani trg – Veljavni pravni sistem – Kršitev manipulacije trga

Izrek

Člen 4(1), točka 14, Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007, je treba razlagati tako, da trg finančnih instrumentov, ki ne izpolnjuje zahtev iz naslova III te direktive, ni zajet s pojmom „regulirani trg“, kakor je opredeljen v tej določbi, ne glede na to, da se je njegov upravljavec združil z upravljavcem takega reguliranega trga.

2.	Člen 47 Direktive 2004/39, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44, je treba razlagati tako, da vpis trga na seznam reguliranih trgov iz tega člena ni nujen pogoj, da se ta trg opredeli za regulirani trg v smislu te direktive.

(1) UL C 252, 27.8.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/11

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 8. februarja 2012 – Yorma's AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Norma Lebensmittelfilialbetrieb GmbH & Co. KG

(Zadeva C-191/11 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 8(1)(b) - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki vsebuje besedni element „yorma’s“ - Prejšnja besedna znamka Skupnosti NORMA - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede)

2012/C 133/19

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Yorma’s AG (zastopnik: A. Weiß, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik), Norma Lebensmittelfilialbetrieb GmbH & Co. KG (zastopnik: A. Parr, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 15. februarja 2011 v zadevi Yorma’s proti UUNT-Norma Lebensmittelfilialbetrieb (YORMA’S) (T-213/09), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo za razveljavitev, vloženo zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 20. februarja 2009, s katero je bila zavrnjena registracija figurativnega znaka, ki vsebuje besedni element „yorma’s“, kot znamke Skupnosti za nekatere storitve iz razredov 35 in 42 in s katero je bilo ugodeno ugovoru imetnika prejšnje besedna znamke Skupnosti „NORMA“ – Verjetnost zmede glede dveh znamk – Napačna presoja podobnosti zadevnih znamk in storitev – Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Yorma’s AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 211, 16.7.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/11

Sklep Sodišča z dne 2. februarja 2012 – Elf Aquitaine SA proti Evropski komisiji

(Zadeva C-404/11 P) (1)

(Pritožba - Uredba (ES) št. 1/2003 - Konkurenca - Omejevalni sporazum - Trg natrijevega klorata - Pojem „podjetje“ - Domneva o odločilnem vplivu - Obseg te domneve - Elementi, s katerimi ni mogoče ovreči domneve - Osebna globa - Neomejena pristojnost)

2012/C 133/20

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Elf Aquitaine SA (zastopnika: E. Morgan de Rivery in E. Lagathu, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: E. Gippini Fournier in R. Sauer, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 17. maja 2011 v zadevi Elf Aquitaine proti Komisiji (T-299/08), s katero je Splošno sodišče zavrnilo ničnostno tožbo, ki jo je vložila pritožnica zoper Odločbo Komisije C(2008) 2626 konč. z dne 11. junija 2008 o postopku na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.695 – Natrijev klorat) – Konkurenca – Omejevalni sporazum – Kršitev načel dodelitve pristojnosti in sorazmernosti – Očitno napačna razlaga – Kršitev pravice do obrambe, načel pravičnosti in enakosti orožij – Obveznost obrazložitve – Nezakonitost globe, naložene le eni osebi

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Elf Aquitaine SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 298, 8.10.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/12

Sklep Sodišča z dne 7. februarja 2012 – Total SA, Elf Aquitaine SA proti Evropski komisiji

(Zadeva C-421/11 P) (1)

(Pritožba - Uredba (ES) št. 1/2003 - Konkurenca - Omejevalni sporazum - Trg metakrilatov - Pojem „podjetje“ - Domneva o odločilnem vplivu - Obveznost obrazložitve - Načelo dobrega upravljanja - Razširitev učinka pravnomočnosti - Množilni faktor za zagotavljanje odvračalnega učinka - Nedeljivost globe - Neomejena pristojnost)

2012/C 133/21

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnici: Total SA, Elf Aquitaine SA (zastopnika: E. Morgan de Rivery in A. Noël-Baron, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: V. Bottka in B. Gencarelli, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 7. junija 2011 v zadevi Total in Elf Aquitaine proti Komisiji (T-206/06), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 2098 konč. z dne 31. maja 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGS (zadeva COMP/F/38.645 – Metakrilati) – Konkurenca – Omejevalni sporazum – Kršitev načel prenosa pristojnosti in sorazmernosti – Očitno napačna razlaga – Kršitev pravice do obrambe, načel pravičnosti in enakosti orožij – Obveznost obrazložitve – Kršitev načela dobrega upravljanja

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbama Total SA in Elf Aquitaine SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 340, 19.11.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/12

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 9. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Justice (Chancery Division) – Združeno kraljestvo) – Novartis AG proti Actavis UK Ltd

(Zadeva C-442/11) (1)

(Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika - Zdravila - Dodatni varstveni certifikat - Uredba (ES) št. 469/2009 - Člena 4 in 5 - Ena učinkovina za katero je bil podeljen ta certifikat - Obseg varstva - Zdravilo, ki vsebuje več učinkovin med katerimi je tudi tista, za katero je bil podeljen certifikat)

2012/C 133/22

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Chancery Division)

Stranki

Tožeča stranka: Novartis AG

Tožena stranka: Actavis UK Ltd

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – High Court of Justice (Chancery Division) – Razlaga členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (UL L 152, str. 1) – Obseg certifikata – Zgolj varstvo zdravil, ki vsebujejo le varovano učinkovino ali tudi varstvo zdravil, ki vsebujejo varovano učinkovino v kombinaciji z drugo učinkovino.

Izrek

Člena 4 in 5 Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila je treba razlagati tako da lahko, kadar je bil „izdelek“, ki ga predstavlja učinkovina zavarovan z osnovnim patentom in se je njegov imetnik lahko oprl na varstvo, ki ga glede tega „izdelka“ daje patent da je nasprotoval trženju zdravila, ki vsebuje to učinkovino v kombinaciji z drugo ali drugimi učinkovinami, dodatni varstveni certifikat, ki je bil podeljen za isti „izdelek“ po poteku veljavnosti osnovnega patenta njegovemu imetniku omogoči, da nasprotuje temu, da bi tretji tržil zdravilo, ki vsebuje ta izdelek kar zadeva uporabo „izdelka“ kot zdravila, ki je bilo dovoljeno pred potekom veljavnosti tega certifikata.

(1) UL C 311, 22.10.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/13

Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 9. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado Contencioso-Administrativo no 4 de Valladolid – Španija) – María Jesús Lorenzo Martínez proti Junta de Castilla y León, Dirección General de Recursos Humanos de la Consejería de Educación

(Zadeva C-556/11) (1)

(Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Določba 4(1) Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med ETUC, UNICE in CEEP - Pogodbe o delu za določen čas v javnem sektorju - Ne-univerzitetno poučevanje - Pravica do šestletnega dodatka za stalno usposabljanje - Izključitev učiteljev, ki so zaposleni kot nadomestni uslužbenci - Načelo prepovedi diskriminacije)

2012/C 133/23

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado Contencioso-Administrativo no 4 de Valladolid

Stranki

Tožeča stranka: María Jesús Lorenzo Martínez

Tožena stranka: Junta de Castilla y León, Dirección General de Recursos Humanos de la Consejería de Educación

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Juzgado Contencioso-Administrativo de Valladolid – Razlaga določbe 4 Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368) – Načelo prepovedi diskriminacije – Podelitev učiteljem šestletnega dodatka za stalno usposabljanje – Podelitev izključno kariernim uradnikom

Izrek

Določbo 4(1) Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in je vsebovan v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari in v okviru katere je pravica do prejemanja šestletnega dodatka za stalno usposabljanje brez kakršne koli utemeljitve z objektivnimi razlogi pridržana le za učitelje, ki so zaposleni kot karierni uradniki, iz nje pa so izključeni učitelji, ki so zaposleni kot nadomestni uslužbenci, kadar sta ti dve kategoriji delavcev glede prejemanja tega dodatka v primerljivih položajih.

