ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.101.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
C 101 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 55 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2012/C 101/01 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
2012/C 101/02 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6520 – Cinven/George Topco) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2012/C 101/03 |
||
|
V Objave |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Evropska komisija |
|
2012/C 101/04 |
||
2012/C 101/05 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
4.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 101/1 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2012/C 101/01
Datum sprejetja odločitve |
28.12.2011 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.34122 (11/N) |
||||
Država članica |
Grčija |
||||
Regija |
— |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Second recapitalisation of Piraeus Bank under the Greek recapitalisation scheme |
||||
Pravna podlaga |
Law 3723/2008 regarding the ‘Support Measures for the Credit Institutions (Guarantee, Recapitalisation, Bond Loan Schemes)’ |
||||
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč v okviru odobrenega programa pomoči |
||||
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
||||
Oblika pomoči |
Dokapitalizacija |
||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 380 mio. EUR |
||||
Intenzivnost |
— |
||||
Trajanje |
— |
||||
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
6.2.2012 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
SA.34148 (11/N) |
||||
Država članica |
Grčija |
||||
Regija |
— |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Ίδρυση Ταμείου Χρηματοπιστωτικής Σταθερότητας Idrisi Tameiou Xrhmatopistotikis Statherotitas |
||||
Pravna podlaga |
Σχεδιο νομου περι ιδρυσεωσ ταμειου χρηματοπιστωτικησ σταθεροτητασ Sxedio Nomou Peri Idrisews Tameiou Xrhmatopistotikis Statherotitas |
||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
||||
Oblika pomoči |
Drugi načini kapitalskega vlaganja |
||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 10 000 mio. EUR |
||||
Intenzivnost |
— |
||||
Trajanje |
do 30.6.2012 |
||||
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
6.2.2012 |
Referenčna številka državne pomoči |
SA.34149 (11/N) |
Država članica |
Grčija |
Regija |
— |
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Μέτρα στήριξης για τα πιστωτικά ιδρύματα της Ελλάδας Metra stiriksis gia ta pistwtika idrumata ths Elladas |
Pravna podlaga |
N 3723/08 «Ενίσχυση της ρευστότητας της οικονομίας για την αντιμετώπιση των επιπτώσεων της διεθνούς χρηματοπιστωτικής κρίσης και άλλες διατάξεις» N 3723/08 «Enisxisi ths refstotitas tis oikonomias gia tin antimetwpisi twn epiptwsewn tis diethnous xrhmatopistwtikis krisis kai alles diatakseis» |
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
Oblika pomoči |
Jamstvo, Drugi načini kapitalskega vlaganja |
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 98 000 mio. EUR |
Intenzivnost |
— |
Trajanje |
do 30.6.2012 |
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών Ypourgeio Oikonomias kai Oikonomikwn |
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
4.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 101/4 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.6520 – Cinven/George Topco)
(Besedilo velja za EGP)
2012/C 101/02
Komisija se je 15. marca 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6520. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
4.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 101/5 |
Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja (1):
1,00 % 1. aprila 2012
Menjalni tečaji eura (2)
3. aprila 2012
2012/C 101/03
1 euro =
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,3315 |
JPY |
japonski jen |
109,30 |
DKK |
danska krona |
7,4404 |
GBP |
funt šterling |
0,83255 |
SEK |
švedska krona |
8,7938 |
CHF |
švicarski frank |
1,2035 |
ISK |
islandska krona |
|
NOK |
norveška krona |
7,5600 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CZK |
češka krona |
24,621 |
HUF |
madžarski forint |
293,80 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,7007 |
PLN |
poljski zlot |
4,1357 |
RON |
romunski leu |
4,3775 |
TRY |
turška lira |
2,3677 |
AUD |
avstralski dolar |
1,2848 |
CAD |
kanadski dolar |
1,3206 |
HKD |
hongkonški dolar |
10,3386 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,6203 |
SGD |
singapurski dolar |
1,6674 |
KRW |
južnokorejski won |
1 496,77 |
ZAR |
južnoafriški rand |
10,2324 |
CNY |
kitajski juan |
8,3781 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,4933 |
IDR |
indonezijska rupija |
12 167,71 |
MYR |
malezijski ringit |
4,0607 |
PHP |
filipinski peso |
56,791 |
RUB |
ruski rubelj |
39,0237 |
THB |
tajski bat |
41,037 |
BRL |
brazilski real |
2,4342 |
MXN |
mehiški peso |
16,9593 |
INR |
indijska rupija |
67,5140 |
(1) Obrestna mera, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru avkcije z variabilno obrestno mero je obrestna mera enaka mejni obrestni meri.
