31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/2

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. februarja 2012 – Svet Evropske unije (C-191/09 P) in Evropska komisija (C-200/09 P) proti Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT), prej Nikopolsky Seamless Tubes Plant „Niko Tube“ ZAT, in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT), prej Nizhnedneprovsky Tube-Rolling Plant VAT

(Združeni zadevi C-191/09 in C-200/09 P) (1)

(Pritožbi - Protidampinške dajatve - Uredba (ES) št. 954/2006 - Uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine - Uredba (ES) št. 384/96 - Členi 2(10)(i), 3(2), (3) in od (5) do (7), 18(3) in 19(3) - Določitev normalne vrednosti in škode - Pojem „enotni gospodarski subjekt“ - Pravica do obrambe - Neobrazložitev)

(2012/C 98/02)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnika: Svet Evropske unije (zastopniki: J.-P. Hix in B. Driessen, G. Berrisch, odvetniki), Evropska komisija (zastopnika: H. van Vliet in C. Clyne, zastopnika)

Druge stranke v postopku: Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT), prej Nikopolsky Seamless Tubes Plant „Niko Tube“ ZAT, Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT), prej Nizhnedneprovsky Tube-Rolling Plant VAT, Evropska komisija (zastopnika: P. Vander Schueren, odvetnik, N. Mizulin, solicitor)

Predmet

Pritožbi zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 10. marca 2009 v zadevi T-249/06, Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko tube ZAT) in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT) proti Svetu Evropske unije, s katero je to sodišče za ničnega razglasilo člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine in o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000 (UL L 175, str. 4).

Izrek

1.	Glavna pritožba Sveta Evropske unije se zavrne.

2.	Glavna pritožba Evropske komisije se zavrne.

3.	Nasprotna pritožba družb Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT) in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT) se zavrne.

4.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 193, 15.8.2009.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/2

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Flachglas Torgau GmbH proti Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-204/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Aarhuška konvencija - Direktiva 2003/4/ES - Dostop do informacij o okolju - Organi ali institucije, kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti - Zaupnost postopkov organov javne oblasti - Pogoj, da mora biti ta zaupnost določena v zakonu)

(2012/C 98/03)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Flachglas Torgau GmbH

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesvewaltungsgericht – Razlaga člena 2, točka 2, drugi stavek, in člena 4(2), stavek 1(a), Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, str. 26) – Nacionalna zakonodaja, na podlagi katere so izvzeti od obveznosti posredovanja informacij najvišji zvezni organi, ki delujejo v okviru zakonodajnega postopka, in na splošno določa, da je treba zavrniti zahtevo za informacije, ker bi njihovo razkritje negativno vplivalo na zaupnost postopkov – Meje pristojnosti države, da iz pojma „organ oblasti“, določenega v Direktivi 2003/4/ES, izključi organe, ki delujejo v okviru izvrševanja svojih zakonodajnih pristojnosti – Pogoji za uporabo izjeme v zvezi z zaupnostjo postopkov

Izrek

Člen 2(2), drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS je treba razlagati tako, da je mogoče možnost, ki jo imajo države članice na podlagi te določbe, da „organov ali institucij, kolikor opravljajo zadeve iz […] zakonodajne pristojnosti“ ne štejejo za organe javne oblasti, uporabiti za ministrstva v delu, v katerem sodelujejo v zakonodajnem postopku, zlasti s predstavitvijo osnutkov zakonov ali stališč, in da ta možnost ni pogojena s spoštovanjem pogojev iz člena 2(2), drugi pododstavek, drugi stavek, te direktive.

Člen 2(2), drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/4 je treba razlagati tako, da države članice po koncu zadevnega zakonodajnega postopka na podlagi te določbe nimajo več možnosti, da organov ali institucij, ki opravljajo zadeve iz zakonodajne pristojnosti, ne štejejo za organe javne oblasti.

Člen 4(2), prvi pododstavek, točka (a), Direktive 2003/4 je treba razlagati tako, da je mogoče pogoj, da mora biti zaupnost postopkov organov javne oblasti zakonsko predvidena, šteti za izpolnjen, ker v nacionalnem pravu zadevne države članice obstaja določba, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki na splošno določa, da je zaupnost postopkov organov javne oblasti razlog za zavrnitev dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo ti organi, če nacionalno pravo jasno opredeljuje pojem postopka, kar mora preveriti nacionalno sodišče.

(1) UL C 193, 15.8.2009.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/3

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Krajský soud v Brně – Češka republika) – Toshiba Corporation in drugi proti Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

(Zadeva C-17/10) (1)

(Konkurenca - Kartel na ozemlju države članice, ki se je začel pred pristopom te države k Evropski uniji - Mednarodni kartel z učinki na ozemlju Unije in Evropskega gospodarskega prostora - Člen 81 ES in člen 53 Sporazuma EGP - Pregon in sankcioniranje kršitve za obdobje pred datumom pristopa in po tem datumu - Globe - Razmejitev pristojnosti Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco - Naložitev glob s strani Komisije in nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco - Načelo ne bis in idem - Uredba (ES) št. 1/2003 - Člena 3(1) in 11(6) - Posledice pristopa nove države članice k Uniji)

(2012/C 98/04)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Krajský soud v Brně