(1) UL C 25, 28.1.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/13

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 9. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Düsseldorf – Nemčija) – Novartis AG proti Actavis Deutschland GmbH & Co KG, Actavis Ltd

(Zadeva C-574/11) (1)

(Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika - Zdravila za humano uporabo - Dodaten varstveni certifikat - Uredba (ES) št. 469/2009 - Člena 4 in 5 - Posamezna učinkovina, za katero se izda tak certifikat - Obseg varstva - Zdravilo, ki vsebuje več učinkovin, vključno z učinkovino, ki je predmet certifikata)

2012/C 133/24

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Düsseldorf

Stranki

Tožeča stranka: Novartis AG

Toženi stranki: Actavis Deutschland GmbH & Co KG, Actavis Ltd

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Düsseldorf – Razlaga členov 4 in 5

Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (UL L 152, str. 1) – Področje uporabe certifikata – Varstvo zgolj za zdravila, ki vsebujejo samo zavarovano učinkovino, oziroma tudi varstvo zdravil, ki vsebujejo zavarovano učinkovino v kombinaciji z drugo učinkovino

Izrek

Člena 4 in 5 Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila, je treba razlagati tako, da v primeru, ko je „proizvod“, katerega sestavina je učinkovina, zavarovana na podlagi osnovnega patenta, imetnik tega patenta pa se je lahko zanesel na zaščito, ki jo zagotavlja patent za ta „proizvod“, da se nasprotuje trženju zdravila, ki vsebuje to učinkovino v kombinaciji z eno ali več učinkovinami, dodatni varstveni certifikat, podeljen temu „proizvodu“, njegovemu imetniku lahko omogoča, da po izteku veljavnosti osnovnega patenta nasprotuje temu, da tretja oseba trži zdravilo, ki vsebuje ta proizvod za rabo „proizvoda“ kot zdravila, ki je bilo odobreno preden je certifikat potekel.

(1) UL C 32, 4.2.2012.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/14

Pritožba, ki jo je TofuTown.com GmbH 28. novembra 2011 vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 20. septembra 2011 v zadevi Meica Ammerländische Fleischwarenfabrik Fritz Meinen GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (T-99/10)

(Zadeva C-599/11 P)

2012/C 133/25

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: TofuTown.com GmbH (zastopnik: B. Krause, odvetnica)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Meica Ammerländische Fleischwarenfabrik Fritz Meinen GmbH & Co. KG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	stroške postopka na obeh stopnjah naloži družbi Meica Ammerländische Fleischwarenfabrik Fritz Meinen GmbH & Co. KG ali, če bo pritožba zavrnjena (quid non), te stroške deli.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je vložena zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je to razveljavilo odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 7. januarja 2010 v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Meica Ammerländische Fleischwarenfabrik Fritz Meinen GmbH & Co. KG in TofuTown.com GmbH.

Pritožnica za razveljavitev izpodbijane sodbe navaja te pritožbene razloge:

Prvič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je z uporabo novih meril pritrdilo verjetnosti zmede v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1). V skladu z izpodbijano sodbo naj bi za ugotovitev pomenske podobnosti zadoščalo, da sta oba pojma izposojenki skupne nadpomenke in da – čeprav sta pomensko različna – nista v nasprotju, kar naj ne bi bilo v skladu z obstoječo sodno prakso.

Drugič, Splošno sodišče naj bi napačno pritrdilo verjetnosti zmede, ker ni upoštevalo vseh upoštevnih in priznanih meril za presojo podobnosti znamk. V obravnavani zadevi naj bi se enak element nahajal na koncu nasprotne znamke, navajane v postopku z ugovorom. V skladu z ustaljeno sodno prakso naj bi veljalo načelo, da je potrošnik na splošno pozornejši na začetek kakor na konec znamke.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (kodificirano besedilo) (UL L 78, str. 1).

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/14

Pritožba, ki jo je 30. novembra 2011 vložila ara AG zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 22. septembra 2011 v zadevi T-174/10, ara proti UUNT

(Zadeva C-611/11 P)

2012/C 133/26

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: ara AG (zastopnik: M. Gail, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Allrounder SARL

Predlogi

—	Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 22. septembra 2011 v zadevi T-174/10 naj se razveljavi;

—	odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. januarja 2010 (zadeva R 481/2009-1) naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) ter intervenientki v postopku na prvi stopnji naj se naloži plačilo stroškov, nastalih na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (1).

V zvezi s tem pritožnica najprej trdi, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, ker v okviru celovite presoje verjetnosti zmede ni navedlo zadostnih razlogov v zvezi z merili upoštevne javnosti, primerjave znamk in nevarnosti zamenjave. Tako naj bi napačno presodilo, da so upoštevna javnost povprečni potrošniki, ki so med nakupom zadevnih proizvodov srednje pozorni, čeprav naj bi bilo dokazano, da ima potrošnik redko možnost neposredno primerjati različne znamke. Poleg tega naj bi Splošno sodišče med primerjanjem znamk napačno presodilo, da naj bi trikotna lika prevladala nad vtisom, ki ga v spominu javnosti ustvari sporna znamka. Tako naj bi Splošno sodišče precenilo enega ali več elementov znamke.

Poleg tega naj bi Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, ker se v okviru preučitve verjetnosti zmede ni sklicevalo na dokumente, ki jih je predložila intervenientka.

Končno, Splošno sodišče naj bi podcenilo pomembnost načela preučevanja dejstev po uradni dolžnosti.

(1) UL L 78, str. 1.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/15

Pritožba, ki jo je 6. decembra 2011 vložila Brighton Collectibles, Inc. zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 27. septembra 2011 v zadevi T-403/10, Brighton Collectibles proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) – Felmar

(Zadeva C-624/11 P)

2012/C 133/27

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Brighton Collectibles, Inc. (zastopnik: J. Horn, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in Felmar

Predlogi

—	Sodba Splošnega sodišča v zadevi T-403/10 naj se razveljavi,

—	UUNT naj se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov pritožnice,

—	družba Felmar naj nosi svoje stroške, če je intervenirala v postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S to pritožbo pritožnica trdi, da Splošno sodišče ni v zadostni meri presodilo dokazov, ki so mu bili predloženi, niti ni zadostno obrazložilo svoje odločitve glede navajanega nacionalnega prava, še posebej glede irske in britanske sodne prakse v zvezi z „Passing off“. Zato naj bi Splošno sodišče kršilo določbe člena 8(4) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (1).

(1) UL L 78, str. 1.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht Leipzig (Nemčija) 13. februarja 2012 – Gemeinde Altrip in drugi proti Land Rheinland-Pfalz

(Zadeva C-72/12)

2012/C 133/28

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht Leipzig

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Gemeinde Altrip, Gebrüder Hört GbR, Willi Schneider

Tožena stranka: Land Rheinland-Pfalz

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 6(1) Direktive 2003/35/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč razlagati tako, da so bile države članice dolžne določiti, da se določbe nacionalnega prava, ki so bile sprejete za prenos člena 10a Direktive 85/337/EGS (2), uporabljajo tudi za tiste upravne postopke za izdajo dovoljenja, ki so se sicer začeli pred 25. junijem 2005, vendar so bila dovoljenja izdana šele po tem datumu?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali je treba člen 10a Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, razlagati tako, da so bile države članice glede izpodbijanja postopkovne zakonitosti odločbe dolžne razširiti uporabo določb nacionalnega prava, ki so bile sprejete za prenos člena 10a Direktive 85/337/EGS, tudi na primer presoje vplivov na okolje, ki je bila sicer opravljena, vendar so v zvezi z njo podane napake?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali je treba člen 10a Direktive 85/337/EGS, kadar upravno procesno pravo države članice v skladu s členom 10a, prvi odstavek, točka (b), Direktive 85/337/EGS načelno določa, da je za člane zadevne javnosti dostop do postopka sodnega nadzora odvisen od uveljavljanja kršitve pravice, razlagati tako,

(a)

da sodno izpodbijanje postopkovne zakonitosti odločb, za katere se uporabljajo določbe te direktive o sodelovanju javnosti, lahko uspe in pripelje do odprave odločbe le, če glede na okoliščine primera obstaja konkretna možnost, da bi bila izpodbijana odločba brez kršitve postopka drugačna, in če se je zaradi kršitve postopka sočasno poseglo v materialnopravni položaj tožeče stranke, ali

(b)	da morajo biti v okviru sodnega izpodbijanja postopkovne zakonitosti kršitve postopka pri odločbah, za katere se uporabljajo določbe te direktive o sodelovanju javnosti, upoštevne v širšem obsegu?