(2) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
V Objave
DRUGI AKTI
Evropska komisija
4.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 101/6 |
Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2012/C 101/04
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„QUESO CAMERANO“
ES št.: ES-PDO-0005-0767-19.03.2009
ZGO ( ) ZOP ( X )
1. Ime:
„Queso Camerano“
2. Država članica ali tretja država:
Španija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:
3.1 Vrsta proizvoda:
Skupina 1.3 |
Siri |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:
Sir „Queso Camerano“ je trden in čvrst, skoraj brez luknjic in razpok, v prerezu enakomerne bele ali svetle slonokoščene barve z gladko površino, redkimi razpokami in gladko teksturo ter dobro prenese nadaljnje rokovanje. Izdeluje se iz kozjega mleka z encimsko koagulacijo z naravnim sirilom kozjega izvora, je majhen in tehta od 200 do 1 200 gramov ter vsebuje najmanj 35 % maščobe v suhi snovi. Je značilne sploščene valjaste oblike, zgornja in spodnja stran sta ravni, obod pa izbočen. Na površini ima odtis pletene košare, ki se uporablja kot model. Je plod revnega in včasih obrobnega gospodarstva, zato je preprost in pristen ter ohranja spontanost gozdnega rastlinja in svežega zraka.
Sir „Queso Camerano“, katerega tehnika izdelave je podobna tehniki izdelave mehkega sira z naravnim odcejanjem zaradi težnosti, se lahko zori. Glede na postopek zorenja se zanj uporabljajo naslednje označbe:
— |
sveži sir „Queso Camerano“: pomeni sir po končanem postopku izdelave, ki je pripravljen za uživanje, |
— |
mladi sir „Queso Camerano“: pomeni sir, ki mora po postopku izdelave zoreti najmanj 15 dni, |
— |
polzreli sir „Queso Camerano“: pomeni sir, ki mora po postopku izdelave zoreti najmanj 30 dni, |
— |
zreli sir „Queso Camerano“: pomeni sir, ki mora po postopku izdelave zoreti najmanj 75 dni. |
Glede na čas zorenja je sveži oziroma mladi sir „Queso Camerano“ mehek oziroma polmehek sir brez skorje, polzreli oziroma zreli sir „Queso Camerano“ pa je poltrd oziroma trd sir, ki ima očitno skorjo z različno količino plesni.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):
Mleko, iz katerega se izdeluje sir „Queso Camerano“, mora izhajati z opredeljenega geografskega območja in mora biti pridobljeno z molžo zdravih koz pasem Serrana, Murciana-Granadina, Malagueña, Alpina in križancev teh pasem, izpolnjevati mora veljavne predpise na področju higiene in zdravja ter biti:
— |
primerno in brez nečistoč, |
— |
brez kolostruma, zdravil ali konzervansov. |
Sestava mleka na kmetiji:
— |
Beljakovine: najmanj 3,3 %. |
— |
Maščobe: najmanj 4 %. |
— |
Skupna suha snov: najmanj 13 %. |
— |
Največja kislost (ob dobavi v sirarno): 15 °Dornic. |
— |
pH: najmanj 6,5 %. |
Sirilo, ki se uporablja za encimsko koagulacijo, je naravno sirilo kozjega izvora.
Sveži, mladi in polzreli siri se izdelujejo iz pasteriziranega mleka, zreli pa iz surovega ali pasteriziranega mleka.
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):
Krma je sestavljena predvsem iz naravnega, zlasti grmičastega rastlinja, ki s svojimi značilnostmi vpliva na organoleptične lastnosti sira. Koze se pasejo vse dni v letu, če to dopuščajo vremenske razmere, razen v obdobju kotenja, ko ostanejo v staji in skrbijo za mladičke.
Paša se redno dopolnjuje s stranskimi proizvodi, predvsem iz žitne slame, listov vinske trte, vejic oljk, mandljevih luščin, strnišč vrtnarskih pridelkov, pulpe pese in odpadkov industrije za konzerviranje z opredeljenega geografskega območja, in s fižolom in grahom ter z dopolnili z visoko hranilno vrednostjo iz slame z dodanim grahom, ovsom, koruzo, suhim fižolom, sušeno lucerno in grašico. Če je le mogoče, rejci sami pridelujejo žita in dopolnilo je z opredeljenega geografskega območja. V običajnih vremenskih razmerah sveža trava s pašnikov in stranski proizvodi zajemajo približno 80 % prehrane živali.