Če je treba na prejšnje vprašanje odgovoriti v smislu točke (b):

Katere vsebinske zahteve morajo izpolnjevati kršitve postopka, da se lahko upoštevajo v okviru sodnega izpodbijanja postopkovne zakonitosti odločbe v korist tožeče stranke?

(1) Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 15, zvezek 7, str. 466).

(2) Direktiva Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 15, zvezek 1, str. 248).

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/16

Tožba, vložena 13. februarja 2012 – Evropska komisija proti Francoski republiki

(Zadeva C-76/12)

2012/C 133/29

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Roels in C. Soulay, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Francoska republika s tem, da je v veljavi ohranila davčno ureditev, na podlagi katere so davka oproščene dividende, ki jih francoske družbe izplačujejo investicijskim skladom s sedežem v Franciji, medtem ko se za iste dividende, razdeljene investicijskim skladom s sedežem v drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, obračuna pri viru odtegnjeni davek, ni izpolnila obveznosti iz člena 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

—	Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s tožbo izpodbija razliko v davčnem obravnavanju dividend, ki jih francoske družbe izplačujejo kolektivnim naložbenim podjemom za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), glede na to, ali so ti KNPVP rezidenti ali nerezidenti v Franciji. Eden od elementov davčne ureditve za KNPVP, ki so rezidenti Francije, je, da niso zavezanci za davek od dividend, ki jih razdelijo francoske družbe. Nasprotno se na podlagi člena 119a(2) splošnega davčnega zakonika obračuna pri viru odtegnjeni davek za dividende, ki jih francoske družbe razdelijo KNPVP, ki niso rezidenti. Komisija meni, da različno davčno obravnavanje, ki se uporablja za KNPVP, ki so rezidenti, in za tiste, ki niso rezidenti – čeprav naj bi bili v objektivno primerljivem položaju ne glede na njihovo rezidenčno državo – pomeni oviro za prosti pretok kapitala in da ta ovira ni upravičena z učinkovitostjo davčnega nadzora niti z nujnostjo zagotovitve uravnotežene razdelitve davčne pristojnosti.

Komisija opozarja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki je med drugim izražena v sodbah Komisija proti Italiji (sodba z dne 19. novembra 2009, C-540/07) in Komisija proti Nemčiji (sodba z dne 20. oktobra 2011, C-284/09), Sodišče razsodilo, da države članice, ki za dividende, razdeljene družbam s sedežem v drugih državah članicah, določijo davčno ureditev, ki je manj ugodna od ureditve, ki velja za dividende, razdeljene družbam rezidentkam, ne da bi bila ta razlika v obravnavanju upravičena z objektivno različnimi položaji ali z nujnimi razlogi v splošnem interesu, niso izpolnile obveznosti iz naslova prostega pretoka kapitala.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 14. februarja 2012 – Evita-K EOOD proti Direktor na Direktsia „Obzhalvane i upravlenie na izpalnenieto“, Sofia

(Zadeva C-78/12)

2012/C 133/30

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Evita-K EOOD

Tožena stranka: Direktor na Direktsia „Obzhalvane i upravlenie na izpalnenieto“ Sofia

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pojem „dobava blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) v povezavi s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da je v okoliščinah postopka v glavni stvari dopustno, da oseba, ki ji je bila opravljena dobava, pridobi pravico do razpolaganja z blagom (premične stvari, določene glede na vrsto) s tem, da na podlagi dobroverne posesti, pridobljene za plačilo, pridobi lastništvo nad tem blagom od osebe, ki ni lastnik, kar je po nacionalnem pravu zadevne države članice dopustno, pri čemer je treba upoštevati, da se v skladu s tem pravom lastninska pravica nad temi stvarmi prenese z dejansko izročitvijo?

Ali se z dokazom o opravljeni „dobavi blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive 2006/112 glede konkretnega računa v povezavi z uveljavljanjem pravice – po členu 178(a) Direktive – do odbitka v tem računu izkazanega, dejansko plačanega davka predpostavlja, da oseba, ki ji je bila opravljena dobava, izkazuje lastninske pravice dobavitelja, če so predmet dobave premične stvari, določene glede na vrsto, in se lastninska pravica nad njimi po nacionalnem pravu zadevne države članice prenese z dejansko izročitvijo, pri čemer je v skladu s tem pravom dopustna tudi pridobitev lastninske pravice nad temi stvarmi od osebe, ki ni lastnik, in sicer na podlagi dobroverne posesti, pridobljene za plačilo?

Ali je treba „dobavo blaga“ za namene odbitka vstopnega davka v smislu Direktive šteti za dokazano, če je prejemnik v okoliščinah postopka v glavni stvari opravil nadaljnjo dobavo istega blaga (živali z obvezno identifikacijo) z izvozom ob predložitvi carinske deklaracije in če niso bili podani nobeni dokazi o pravicah tretjih oseb v zvezi s tem blagom?

Ali je treba za namene dokaza o opravljeni „dobavi blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive 2006/112 glede konkretnega računa v povezavi z uveljavljanjem pravice – po členu 178(a) Direktive – do odbitka v tem računu izkazanega, dejansko plačanega davka izhajati iz tega, da dobavitelj in prejemnik, ki nista kmeta, ravnata v slabi veri, če ob prejemu blaga ni bil priložen noben dokument predhodnega lastnika, v katerem bi bile navedene ušesne znamke živali v skladu z zahtevami veterinarskih predpisov prava Evropske unije, in če ušesne znamke živali niso navedene v veterinarskem potrdilu, ki ga izda upravni organ in je ob prevozu živali priložen z namenom izvršitve konkretne dobave?

Ali je treba, če dobavitelj in prejemnik samostojno izdelata seznam ušesnih znamk dobavljenih živali, izhajati iz tega, da sta izpolnila zahteve navedenih veterinarskih predpisov prava Unije, če upravni organ v veterinarskem potrdilu, priloženem ob dobavi živali, ni navedel ušesnih znamk živali?

Ali sta dobavitelj in prejemnik v postopku v glavni stvari, ki nista kmeta, v skladu s členom 242 Direktive 2006/112 zavezana v svojih knjigah izkazati predmet dobave (živali z obvezno identifikacijo oziroma „biološka sredstva“) ob upoštevanju mednarodnega računovodskega standarda 41, kmetijstvo, in dokazati obvladovanje sredstev v skladu s tem standardom?

Ali se v skladu s členom 226, točka 6, Direktive 2006/112 zahteva, da so v računih DDV, kot so sporni računi v postopku v glavni stvari, navedene tudi ušesne znamke živali, ki morajo biti v skladu z veterinarskimi predpisi prava Unije identificirane in ki so predmet dobave, če nacionalno pravo države članice za prenos lastninske pravice v zvezi s temi živalmi izrecno ne predvideva take zahteve in osebe, udeležene pri dobavi, niso kmetje?

Ali je v skladu s členom 185(1) Direktive 2006/112 dopustno, da se na podlagi nacionalne določbe, kot je določba v postopku v glavni stvari, popravi odbitek vstopnega davka zaradi sklepne ugotovitve, da lastninska pravica dobavitelja blaga, ki je predmet dobave, ni bila dokazana, če dobave nihče od udeležencev ni odpovedal, če je prejemnik opravil nadaljnjo dobavo istega blaga, če dokazi o uveljavljanih pravicah tretjih oseb v zvezi s tem blagom (živali z obvezno identifikacijo) niso bili podani, če se ne zatrjuje,da je oseba, ki ji je bila opravljena dobava, ravnala v slabi veri, in če se lastninska pravica v zvezi s tem blagom, določenim glede na vrsto, po nacionalnem pravu prenese z dejansko izročitvijo?