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Molža, hlajenje, shranjevanje, zbiranje in prevoz kozjega mleka ter izdelava, zorenje in shranjevanje sira so postopki, ki morajo potekati povsem nadzorovano v registriranih obratih na opredeljenem geografskem območju.
Starodavna metoda izdelave sira „Queso Camerano“ je posebna, ker zajema predvsem izdelavo svežega kozjega sira brez zorenja ali z različno dolgim postopkom zorenja.
Glavna surovina za izdelavo sira „Queso Camerano“ je kozje mleko, saj so v naturalnem gospodarstvu družine, ki so živele v hribih, prvotno imele kozo, ki je dajala mleko za družino, presežek mleka pa so predelale v sir.
Izdelava sira „Queso Camerano“ se od teh začetkov ni zelo spremenila. Edini napredek je na tehničnem področju in prinaša izpopolnitev sistemov izdelave, da se izdelajo večje količine visokokakovostnega sira in se zagotovi optimalna zdravstvena varnost.
Tehnika izdelave sira „Queso Camerano“ je podobna tehniki izdelave mehkega sira, katerega sirnina tudi po več zaporednih razrezih ohrani visoko stopnjo vlažnosti. Metoda pridobivanja sirnine ostaja encimska koagulacija, pri kateri se uporablja naravno sirilo živalskega, natančneje kozjega izvora.
Za odcejanje se tako kot pri večini sirov ne uporablja nobena metoda mehanskega pritiska, saj se testo po razrezu položi v značilen model ali košarico („cilla“), ki mu da dokončno obliko in velikost, se odtisne po celotni površni ter ga ščiti pred zunanjim pritiskom.
Košarica omogoča, da lastna teža sira v modelu deluje kot preša, in zagotavlja naravno odcejanje zaradi težnosti, ki je počasno in dolgotrajno ter omogoča, da se sprva mehka masa postopno zgosti.
Ta sir se uživa predvsem svež, z zorenjem pa se podaljša trajanje proizvoda. Če je sir „Queso Camerano“ zoren, se zorenje začne z visoko stopnjo vlažnosti, ki poudari mlečne značilnosti in povzroči temeljitejšo proteolizo, česar ni pri nobenem drugem siru na Iberskem polotoku.
Če sir „Queso Camerano“ zori, postopek zorenja traja najmanj 15 dni za mladi sir, 30 dni za polzreli sir in 75 dni za zreli sir. Med zorenjem nastaja zunanja skorja sira.
Med zorenjem se siri redno obračajo in čistijo. Pri daljšem zorenju (≥ 30 dni) se lahko zunanjost sira „Queso Camerano“ natre z oljčnim oljem, da se obvlada rast plesni na skorji, kar ne šteje za dodajanje sestavine.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:
Mladi, polzreli in zreli siri z naravno skorjo se lahko pakirajo v odstranljivo plastično folijo, odstranljivo vakuumsko vrečko, papirnato vrečko ali celofan papir. Sveži siri se pakirajo v lončene ali toplotno oblikovane posode. Tako se lahko pakirajo tudi mladi siri.
Tržijo se lahko le celi siri.
3.7 Posebna pravila za označevanje:
Sir je označen z enotno nalepko, ki jo je odobril regulativni organ za zaščiteno označbo porekla „Queso Camerano“ in ki jo uporabljajo vsi gospodarski subjekti, ki tržijo sire z zaščiteno označbo porekla. Blagovna znamka proizvoda je izpisana z največjimi črkami. Navedba „ZOP, QUESO CAMERANO“ je izpisana z 20 % manjšimi črkami. Črke, s katerimi so izpisani lokacija, naslov, kraj in pokrajina sirarne, ne smejo biti večje od dveh milimetrov.
Vsi gospodarski subjekti, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije, imajo pravico uporabljati nalepko, ki jo je odobril regulativni organ.
4. Kratka opredelitev geografskega območja:
Območje prireje mleka, iz katerega se lahko izdelajo siri z zaščiteno označbo, ustreza območju izdelave in zorenja sirov ter pokriva občine v okrožjih Rioja Alta, Sierra Rioja Alta, Sierra Rioja Media in Sierra de Rioja Baja ter naslednje občine v okrožju Rioja Media: Daroca, Lagunilla de Jubera, Logroño, Ocón, Santa Engracia in Villamediana de Iregua ter v okrožju Rioja Baja: Aguilar del Río Alhama, Arnedo, Autol, Bergasa, Bergasillas, Cervera del Río Alhama, Grávalos, Herce, Igea, Pradejón, Quel, Santa Eulalia Bajera, Tudelilla in Villarroya.