(1) UL L 347, str. 1.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 17. februarja 2012 – Rahmanian Koushkaki proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-84/12)

2012/C 133/31

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Rahmanian Koushkaki

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali mora sodišče, zato da toženi stranki naloži, naj tožeči stranki izda schengenski vizum, v skladu s členom 21(1) Vizumskega zakonika (1) prepričljivo ugotoviti, da namerava tožeča stranka pred datumom izteka zaprošenega vizuma zapustiti ozemlje držav članic, ali pa zadošča, da po preveritvi iz člena 32(1)(b) Vizumskega zakonika ne dvomi – ker tega ne upravičujejo nobene posebne okoliščine – o namenu tožeče stranke, da bo zapustila ozemlje držav članic pred potekom zaprošenega vizuma?

2.	Ali Vizumski zakonik utemeljuje zahtevek za izdajo schengenskega vizuma, v zvezi s katerim uprava nima diskrecijske pravice, če so izpolnjeni pogoji za vstop, zlasti tisti iz člena 21(1) Vizumskega zakonika, in ni razloga za zavrnitev izdaje vizuma iz člena 32(1) Vizumskega zakonika?

Ali Vizumski zakonik nasprotuje nacionalni določbi, po kateri se lahko tujcu v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 izda vizum za tranzit čez ozemlje schengenskih držav ali za načrtovano bivanje na njihovem ozemlju, ki ne presega treh mesecev v šestmesečnem obdobju od dneva prvega vstopa (schengenski vizum)?

(1) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, str. 1).

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van Cassatie van België (Belgija) 17. februarja 2012 – Rose Marie Bark proti Galileo Joint Undertakin, v likvidaciji

(Zadeva C-89/12)

2012/C 133/32

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van Cassatie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Rose Marie Bark

Tožena stranka: Galileo Joint Undertakin, v likvidaciji

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je člen 11(2) statuta skupnega podjetja Galileo iz priloge k Uredbi (ES) št. 876/2002 (1) z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo v povezavi s členom 2 te uredbe treba razlagati tako, da se pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti – konkretno, v teh pogojih za zaposlitev določeni pogoji glede plače – uporabljajo za delavce skupnega podjetja Galileo, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas?

(1) UL L 138, str. 1.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Ireland (Irska) 17. februarja 2012 – Health Service Executive proti SC, AC

(Zadeva C-92/12)

2012/C 133/33

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Ireland

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Health Service Executive

Toženi stranki: SC, AC

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali spada odločba o pridržanju otroka za določeno obdobje v zavodu v drugi državi članici, ki zagotavlja terapevtsko in vzgojno varstvo, na stvarno področje uporabe Uredbe Sveta št. 2201/2003 (1)?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, katere morebitne obveznosti izhajajo iz člena 56 Uredbe Sveta št. 2201/2003 v zvezi s postopki posvetovanja in soglasja za zagotavljanje učinkovite zaščite otroka, ki naj bi bil pridržan?

Ali je to, da je, kadar je sodišče v državi članici nameravalo namestiti otroka za določen čas v vzgojno varstveni zavod v drugi državi članici in je v skladu s členom 56 Uredbe Sveta 2201/2003 od te države pridobilo soglasje, odločba sodišča o namestitvi otroka za določeno obdobje v zavod v drugi državi članici, priznana in/ali razglašena za izvršljivo v tej drugi državi članici predpogoj za izvršitev namestitve,?

Ali ima odločba sodišča o namestitvi otroka za določeno obdobje v vzgojni zavod v drugi državi, za katero je v skladu s členom 56 Uredbe Sveta št. 2201/2003 ta država članica dala soglasje, pravni učinek v tej drugi državi članici pred priznanjem in/ali razglasitvijo izvršljivosti ob koncu postopka za razglasitev priznanja in/ali izvršljivosti?

5.	Ali je treba pridobiti soglasje druge države članice, kot ga zahteva člen 56 Uredbe Sveta št. 2201/2003, pri vsakem podaljšanju veljavnosti odločbe sodišča v skladu s členom 56 o namestitvi otroka za določeno obdobje v zavod v drugi državi članici?

6.	Ali mora biti odločba sodišča v skladu s členom 56 Uredbe Sveta št. 2201/2003 o namestitvi otroka za določeno obdobje v zavod v drugi državi članici priznana in/ali razglašena za izvršljivo v drugi državi članici ob vsakem podaljšanju njene veljavnosti?

(1) UL L 338, str. 1.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 21. februarja 2012 vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) – ET Agrokonsulting 04 Velko Stojanov proti Izpalnitelen direktor na Daržaven fond „Zemedelie“ – Razplaštatelna agencija

(Zadeva C-93/12)

2012/C 133/34

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ET Agrokonsulting-04-Velko Stojanov

Tožena stranka: Izpalnitelen direktor na Daržaven fond „Zemedelie“ – Razplaštatelna agencija

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba načelo učinkovitosti, ki ga je v sodni praksi postavilo (Sodišče) Evropske unije, in načelo učinkovitega sodnega varstva, določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni procesni določbi, kot je ta iz člena 133(1) zakona o upravnem postopku in v skladu s katero se sodna pristojnost za upravne spore v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike Evropske unije določa samo glede na sedež upravnega organa, ki je izpodbijani upravni akt izdal, glede na to, da ta določba ne upošteva kraja, v katerem to zemljišče leži, in prebivališča osebe, ki uveljavlja pravico?

Ali je treba načelo enakovrednosti, ki ga je v sodni praksi postavilo Sodišče Evropske unije, ob upoštevanju člena 19 prehodnih in končnih določb zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o upravnem postopku (ki se nanaša na sodno pristojnost za notranje upravne spore v zvezi s kmetijskimi zemljišči), razlagati tako, da nasprotuje nacionalni procesni določbi, kot je ta iz člena 133(1) zakona o upravnem postopku in v skladu s katero se sodna pristojnost za upravne spore v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike Evropske unije določa samo glede na sedež upravnega organa, ki je izpodbijani upravni akt izdal?

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Stuttgart (Nemčija) 27. februarja 2012 – Herbert Schaible proti Land Baden-Württemberg

(Zadeva C-101/12)

2012/C 133/35

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Stuttgart

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Herbert Schaible

Tožena stranka: Land Baden-Württemberg

Vprašanja za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se predložijo ta vprašanja: Ali je združljiva s hierarhično višjim pravom Unije in zato veljavna obveznost tožeče stranke, da:

(a)	opravi individualno identifikacijo živali v skladu s členoma 3(1) in 4(2) Uredbe (ES) št. 21/2004?

(b)	opravi elektronsko individualno identifikacijo živali v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, Uredbe (ES) št. 21/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1560/2007?

(c)	vodi register na gospodarstvu C v skladu s členom 5(1) v povezavi s Prilogo B, točka 2, k Uredbi (ES) št. 21/2004?

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 29. februarja 2012 – Laboratoires Lyocentre

(Zadeva C-109/12)

2012/C 133/36

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Laboratoires Lyocentre

Drugi stranki: Lääkealan turvallisuus- ja kehittämiskeskus, Sosiaali- ja terveysalan lupa- ja valvontavirasto

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali okoliščina, da je bil v eni državi članici preparat v skladu z Direktivo o medicinskih pripomočkih 93/42/EGS (1) uvrščen med medicinske pripomočke, opremljene z oznako CE, v smislu navedene direktive, preprečuje, da bi pristojni nacionalni organ druge države članice navedeni preparat zaradi farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja uvrstil med zdravila v smislu člena 1(2)(b) Direktive o zdravilih 2001/83/ES (2)?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali lahko navedeni pristojni nacionalni organ uvrsti preparat med zdravila le po postopku v skladu z Direktivo o zdravilih 2001/83/ES ali pa mora – pred začetkom postopka za uvrstitev med zdravila – bodisi ravnati v skladu s postopkom na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive o medicinskih pripomočkih 93/42/EGS bodisi upoštevati določbe o neustrezno pritrjeni oznaki CE iz njenega člena 18?