Opredeljeno območje je veliko 407 149 ha, od katerih 503 388 ha skupaj tvori avtonomno skupnost La Rioja.
Zaščiteno geografsko območje je opredeljeno na podlagi lokacije kozjih čred, izvora metode izdelave ter raznovrstnosti in bogastev naravnih in grmičastih pašnikov, kmetijskih stranskih proizvodov in strnišč.
5. Povezanost z geografskim območjem:
5.1 Posebnosti geografskega območja:
Čeprav je avtonomna skupnost La Rioja na severu Španije, ima izrazito sredozemsko podnebje. Geografsko leži med Kantabrijskim gorovjem, ki jo ščiti pred vlažnimi severnimi vetrovi, in Iberskim gorovjem.
Na jugu avtonomne skupnosti La Rioja je gorsko območje „Sierra de Cameros“, v katerem je nastal sir „Queso Camerano“ in ki je danes eno gospodarsko najmanj razvitih podeželskih območij. Za podnebje na tem območju je značilno malo padavin, ki so neenakomerno razporejene, nizke temperature pozimi in visoke poleti, kratka pomlad in poletje ter pogoste zapoznele pozebe.
To je območje, na katerem so v preteklosti ekstenzivno redili številne kozje črede in živali sezonsko selili (srednje daleč čez več ozemelj skupnosti, „transterminancia“) na gorska območja in nazaj v doline, kot opisuje Enric Canut (1988) v delu „Manual de Quesos, Queseros y Quesómanos“ (1988). Tudi v Cadastre de Ensenada (18. stoletje) je navedeno, da so bile kozje črede v regiji doline Ebro, v krajih Logroño in Haro.
Pedoklimatske značilnosti opredeljenega območja spodbujajo tudi razvoj rastlinja in zelo bogatih naravnih travnikov, ki ustrezajo prevladujoči rjavi gozdni prsti na skrilavcih iz paleozoika v Sierra de la Demanda ali na peščencu iz triasa. Večina teh tal je ugodnih za ukoreninjenje gozdov ali vsaj goste makije in ima zgornji sloj zelo bogat z organskimi snovmi, čeprav druge prsti spodbujajo rast resja (Calluna vulgaris) in vresnic.
Samoniklo vegetacijo sestavljajo predvsem uleks, gorski uleks, timijan, rožmarin, robide, iglavci, košeničica, resje in brinje. Ostanki od pridelka in drugi kmetijski ostanki, proizvedeni na opredeljenem geografskem območju, so naravno dopolnilo h krmi, ki daje siru bogat in poln okus.
Zato dajejo pedoklimatske razmere, zaradi katerih je v regiji veliko različnih naravnih travnatih in grmičastih pašnikov z veliko krmilno vrednostjo, mleku nekatere značilnosti, kot so vsebnost maščob, beljakovin, sladkorja in mineralnih soli, ki neposredno vplivajo na okus sira in se vanj v celoti prenesejo s staro tradicijo izdelave, ki se je postopno izboljševala.
Ta sir so prvi izdelovali nekdanji rejci in prebivalci na gorskem območju, ki so se prilagodili omejitvam zaradi okoljskih razmer in redkih komunikacijskih poti ter določili metodo za izdelavo sira „Queso Camerano“, da bi porabili presežke kozjega mleka, ki je bilo pomembno živilo v tradicionalnem življenju v hribih, pri obredih in praznovanjih, in mu tako podaljšali trajanje.
Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let se je zaradi preseljevanja z gorskih območij v dolino in zaradi gozdarske politike, ki je spodbujala pogozdovanje in kozam onemogočala vstop v gozd, zmanjšalo število kozjih čred in s tem se je zmanjšala tudi izdelava sira. Običaj obrtne izdelave sira „Queso Camerano“ iz mleka, prirejenega v lastni čredi, pa se je ohranil do danes zaradi uživanja sira v družini in prodaje po naročilu.
Zato je pomemben človeški dejavnik poznavanje starodavne metode izdelave sira „Queso Camerano“, ki so jo podedovali sirarski mojstri in popolnost tradicionalne metode povezali s tehničnimi izboljšavami, ki zagotavljajo polno upoštevanje sanitarnih predpisov.
5.2 Posebnosti proizvoda:
Sir „Queso Camerano“, narejen izključno iz kozjega mleka, se izdeluje na jugu avtonomne skupnosti La Rioja, na gorskem območju „Sierra de Cameros“, po katerem je dobil ime.