Ali Direktiva o zdravilih 2001/83/ES, Direktiva o medicinskih pripomočkih 93/42/EGS ali drugi predpisi Unije (med drugim varovanje zdravja in življenja ljudi ter varstvo potrošnikov) izključujejo, da bi se na ozemlju iste države članice preparati, ki imajo enake sestavine in enako delovanje, na trgu prodajali po eni strani kot zdravila v smislu Direktive o zdravilih 2001/83/ES, za katere je potrebno dovoljenje za promet z zdravilom, in po drugi strani kot medicinski pripomočki v smislu Direktive o medicinskih pripomočkih 93/42/EGS?

(1) Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 12, str. 82).

(2) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 69).

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/20

Tožba, vložena 9. marca 2012 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-130/12)

2012/C 133/37

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Guerra e Andrade in J. Hottiaux)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga, naj Sodišče:

—

ugotovi, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov za uskladitev z Direktivo Komisije 2009/113/ES (1) z dne 25. avgusta 2009 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih ali jih vsaj ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) navedene direktive;

—	Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive je potekel 14. septembra 2010.

(1) UL L 223, str. 31.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/21

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Irska in drugi proti Komisiji

(Združene zadeve T-50/06 RENV, T-56/06 RENV, T-60/06 RENV, T-62/06 RENV in T-69/06 RENV) (1)

(Državne pomoči - Direktiva 92/81/EGS - Trošarine na mineralna olja - Mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminija - Oprostitev plačila trošarine - Združljivost oprostitve z odločbo Sveta o odobritvi v skladu s členom 8(4) Direktive 92/81 - Domneva zakonitosti aktov Unije - Pravna varnost - Dobro upravljanje)

2012/C 133/39

Jeziki postopka: angleščina, francoščina in italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Irlande (zastopniki: sprva D. O’Hagan, nato E. Creedon, zastopnika, skupaj s P. McGarryjem, barrister) (zadeva T-50/06 RENV); Francoska republika (zastopniki: G. de Bergues in J. Gstalter, zastopnika) (zadeva T-56/06 RENV); Italijanska republika (zastopniki: G. Aiello, G. De Bellis in S. Fiorentino, avvocati dello Stato) (zadeva T-60/06 RENV); Eurallumina SpA (Portoscuso, Italija) (zastopniki: R. Denton in L. Martin Alegi, solicitors) (zadeva T-62/06 RENV); in Aughinish Alumina Ltd (Askeaton, Irska) (zastopniki: J. Handoll in C. Waterson, solicitors) (zadeva T-69/06 RENV)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: V. Di Bucci, N. Khan, D. Grespan in K. Walkerová, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 7. decembra 2005 o oprostitvi plačila trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, v regiji Shannon in na Sardiniji, ki se izvaja v Franciji, na Irskem in v Italiji (2006/323/ES) (UL L 119, str. 12).

Izrek

Odločbo Komisije 2006/323/ES z dne 7. decembra 2005 o oprostitvi plačila trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, regiji Shannon in na Sardiniji, ki se izvaja v Franciji, na Irskem in v Italiji, se razglasi za nično, ker je v njej ugotovljeno – oziroma temelji na ugotovitvi – da so oprostitve plačila trošarin na mineralna olja, ki se kot gorivo uporabljajo pri proizvodnji aluminija, ki so jih Francoska republika, Irska in Italijanska republika zagotovile do 31. decembra 2003, državne pomoči v smislu člena 87(1) ES, in ker je v njej odrejeno, naj Francoska republika, Irska in Italijanska republika sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev vračila teh oprostitev od njihovih prejemnikov, v delu, v katerem ti niso plačali trošarine po stopnji vsaj 13,01 EUR na 1 000 kg težkega kurilnega olja.

Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Irska v zadevi T-50/06 RENV, Francoska republika v zadevi T-56/06 RENV, Italijanska republika v zadevi T-60/06 RENV, družba Eurallumina SpA v zadevi T-62/06 RENV in družba Aughinish Alumina Ltd v zadevi T-69/06 RENV, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe v zadevi T-69/06 R.

(1) UL C 86, 8.4.2006.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/21

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Marine Harvest Norway in Alsaker Fjordbruk proti Svetu

(Zadeva T-113/06) (1)

(Damping - Uvoz lososa s poreklom iz Nizozemske - Opredelitev industrije Skupnosti - Podoben proizvod - Sestava vzorca proizvajalcev Skupnosti)

2012/C 133/40

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Marine Harvest Norway AS, ki je pravna naslednica Fjord Seafood Norway AS (Bergen, Norveška); in Alsaker Fjordbruk AS (Onarheim, Norveška) (zastopnika: J. M. Juuhl-Langseth in P. Dyrberg, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: J. P. Hix in B. Driessen, zastopnika, skupaj z G. Berrischem, odvetnikom)

Intervenient v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopniki: sprva P. Stancanelli in K. Talabér-Ritz, nato K. Talabér-Ritz, T. Scharf in H. van Vliet, zastopniki, skupaj z E. McGovernom, barrister)

Predmet

Predlog za razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 85/2006 z dne 17. januarja 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške (UL L 15, str. 1).

Izrek

Uredba Sveta (ES) št 85/2006 z dne 17. januarja 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo Marine Harvest Norway AS, ki je pravna naslednica Fjord Seafood Norway AS za protidampinške dajatve, uvedene na uvoz, ki ga je zadnje navedena opravljala do 18. septembra 2007, in na družbo Alsaker Fjordbruk AS.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške in stroške družb Marine Harvest Norway, ki je pravna naslednica Fjord Seafood Norway, in Alsaker Fjordbruk.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 131, 3.6.2006.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/22

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Fiskeri og Havbruksnæringens Landsforening in drugi proti Svetu

(Zadeva T-115/06) (1)

(Dumping - Uvoz lososa s poreklom iz Norveške - Pravilo nižje dajatve - Izračun minimalnih uvoznih cen in fiksnih dajatev)

2012/C 133/41

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Fiskeri og Havbruksnæringens Landsforening (Oslo, Norveška); Norske Sjømatbedrifters Landsforening (Trondheim, Norveška); Salmar Farming AS (Kverva, Norveška); Hydroteck AS (Kristiansund, Norveška); Hallvard Lerøy AS (Bergen, Norveška); in Lerøy Midnor AS (Hestvika, Norveška) (zastopnika: B. Servais in T. Paulsen, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: J. P. Hix in B. Driessen, zastopnika, skupaj z G. Berrischemom, odvetnikom)

Intervenientka v podporo toženih strank: Evropska komisija (zastopniki: sprva P. Stancanelli in K. Talabér-Ritz, nato K. Talabér-Ritz, T. Scharf in H. van Vliet, zastopniki, skupaj z E. McGovernom, barrister)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 85/2006 z dne 17. januarja 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške (UL L 15, str. 1).

Izrek

Uredba Sveta (ES) št. 85/2006 z dne 17. januarja 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške, se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na družbe Fiskeri og Havbruksnæringens Landsforening, Norske Sjømatbedrifters Landsforening, Salmar Farming AS, Hydroteck AS, Hallvard Lerøy AS in Lerøy Midnor AS.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške in stroške družb Fiskeri og Havbruksnæringens Landsforening, Norske Sjømatbedrifters Landsforening, Salmar Farming, Hydroteck, Hallvard Lerøy in Lerøy Midnor.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 143, 17.6.2006.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/22

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Volkswagen proti UUNT – Suzuki Motor (SWIFT GTi)

(Zadeva T-63/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti SWIFT GTi - Prejšnji mednarodna in nacionalna znamka GTI - Relativni razlogi za zavrnitev - Podobnost proizvodov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Presoja verjetnosti zmede - Zavrnitev ugovora)

2012/C 133/42

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Volkswagen AG (Wolfsburg, Nemčija) (zastopniki: H.-P. Schrammek, C. Drzymalla in S. Risthaus, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Suzuki Motor Corp. (Šizuoka, Japonska)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega oddelka za pritožbe UUNT z dne 9. decembra 2008 (zadeva R 749/2007-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Volkswagen AG in Suzuki Motor Corp.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Volkswagen AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 102, 1.5.2009.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/23

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Feng Shen Technology proti UUNT – Majtczak (FS)

(Zadeva T-227/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Skupnosti FS - Slaba vera prijavitelja - Člen 51(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 52(1)(b)) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2012/C 133/43

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Feng Shen Technology Co. Ltd (Guieshan Township, Tajvan) (zastopnika: P. Rath in W. Festl Wietek, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient v postopku pred Splošnim sodiščem: Jarosław Majtczak (Łódź, Poljska) (zastopnika: sprva J. Wyrwas, nato J. Radłowski, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 1. aprila 2009 (zadeva R 529/2008-4) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbo Feng Shen Technology Co. Ltd in Jarosławom Majtczakom.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 1. aprila 2009 (zadeva R 529/2008-4) se razveljavi.

2.	UUNT poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške družbe Feng Shen Technology Co. Ltd.

3.	Jarosław Majtczak nosi lastne stroške.

(1) UL C 193, 15.8.2009.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/23

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2012 – Slovak Telekom proti Komisiji

(Združeni zadevi T-458/09 in T-171/10) (1)

(Konkurenca - Upravni postopek - Sklep o zahtevi po informacijah - Potrebnost zahtevanih informacij - Načelo dobrega upravljanja - Obveznost obrazložitve - Sorazmernost)

2012/C 133/44

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Slovak Telekom a.s. (Bratislava, Slovaška) (zastopniki: sprva M. Maier, L. Kjølbye in D. Geradin, nato L. Kjølbye, D. Geradin in G. Berrisch, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: F. Castillo de la Torre in K. Mojzesowicz (zadeva T-458/09) in M. Castillo de la Torre, K. Mojzesowicz in J. Bourke (zadeva T-171/10), zastopniki)

Predmet

Predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 6840 z dne 3. septembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi členov 18(3) in 24(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (zadeva COMP/39.523 – Slovak Telekom) in Sklepa Komisije C(2010) 902 z dne 8. februarja 2010 v zvezi s postopkom na podlagi členov 18(3) in 24(1) Uredbe št. 1/2003 (zadeva COMP/39.523 – Slovak Telekom).

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Družbi Slovak Telekom a.s. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 11, 16.1.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/23

Sodba Splošnega sodišča z dne 23. marca 2012 – Barilla proti UUNT – Brauerei Schlösser (ALIXIR)

(Zadeva T-157/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti ALIXIR - Prejšnja nacionalna besedna znamka Elixeer - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2012/C 133/45

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Barilla G. e R. Fratelli SpA (Parma, Italija) (zastopniki: A. Vanzetti, G. Sironi in A. Colmano, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: R. Pethke, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Brauerei Schlösser GmbH (Düsseldorf, Nemčija) (zastopnik: J. Flick, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 25. januarja 2010 (zadeva R 820/2009-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Brauerei Schlösser GmbH in Barilla G. e R. Fratelli SpA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Barilla G. e R. Fratelli SpA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 148, 5.6.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/24

Sodba Splošnega sodišča z dne 27. marca 2012 – Armani proti UUNT – Del Prete (AJ AMICI JUNIOR)

(Zadeva T-420/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti AJ AMICI JUNIOR - Prejšnja nacionalna figurativna znamka AJ ARMANI JEANS - Prejšnja nacionalna besedna znamka ARMANI JUNIOR - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2012/C 133/46

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Giorgio Armani SpA (Milano, Italija) (zastopnik: M. Rapisardi, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Mannucci, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Annunziata Del Prete (Neapelj, Italija) (zastopnik: R. Bocchini, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. julija 2010 (zadeva R 1360/2009-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo Giorgio Armani SpA in A. Del Prete.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 8. julija 2010 (zadeva R 1360/2009-2) se razveljavi.

2.	UUNT in A. Del Prete nosita vsak polovico stroškov, ki jih je družba Giorgio Armani SpA priglasila pred odborom za pritožbe.

3.	UUNT in A. Del Prete nosita vsak, poleg lastnih stroškov, polovico stroškov, ki jih je družba Giorgio Armani priglasila pred Splošnim sodiščem.

(1) UL C 301, 6.11.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/24

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Fulmen in Mahmoudian proti Svetu

(Združeni zadevi T-439/10 in T-440/10) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Islamski republiki Iran, zato da se prepreči širjenje jedrskega orožja - Zamrznitev sredstev - Ničnostna tožba - Obveznost obrazložitve - Pravica do obrambe - Pravica do učinkovitega pravnega varstva - Napaka pri presoji - Dokazno breme in dokazni standard)

2012/C 133/47

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Fulmen (Teheran, Iran) in Fereydoun Mahmoudian (Teheran) (zastopnik: A. Kronshagen, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bishop in R. Liudvinaviciute-Cordeiro, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopnika: M. Konstantinidis in É. Cujo, zastopnika)

Predmet

Prvič, predlog za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195. str. 39), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 195, str. 25), Sklepa Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413 (UL L 281, str. 81) in Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1) v delu, v katerem se ti akti nanašajo na tožeči stranki, in drugič, predlog za priznanje škode, ki naj bi tožečima strankama nastala zaradi sprejetja zgoraj navedenih aktov.

Izrek

V delu, v katerem se nanašajo na družbo Fulmen in Fereydouna Mahmoudiana, se razglasijo za nične:

—	Sklep Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP;

—	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu;

—	Sklep Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413;

—	Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007.

2.	Učinki Sklepa 2010/413, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2010/644, se glede družbe Fulmen in F. Mahmoudiana ohranijo do takrat, ko začne učinkovati razglasitev ničnosti Uredbe št. 961/2010.

3.	V preostalem se tožba zavrne.

4.	Svet Evropske unije poleg lastnih stroškov nosi stroške družbe Fulmen in F. Mahmoudiana.

5.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 328, 4.12.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/25

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Banco Bilbao Vizcaya Argentaria proti Komisiji

(Zadeva T-225/10) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Shema pomoči, ki omogoča davčno amortizacijo finančnega dobrega imena za prevzeme tujih deležev - Odločba o razglasitvi nezdružljivosti sistema pomoči s skupnim trgom, s katero se ne odreja zagotovitev vračila državne pomoči - Neobstoj posamične zadevnosti - Nedopustnost)

2012/C 133/48

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA (Bilbao, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in C. Urraca Caviedes, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti člena 1(1) Odločbe Komisije z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (2011/5/ES) (UL 2011, L 7, str. 48).

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 179, 3.7.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/25

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Telefónica proti Komisiji

(Zadeva T-228/10) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Shema pomoči, ki omogoča davčno amortizacijo finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzem deležev v tujih družbah - Odločba s katero je shema pomoči razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in ni naložena pridobitve vračila pomoči - Izvedbeni akti - Neobstoj posamičnega nanašanja - Nedopustnost)

2012/C 133/49

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Telefónica, SA (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Ruiz Calzado, M. Núñez-Müller in J. Domínguez Pérez, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in C. Urraca Caviedes, zastopnika)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Telefónica, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 195, 17.7.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/26

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Ebro Foods proti Komisiji

(Zadeva T-234/10) (1)

2012/C 133/50

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Ebro Foods, SA, prej Ebro Puleva, SA (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in C. Urraca Caviedes, zastopnika)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi Ebro Foods, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 195, 17.7.2010.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/26

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012 – Modelo Continente Hipermercados proti Komisiji

(Zadeva T-174/11) (1)

2012/C 133/51

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Modelo Continente Hipermercados, SA, podružnica v Španiji (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in C. Urraca Caviedes, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti člena 1(1) Odločbe Komisije 2011/5/ES z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev C 45/2007 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL 2011, L 7, str. 48).

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Modelo Continente Hipermercados, SA, podružnica v Španiji, se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 139, 7.5.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/26

Sklep Splošnega sodišča z dne 19. marca 2012 – Barthel in drugi proti Sodišču

(Zadeva T-398/11 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Osebni prejemki - Zavrnitev dodelitve tožečim strankam dodatka za izmensko delo - Rok za vložitev pritožbe - Zamuda - Pritožba, ki je deloma očitno neutemeljena in deloma očitno nedopustna)

2012/C 133/52

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Yvette Barthel (Arlon, Belgija); Marianne Reiffers (Olm, Luksemburg), in Lieven Massez (Luxembourg, Luksemburg) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J. N. Louis, E. Marchal in D. Abreu Caldas, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Sodišče Evropske unije (zastopnik: A. Placco, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 10. maja 2011 v zadevi Barthel in drugi proti Sodišču (F–59/10, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Y. Barthel, M. Reiffers in L. Massez nosijo svoje stroške in naloži se jim plačilo stroškov, ki jih je priglasilo Sodišče Evropske unije na tej stopnji.