Sir „Queso Camerano“ si je sloves pridobil že pred stoletji in je bil cenjen že v 11. stoletju, ko je Gonzalo de Berceo ta sir omenil v la vida de San Millán:
|
Unas tierras dan vino, en otras dan dineros, |
|
En aguna Çevera, en alguantas carneros, |
|
Fierro traen en Alava e cunnos de azeros, |
|
Quesos dan en ofrendas por todos los camberos. |
V okviru projekta „Euroterroirs“, ki ga financira Evropska unija in katerega namen je povečati vrednost evropske kulinarične dediščine, je ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano objavilo španski popis lokalnih tradicionalnih proizvodov („Inventario Español de Productos Tradicionales de la tierra“), v katerem je na strani 203 naveden sir „Queso Camerano“.
Ta sir je naveden tudi v katalogu španskih sirov iz leta 1973 in leta 1990, ki ga objavlja špansko ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, ter velikokrat v bibliografiji o etnografiji regije Sierra de Cameros.
Čisti kozji sir „Queso Camerano“ je označen tudi na zemljevidu stotih najboljših sirov Španije.
Za sir „Queso Camerano“ je med drugim značilna kompaktna tekstura, sploščena valjasta oblika z ravno zgornjo in spodnjo ploskvijo ter izbočenim obodom, odtis pletene košare („cilla“), ki se je v preteklosti uporabljala kot model, zdaj pa jo je zaradi higienskih in zdravstvenih razlogov nadomestil plastičen model tradicionalne oblike.
Organoleptične lastnosti sira „Queso Camerano“ se z zorenjem okrepijo. Tako je sir, ki ni zoren, sladek in rahlo kiselkast, sir, ki je zorel krajši čas, je malo bolj kiselkast in rahlo slan, zrel sir, ki je dolgo zorel, pa še malo bolj kiselkast, slan in rahlo grenek.
Arome in okusi, ki se razvijejo med uživanjem sira, spadajo v naslednje družine:
— |
živalska družina, poddružina: koze, |
— |
rastlinska družina, poddružina: gozdne rastline z območja, kjer se pasejo koze, in regionalni stranski proizvodi, ki jih uživajo, |
— |
druge družine: rahel okus po sirotki pri svežih in mladih sirih ter po naravnih jamah in plesni pri polzrelih in zrelih sirih. |
Vonji, ki se razvijejo, spadajo v naslednje družine:
— |
mlečna družina, poddružina: kisli mlečni proizvodi, |
— |
rastlinska družina, poddružina: pokošena trava, mešanica gozdnih rastlin z območja, kjer se pasejo koze, |
— |
živalska družina, poddružina koze, |
— |
živalska družina, poddružina sirnina, |
— |
druge družine: rahel vonj po sirotki pri svežih in mladih sirih ter po naravnih jamah in plesni pri polzrelih in zrelih sirih. |
Glede na čas zorenja je skorja prekrita z značilno plesnijo tega geografskega območja, ki je komaj vidna pri mladih sirih ter sivozelene barve pri polzrelih in zrelih sirih, kar vpliva na organoleptične lastnosti proizvoda, tako da rahlo aromo po sirotki, ki jo imajo sveži in mladi siri, nadomesti prav tako rahla aroma po kleti in naravnih jamah.
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):
Kozji pastirji v gorah Sierra de Cameros so koze molzli med selitvami in s pomočjo pletenih košaric „cillas“ iz tega mleka izdelovali sir. Sčasoma se je izdelava sira „Queso Camerano“ zaradi sezonske selitve kozjih čred (srednje daleč čez več ozemelj skupnosti, „transterminancia“), to je selitve na pašo na gorska območja in nazaj v doline, razširila na druga območja avtonomne skupnosti La Rioja.
Koze, katerih mleko se uporablja za izdelavo sira „Queso Camerano“, se pasejo na zaščitenem geografskem območju, kjer sirarski mojstri za izdelavo sira uporabljajo iste tehnike kot njihovi predniki.
Rastlinska in živalska aroma in okus sira „Queso Camerano“, ki sta opisana v točki 5.2 (Posebnosti proizvoda) in spadata v „rastlinsko družino, poddružina: pokošena trava, mešanica gozdnih rastlin z območja, kjer se pasejo koze, in živalsko družino, poddružina koze“, izvirata iz izključne uporabe mleka koz, krmljenih z naravnim rastlinjem in posebnimi stranskimi proizvodi opredeljenega geografskega območja. S tem je vzpostavljena nedvoumna vez med posebnim živalstvom in rastlinstvom geografskega območja, to pa neposredno vpliva na organoleptične lastnosti sira „Queso Camerano“.
Do tega pride, ker mlečna maščoba fiksira vonje rastlin, ki jih koze zaužijejo. To da aromo mleku in nato siru, te lastnosti pa se z zorenjem še okrepijo.
Ker se starodavna tehnika izdelave sira „Queso Camerano“ ni zelo spremenila, je človeški dejavnik ključen za doseganje končnih značilnosti sira. Tehnika izdelave sira „Queso Camerano“ je podobna tehniki izdelave mehkega sira z visoko stopnjo vlažnosti, ki lahko različno dolgo zori, kar se pri svežih in mladih sirih kaže kot rahla aroma po sirotki, ki se pri polzrelih in zrelih sirih zaradi nadzorovane prisotnosti plesni postopoma spreminja v aromo in okus naravne jame in plesni.
Tudi metoda encimske koagulacije sira z naravnim sirilom kozjega izvora je posebnost in neposredno vpliva ne le na konsistenco in teksturo pridobljene sirnine, ampak tudi na razvoj arome iz živalske družine, poddružine sirnina.
Tudi košarica („cilla“), ki se uporablja kot model, je ključni element pri izdelavi sira, saj določa velikost, končni videz in značilnosti sira, hkrati pa preprečuje, da bi kakršen koli zunanji pritisk povzročil odcejanje. Košarica zagotavlja, da je ta pomembna faza postopka izdelave naravna, počasna in dolgotrajna, od vsega tega pa je odvisna konsistenca nastalega proizvoda, ki ima zelo gladko teksturo in dobro prenese nadaljnje rokovanje.
Ta postopek naravnega odcejanja zaradi težnosti preprečuje pretirano homogenost testa, zato tudi ni mogoče izdelovati velikih hlebcev sira, kar je posebna značilnost sira „Queso Camerano“.
Iz tega izhaja, da so kakovost in posebne značilnosti sira „Queso Camerano“ povezane z geografskim poreklom, zlasti podnebnimi in pedološkimi razmerami v regiji, odločilnimi dejavniki lokacije ter vrste in raznovrstnosti paše, na kateri temelji krma koz, ter s človeškim dejavnikom, saj so ljudje znali ohraniti temeljne vidike tradicionalne metode izdelave sira.
Sklic na objavo specifikacije:
(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)
http://www.larioja.org/upload/documents/695777_PLIEGO_DE_CONDICIONES_MODIFICADO_QUESO_CAMERANO.pdf?idtab=438497
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
4.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 101/13 |
Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2012/C 101/05
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„SCOTTISH WILD SALMON“
ES št.: UK-PGI-0005-0863-07.03.2011
ZGO ( X ) ZOP ( )
1. Ime:
„Scottish Wild Salmon“
2. Država članica ali tretja država:
Združeno kraljestvo
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:
3.1 Vrsta proizvoda:
Skupina 1.7 – |
Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:
Ime „Scottish Wild Salmon“ se uporablja za pelagične ribe vrste Salmo Salar (atlantski losos), ki jih lovijo v rekah in ob obalah celotne Škotske ter na območju, ki je od škotske obale oddaljeno do 1 500 metrov.
Sveži „Scottish Wild Salmon“ je svetlo srebrne barve s temno modrim hrbtnim delom ter je čvrst in ima nepoškodovane luske. Ima čvrsto meso temno rožnate barve. Vonj lososa je zelo svež, njegovo meso pa je odlično celo sezono, saj je sočno in polnega okusa. „Scottish Wild Salmon“ se od drugih vrst lososa razlikuje po popolnem vzorcu, nepoškodovanem repu, plavutih in glavi ter dobrem mišičnem tonusu in čvrsti strukturi mesa, kar je posledica razdalje, ki jo preplava. „Scottish Wild Salmon“ ne vsebuje umetnih barvil ali kemikalij.
Poseben razpon velikosti ni določen, ker gre za prostoživeče živali, na rast katerih vplivajo različni pogoji. Vseeno škotski losos običajno tehta 1,5 kg ali več in lahko doseže težo do 20 kg. Zunanjost ribe je srebrne barve, njeno čvrsto meso pa je temno rožnate barve. Lososi se prodajajo sveži, celi in pakirani v ledu.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):
Ni relevantno.
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):
Ni relevantno.