(1) UL C 290, 1.10.2011.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/27

Tožba, vložena 8. februarja 2012 – Chen proti UUNT – AM Denmark (Cleaning devices)

(Zadeva T-55/12)

2012/C 133/53

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Su-Shan Chen (Sanchong, Tajvan) (zastopnik: C. Onken, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: AM Denmark A/S (Kokkedal, Danska)

Predloga

—	Razveljavi naj se odločba tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. oktobra 2011 v zadevi R 2179/2010-3; in

—	UUNT in drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: model za izdelek „naprave za čiščenje“ – registrirani model Skupnosti št. 1027718-0001

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe zahteva, naj se za ničnega razglasi registrirani model Skupnosti, in sicer na podlagi členov od 4 do 9 in člena 25(1)(e) Uredbe Sveta št. 6/2002; registracija tridimenzionalne znamke skupnosti št. 5185079 za proizvode iz razredov 3 in 21

Odločba oddelka za izbris: razglasitev ničnosti izpodbijanega registriranega modela Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 25(1)(e) Uredbe Sveta št. 6/2002, ker je odbor za pritožbe nepravilno ugotovil, da je prejšnja znamka Skupnosti uporabljena v izpodbijanem modelu Skupnosti. Poleg tega odbor za pritožbe ne bi smel zaključiti, da ima prejšnja znamka vsaj minimalno stopnjo prepoznavnosti, potrebno za njeno registracijo. Kršitev člena 9(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni pravilno uporabil tega člena. Nasprotno s stališčem UUNT namreč Uredba o znamki Skupnosti drugi stranki pred UUNT ne daje pravice prepovedati uporabe izpodbijanega modela Skupnosti, saj ne obstaja verjetnost zmede. Natančneje, model Skupnosti tožeče stranke in znamka druge stranke nista tako podobna, da bi bila podana verjetnost zmede.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/27

Tožba, vložena 2. marca 2012 – Helenska republika proti Komisiji

(Zadeva T-105/12)

2012/C 133/54

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopnika: K. Samoni in N. Dafniou)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugodi ničnostni tožbi

—	izpodbijano Odločbo Komisije razglasi za nično in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Helenska republika s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti (v smislu člena 263 PDEU) odločbe Komisije 1472708 z dne 3. januarja 2012 o nadaljevanju plačevanja, s strani Helenske republike, dnevne denarne kazni v višini 31 536,00 EUR za vsak dan zamude pri sprejetju potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C–65/05, v delu v katerem se zahteva plačilo navedene denarne kazni od 22. avgusta 2011. V skladu z zgoraj navedeno izpodbijano odločbo, ker je Komisija menila, da Helenska republika ni sprejela ukrepov potrebnih za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C–65/05 in za izvršitev odbe Sodišča Evropske unije v zadevi C–109/08, mora Helenska republika plačati znesek 4 825 008,00 EUR kot denarno kazen za obdobje od 1. julija 2011 do 30. novembra 2011.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: napačna presoja Komisije v zvezi s sprejetjem potrebnih ukrepov s strani Helenske republike, za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

Tožena stranka naj bi napačno presodila in razlagala ukrepe, ki jih je Helenska republika sprejela za izvršitev sodbe Sodišča. Helenska republika trdi, da je sprejela vse ukrepe, ki so potrebni za izvršitev sodbe Sodišča, s tem ko je sprejela zakon št. 4002/2011, s katerim so bili – kot to zahteva sodba Sodišča v zadevi C–65/05 – razveljavljeni členi, ki so v nasprotju z zakonom št. 3037/2002.

Drugi tožbeni razlog: prekoračit pooblastil s strani Komisije

Komisija naj bi prekoračila svoja pooblastila kot varuhinja Pogodbe, saj naj se ne bi zadovoljila, kot bi se morala, z izvajanjem – očitnim ali neočitnim – izvajanjem ukrepov za izvršitev sodbe. Poleg tega naj bi prekoračila sodbi Sodišča, glede na to, da naj bi ju Helenska republika v celoti izvršila.

Tretji tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve s strani Komisije

V odločbi, ki jo v obravnavanem primeru izpodbija Helenska republika, Komisija ni obrazložila niti navedla razlogov zaradi katerih je zahtevala nadaljevanje plačila denarne kazni za obdobje po sprejetju zakona št. 4002/2011, oziroma od 22. avgusta 2011 do 30. novembra 2011.

Helenska republika nasprotuje temu dodatnemu znesku, saj meni, da je z objavo navedenega zakona v celoti izvršila sodbi Sodišča Evropske unije.

Četrti tožbeni razlog: napačna pravna podlaga

Po mnenju Helenske republike bi morala Komisija, če je menila, da Helenska republika ni pravilno uporabila zakona št. 4002/2011 uporabiti člen 258 PDEU, tako da bi sprožila nov postopek zaradi kršitve obveznosti države, ne pa da bi zahtevala nadaljevanje plačila denarne kazni.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/29

Tožba, vložena 13. decembra 2011 – ZZ proti Komisiji

(Zadeva F-133/11)

2012/C 133/56

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: P. Goergen, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je ta tožečo stranko, ki je bila na rezervnem seznamu natečajnega postopka EPSO/A/17/04, katerega obvestilo je bilo objavljeno pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov, uvrstila v naziv AD 6, plačilni razred 2, pri čemer so bili uporabljeni neugodnejši predpisi.

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču za uslužbence predlaga, naj:

—	z učinkom od 1. aprila 2011 razveljavi uvrstitev tožeče stranke v naziv in plačilni razred AD 6/2 ob njenem imenovanju kot uradnika na poskusnem delu;

—	ugotovi, da ima tožeča stranka ob objektivnem upoštevanju njenih poklicnih izkušenj in ob uporabi načel, ki so podlaga za druge razpise, ter ob upoštevanju načela plačila, ki je sorazmerno z delovno uspešnostjo, pravico do uvrstitve v naziv AD 11/2 ali pa vsaj v drug primeren naziv;

—

tožeči stranki do dne, ko bo sprejeta pravilna odločba o njeni uvrstitvi v naziv, ki ustreza njenim poklicnim izkušnjam in njeni dobi službovanja, za nastalo premoženjsko škodo prisodi znesek v višini skupne razlike (3 051,43 EUR na mesec in/ali znesek, ki naj ga določijo izvedenci) med zneski, ki ustrezajo njeni uvrstitvi, navedeni v odločbi o zaposlitvi, in uvrstitvi, do katere bi bila upravičena, skupaj z zamudnimi obrestmi do dne, ko bo sprejeta odločba o njeni pravilni uvrstitvi v naziv, po obrestni meri, ki jo določi Evropska centralna banka;

—

tožečo stranko postavi v položaj, v katerem bodo tudi pokojninske in druge pravice iz delovnega razmerja s toženo stranko obračunane ali na novo obračunane tako, kot bi bile take pravice iz – v skladu s tem predlogom – pravilne uvrstitve tožeče stranke, in tožeči stranki za nastalo nepremoženjsko škodo prisodi znesek v višini 10 000 EUR, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki jo določi Evropska centralna banka, od dne zaposlitve tožeče stranke pri toženi stranki ali, podredno, od dne te tožbe, do celotnega plačila;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/29

Tožba, vložena 2. januarja 2012 – ZZ proti Evropskemu računskemu sodišču

(Zadeva F-1/12)

2012/C 133/57

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopniki: S. Rodrigues, A. Blot, A. Tymen, odvetniki)

Tožena stranka: Evropsko računsko sodišče

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Evropskega računskega sodišča, s katero je bila zavrnjena zahteva za odškodnino za nastalo izgubo.