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Lososi morajo biti ulovljeni v rekah in ob obalah Škotske ter na območju, ki je od obale oddaljeno do 1 500 metrov, pri čemer se uporabi ena od naslednjih metod:
— |
Uporaba velike vlečne mreže, ki se razvije s čolna in izvleče z brega ali obale ali iz vode blizu brega ali obale, pri čemer losose obkrožijo z mrežo in jih povlečejo na breg ali obalo, odvisno od pogojev. |
— |
Stara oblika pasti za ribe, ki se uporablja v rekah, nekoč pa se je uporabljala tudi v rečnih ustjih. Narejena je iz količkov ali spletenih vrbovih šib, pri čemer se včasih postavi na prodnat nasip. Ta past, namenjena za ribolov lososov, ima približno pravokotno obliko zaboja in je opremljena s posebno mrežo (inscales). Postavi se na kamniti nasip čez reko. |
— |
Vrečasta mreža, na kolih viseča mreža ali druge s koli podprte mreže. Uporaba pasti za ribe, ki je pritrjena na obalo ali morsko dno, odvisno od nekaterih pogojev. |
— |
Globinske in žepaste mreže. Globinska mreža je pritrjena na pravokotni okvir, pri čemer jo ribič, ki stoji v rečnem ustju, drži v smeri toka. Ko losos priplava v mrežo, jo ribič dvigne. Pri tem lahko sodeluje več ribičev, ki stojijo drug ob drugem. Žepaste mreže sestavlja več žepov iz mreže, pritrjene na kole, ki so drug ob drugem postavljeni na območju plimovanja. Ribe se ujamejo v žepe, ko nastopi oseka. |
Poleg tega je treba na opredeljenem območju izvajati naslednje proizvodne postopke:
— |
iztovarjanje rib, |
— |
razvrstitev rib po velikosti, |
— |
pakiranje rib v zaboje z ledom na ozemlju Škotske. Ribe se v zaboje z ledom običajno zapakirajo v ribiških obratih pred pošiljanjem na trg, pri čemer se lahko zapakirajo v katerem koli ribiškem obratu na Škotskem. |
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:
Ni relevantno.
3.7 Posebna pravila za označevanje:
Ni relevantno.
4. Kratka opredelitev geografskega območja:
Celotna Škotska, vključno z območjem, ki je do 1 500 metrov oddaljeno od obale.
5. Povezanost z geografskim območjem:
5.1 Posebnosti geografskega območja:
Ribam „Scottish Wild Salmon“ geografsko območje ustreza zaradi njegovega okolja. Geologija in geografija Škotske z zmernim podnebjem, visokokakovostno vodo in poplavnimi rekami sta zanj bistveni, saj se losos vrača le v čiste vode ob škotski obali.
Lososi so domorodna vrsta; izležejo se v sladki vodi, potem v smeri toka potujejo do oceana, kjer dozorijo, nato pa se ponovno vrnejo v rojstno reko, kjer se drstijo. Losose lovijo, ko se iz oceana vračajo v reke.
Lososi 1–3 leta preživijo v Arktičnem oceanu ob obalah Kanade in Grenlandije. Geologija in geografija Škotske z zmernim podnebjem, visokokakovostno vodo in poplavnimi rekami prispevata k razvoju zdravih rib, ki sestavljajo številne značilne populacije z edinstvenimi obdobji potovanja, ki trajajo večino leta. To je bistveno za „Scottish Wild Salmon“, saj se losos vrača le v čisto vodo ob škotski obali.
Škotski rečni sistem je eden od največjih in najbolj raznolikih virov atlantskega lososa v Evropi, saj v skoraj 400 rekah, naseljenih z lososi, živi več sto genetsko raznolikih populacij.
5.2 Posebnosti proizvoda:
Atlantski losos je anadromna riba, ki se izleže v sladki vodi, se seli v morje, nato pa se zaradi drstitve vrne v sladko vodo, in sicer v isto reko, v kateri je bila izležena. Povezanost proizvoda z geografskim območjem je, da ribolov lososa poteka, ko se ribe vračajo v rojstne domače vode, kjer so se izlegle.
Poleg povezanosti z okoljem je „Scottish Wild Salmon“ z geografskim območjem povezan tudi zaradi tradicije ribolova lososa in njegove predelave. Te ribolovne metode spadajo med tradicionalne ribiške prakse, ki so dobro dokumentirane. Ribolov vrste „Scottish Wild Salmon“ je pomemben del škotske dediščine, veščina iskanja in lovljenja lososov pa je na Škotskem že dolgo uveljavljena in se je prenašala iz generacije v generacijo. Zato je na Škotskem še danes dejavnih veliko ribičev, ki losose lovijo z mrežo.
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):
Ribolov lososa z mrežo ima na Škotskem večstoletno tradicijo. Losos je dejansko vedno bil in je še vedno edinstvena vrsta. Ribolov z vlečno mrežo na reki Tweed je bil omenjen že okoli leta 1160. Najstarejša dejansko zabeležena zakonodaja o lososu izvira iz leta 1424. Uporaba pritrjenih ribolovnih orodij v rečnih ustjih je bila dovoljena do začetka 19. stoletja. Na vrhuncu razvoja panoge je bilo na področju ribolova lososa z mrežami najverjetneje zaposlenih okoli 3 000 ljudi. Žal je večina škotskih obratov za ribolov lososa z mrežami v zadnjih 25 letih prenehala obratovati, številni obrati pa so še vedno dejavni.
Ribolovne metode se skozi stoletja niso bistveno spremenile. Tradicija se nadaljuje; ribolovne tehnike in strokovno znanje se prenašajo iz generacije v generacijo, čeprav se zdaj uporablja sodobna tehnologija, kot so boljši motorji za čolne in visokotlačni čistilniki za čiščenje mrež.
V časih, ko sodobne metode zamrzovanja še niso bile na voljo, so bile v nekaterih ribiških vaseh postavljene „ledenice“, v katerih so se predelovale ribe. Losose, pakirane v ledu, so nato z jadrnicami prevažali na tržnico Billingsgate v Londonu. Neka „ledenica“ še danes stoji v bližini kraja Montrose. Gre za veliko obokano stavbo iz sredine 19. stoletja, ki ima še danes travnato streho. Ta zagotavlja hladilni učinek v stavbi, ko po dežju voda začne izhlapevati iz strehe.
V preteklosti je bila ta vrsta lososa, ki so jo imenovali tudi „srebrna palica“ ali „kralj rib“, dragocen proizvod, kar je še danes. Kot hrano so lososa včasih sušili (dimljen losos) in izvažali v zelo oddaljene kraje. Tradicionalno je bil glavni trg za „Scottish Wild Salmon“ tržnica Billingsgate v Londonu.
Danes se dimljeni „Scottish Wild Salmon“ prodaja na kmečkih tržnicah po celotni Škotski, del svežih rib pa se izvozi v tujino. Losos se je v preteklosti dobavljal tudi kraljevi hiši, dobavljen je bil za potrebe vrha G8 leta 2005 v Gleneaglesu, dobavlja pa se tudi vrhunskim restavracijam, kot sta restavraciji Harrods in Fortnum and Mason, ter vrhunskim glavnim kuharjem, kot je Richard Corrigan, ki je lastnik bara Bentley's Oyster Bar & Grill v ulici Piccadilly v Londonu.
Splošno je znano, da ima „Scottish Wild Salmon“ izjemen okus in strukturo mesa. Družba Forman & Field iz Londona, ki se ukvarja s pripravo hrane iz dimljenega lososa, meni, da ima pri iskanju najkakovostnejšega lososa „le prostoživeči škotski losos zgodovinski ugled“, ki ustreza iskani kakovosti. „Scottish Wild Salmon“ je eden najbolj cenjenih škotskih proizvodov, kar po vsem svetu priznavajo tako običajni kupci kot vrhunski glavni kuharji in restavracije. Kupci in odjemalci lososa „Scottish Wild Salmon“ pogosto hvalijo kakovost proizvoda.
Ribolov je že stoletja pomembna panoga na Škotskem. Škotske sladkovodne ribje populacije in skupnosti veljajo za vrednost naravne dediščine na mednarodni ravni. Kljub zmanjšanju ulova v zadnjih letih je škotski ribolov lososa še vedno mednarodno pomemben. Predstavlja osnovo za ribolov svetovnega ugleda. Škotski rečni sistemi so eden največjih in najbolj raznolikih virov atlantskega lososa v Evropi. Škotska spada med največje ribiške dežele v Evropi, pri čemer je 66 % iztovorjenih rib namenjenih v Združeno kraljestvo. Na Škotskem je več kot 50 000 km rek, pri čemer v mnogih od njih najdemo prostoživečega atlantskega lososa in morsko postrv, ter več kot 30 000 jezer in ribnikov.
Sklic na objavo specifikacije:
(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)
http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/scottish-wild-salmon-pgi.pdf
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.