Predlogi tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi odločba z dne 21. januarja 2011, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za odškodnino za izgubo, nastalo zaradi invalidske upokojitve tožeče stranke;

—	če je potrebno, naj se za nično razglasi odločba z dne 22. septembra 2011 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 1. marca 2011;

—	povrnitev nastale izgube;

—	Evropskemu računskemu sodišču naj se naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/29

Tožba, vložena 10. januarja 2012 – ZZ proti Frontexu

(Zadeva F-5/12)

2012/C 133/58

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Tožena stranka: Frontex

Predmet in opis spora

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Frontex o naložitvi sankcije tožeči stranki in odločbe o odpovedi njene pogodbe o zaposlitvi.

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti odločbe z dne 24. maja 2011 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke;

—	razglasitev ničnosti odločbe z dne 16. aprila 2011 o naložitvi sankcije tožeči stranki;

—	naložitev plačila stroškov Frontexu.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/30

Tožba, vložena 16. januarja 2012 – ZZ proti Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA)

(Zadeva F-7/12)

2012/C 133/59

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnika: L. Levi, A. Tymen, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za leto 2009, seznama uradnikov, ki so napredovali v letu 2010, in, po potrebi, odločbe z dne 17. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke.

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za leto 2009;

—	razglasitev ničnosti odločbe z dne 16. novembra 2010 o določitvi seznama uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2010;

—	po potrebi razglasitev ničnosti odločbe z dne 17. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 16. junija 2011;

—	ENISI naj se naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/30

Tožba, vložena 20. januarja 2012 – ZZ proti Parlamentu

(Zadeva F-9/12)

2012/C 133/60

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnika: L. Lévi, M. Vandenbussche, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predmet in opis spora

Predlog, naj se Evropskemu parlamentu naloži plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka zaradi kršitev, storjenih ob upravljanju rezervnega seznama Evropskega parlamenta.

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se nepogodbena odgovornost Parlamenta za kršitve, storjene ob upravljanju njegovega rezervnega seznama;

—

tožeči stranki naj se plača odškodnina za premoženjsko škodo, ocenjena na 749 449,3 EUR za obdobje od decembra 2003 do decembra 2011, prispevki za pokojninsko zavarovanje in za prihodnje obdobje do dosežene zakonske starostne meje za upokojitev mesečno plačilo neto zneskov, ki ustrezajo plačam uradnikov iz funkcionalne skupine AD – izhajajoč iz naziva AD 9, razred 2, drugo leto, ob upoštevanju običajne kariere uradnika istega razreda – skupaj z ustreznimi prispevki za zdravstveno zavarovanje. Vse zneske je treba povišati za zamudne obresti po stopnji Evropske centralne banke, povišani za dve točki;

—	tožeči stranki naj se plača odškodnina za nepremoženjsko škodo, ocenjeno na 70 000 EUR;

—	Evropskemu parlamentu naj se naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/30

Tožba, vložena 15. februarja 2012 – ZZ proti Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru

(Zadeva F-21/12)

2012/C 133/61

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: N. Lhoëst, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski ekonomsko-socialni odbor

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe o odvzemu izselitvenega dodatka tožeče stranke in o retroaktivni izterjavi tega dodatka.

Predlogi tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi odločba organa, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. junija 2011 o odvzemu izselitvenega dodatka tožeči stranki z učinkom od 1. julija 2010 in o izterjavi izselitvenega dodatka od tega datuma;

—	če je potrebno, naj se za nično razglasi odločba zaradi molka OPI Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zavrnitvi pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila 9. septembra 2011 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov;

—

Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru naj se naloži, da tožeči stranki povrne izselitveni dodatek, ki je bil odvzet od 1. julija 2010, ter plača izselitveni dodatek, ki ga ni bilo mogoče izplačati od 9. junija 2011, skupaj z zamudnimi obrestmi po stopnji Evropske centralne banke, zvišani za dve odstotni točki;

—	Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru naj se naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/31

Tožba, vložena 5. marca 2012 – ZZ in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-29/12)

2012/C 133/62

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: ZZ in drugi (zastopniki: D. Abreu Caldas, S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti sklepov o prenosu pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom službe na Komisiji, ki temeljijo na preračunanem predlogu Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO).

Predlogi tožečih strank

—	Člen 9 Splošnih določb za izvajanje člena 11, točka 2, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom naj se razglasi za nezakonit;

—	sklepi o razveljavitvi in nadomestitvi ponudb za bonifikacijo pokojninskih pravic tožečih strank naj se razglasijo za nične;

—	sklepi, da se za predloge za prenos pokojninskih pravic tožečih strank uporabi merila iz Splošnih določb za izvajanje člena 11, točka 2, Priloge VIII Kadrovskih predpisov z dne 3. marca 2011 naj se razglasijo za nične;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/31

Tožba, vložena 6. marca 2012 – ZZ proti Komisiji

(Zadeva F-31/12)

2012/C 133/63

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopniki: D. Abreu Caldas, S. Orlandi, A. Coolen, J. N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe o prenosu pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom zaposlitve v Komisiji, sprejete na podlagi ponovnega izračuna PMO.

Predloga tožeče stranke

—

Odločba, s katero je bila razveljavljena in nadomeščena ponudba, ki jo je v zvezi s prenosom svojih pokojninskih pravic tožeča stranka podala na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki vsebuje novo ponudbo, izračunano na podlagi SDI, sprejetih 3. marca 2011, naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

5.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 133/32

Popravek obvestila v Uradnem listu v zadevi C-528/11

( Uradni list Evropske unije C 370 z dne 17. decembra 2011 )

2012/C 133/64

Besedilo Obvestila v Uradnem listu v zadevi Halaf, C-528/11, se nadomesti s tem besedilom:

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen Sad Sofia-grad (Bolgarija) 18. oktobra 2011 — Zuheyr Freyeh Halaf proti Darzhavna agentsia za bezhantsite pri Ministerski savet

(Zadeva C-528/11)

2012/C 133/64

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen Sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Zuheyr Freyeh Halaf

Tožena stranka: Darzhavna agentsia za bezhantsite pri Ministerski savet

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (1) razlagati tako, da dovoljuje, da država članica prevzame odgovornost za obravnavanje prošnje za azil, kadar niso podane osebne okoliščine v zvezi z prosilcem za azil, ki utemeljujejo uporabo humanitarne določbe iz člena 15 te uredbe, in kadar država članica, ki je v skladu s členom 3(1) te uredbe odgovorna, ni odgovorila v skladu s členom 20(1) Uredbe št. 343/2003 na zahtevo za ponovni sprejem, pri čemer ta uredba nima določb glede spoštovanja načela solidarnosti iz člena 80 PDEU?

2.	Kakšno vsebino ima pravica do azila iz člena 18 v zvezi s členom 53 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter v zvezi z opredelitvijo iz člena 2(c) in uvodno izjavo 12 Uredbe št. 343/2003?

Ali je treba člen 3(2) Uredbe št. 343/2003 v zvezi z obveznostjo iz člena 78(1) PDEU, in sicer spoštovanja mednarodnopravnih instrumentov z azilnega področja, razlagati tako, da so države članice, v postopku določitve odgovorne države članice v skladu z Uredbo št. 343/2003, dolžne zaprositi Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) za mnenje, kadar so v aktih Urada navedena dejstva in sklepne ugotovitve, iz katerih je razvidno, da država članica, ki je odgovorna v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 343/2003, krši predpise Evropske unije na azilnem področju?

Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, se zastavlja še to vprašanje:

Ali je, kadar se Urad UNHCR ne zaprosi za mnenje, bistveno kršen postopek določitve odgovorne države članice v skladu s členom 3 Uredbe št. 343/2003 in ali so s tem kršeni pravica do dobrega upravljanja in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz členov 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zato ker člen 21 Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (2) določa pravico tega urada, da v zvezi z obravnavo posamičnih prošenj za azil poda mnenje?

(1) UL L 50, str. 1.

(2) UL L 326, str. 13.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.133.slv
Uradni list Evropske unije		C 133

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 5. maj 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2012/C 133/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 126, 28.4.2012	1

	Popravki
2012/C 133/64	Popravek obvestila v Uradnem listu v zadevi C-528/11 (UL C 370, 17.12.2011)	32