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Toshiba Corporation, T&D Holding, nekdanja Areva T&D Holding SA, Alstom Grid SAS, nekdanja Areva T&D SAS, Alstom Grid AG, nekdanja Areva T&D AG, Mitsubishi Electric Corp., Alstom, Fuji Electric Holdings Co. Ltd, Fuji Electric Systems Co. Ltd, Siemens Transmission & Distribution SA, Siemens AG Österreich, VA Tech Transmission & Distribution GmbH & Co. KEG, Siemens AG, Hitachi Ltd, Hitachi Europe Ltd, Japan AE Power Systems Corp., Nuova Magrini Galileo SpA

Tožena stranka: Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

Predmet

Predlog za sprejetje prehodne odločbe - Krajský soud v Brně – Razlaga člena 81 ES, člena 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 1), Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), zlasti njenih členov 3(1) in 11(6), ter točke 51 Sporočila Komisije o sodelovanju v okviru mreže nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco (UL 2004, C 101, str. 43) – Kartel na ozemlju države članice, ki je začel delovati pred pristopom te države članice k Evropski uniji in prenehal delovati po tem pristopu – Naložitev glob s strani Komisije in nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco – Pristojnost nacionalnega organa, da sankcionira isto ravnanje v obdobju pred pristopom – Načelo ne bis in idem

Izrek

Določbe člena 81 ES in člena 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe je treba razlagati tako, da se te določbe v okviru postopka, začetega po 1. maju 2004, ne uporabljajo za kartel, ki ima učinke na ozemlju države članice, ki je k Uniji pristopila 1. maja 2004, v obdobju pred tem datumom.

Postopek, ki ga v zvezi s kartelom na podlagi poglavja III Uredbe št. 1/2003 začne Evropska komisija, ne povzroči, da organ, pristojen za konkurenco v zadevni državi članici, v skladu s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003 v povezavi s členom 3(1) iste uredbe izgubi pristojnost, da na podlagi nacionalnega konkurenčnega prava sankcionira protikonkurenčne učinke tega kartela na ozemlju navedene države članice v obdobju pred njenim pristopom k Evropski uniji.

Načelo ne bis in idem ne nasprotuje sankcijam, ki jih podjetjem, udeleženim v kartelu, naloži nacionalni organ, pristojen za konkurenco v zadevni državi članici, zaradi sankcioniranja protikonkurenčnih učinkov kartela na ozemlju te države članice pred njenim pristopom k Uniji, če globe, ki jih je udeležencem tega kartela naložila Komisija z odločbo, ki je bila sprejeta pred odločbo navedenega nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, niso bile naložene zaradi sankcioniranja navedenih učinkov.

(1) UL C 100, 17.4.2010.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/4

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. februarja 2012 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – kazenska postopka proti Marcellu Costi (C-72/10), Ugu Cifoneju (C-77/10)

(Združeni zadevi C-72/10 in C-77/10) (1)

(Svoboda ustanavljanja - Svoboda opravljanja storitev - Igre na srečo - Pobiranje stav za športne dogodke - Zahteve glede koncesije - Posledice kršitve prava Unije pri podelitvi koncesij - Podelitev 16 300 dodatnih koncesij - Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti - Načelo pravne varnosti - Zaščita prejšnjih koncesionarjev - Nacionalna ureditev - Obvezne minimalne razdalje med prostori, v katerih se pobirajo stave - Dopustnost - Čezmejne dejavnosti, podobne tem, ki so predmet koncesije - Prepoved na podlagi nacionalne ureditve - Dopustnost)

(2012/C 98/05)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Marcello Costa (C-72/10), Ugo Cifone (C-77/10)

Predmet

Predloga za sprejetje predhodne odločbe – Corte suprema di cassazione – Prosti pretok oseb – Svoboda opravljanja storitev – Dejavnost pobiranja stav – Nacionalna zakonodaja, ki pogojuje opravljanje te dejavnosti s pridobitvijo koncesije in dovoljenja javne varnosti – Zaščita gospodarskih subjektov, ki so koncesije in dovoljenja pridobili na podlagi javnih razpisov, iz katerih so bili ostali gospodarski subjekti iz istega sektorja nezakonito izključeni – Skladnost s členoma 43 ES in 49 ES

Izrek

Člena 43 ES in 49 ES ter načeli enakega obravnavanja in učinkovitosti je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica, ki je v nasprotju s pravom Unije izključila kategorijo gospodarskih subjektov od podelitve koncesij za opravljanje gospodarske dejavnosti in ki poskuša to kršitev odpraviti z javnim razpisom za znatno število novih koncesij, zaščiti tržne položaje, ki so jih pridobili obstoječi gospodarski subjekti, tako, da med drugim določi minimalne razdalje med kraji delovanja novih koncesionarjev in obstoječih gospodarskih subjektov.

Člena 43 ES in 49 ES je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da se sankcije uporabijo za izvajanje organizirane dejavnosti pobiranja stav, ki poteka brez koncesije ali dovoljenja policije, za osebe, povezane z gospodarskim subjektom, ki je bil v nasprotju s pravom Unije izključen iz javnega razpisa in iz novega javnega razpisa, katerega namen je bil odpraviti to kršitev prava Unije, saj ta javni razpis in podelitev novih koncesij, ki je sledila, nista učinkovito odpravila izključitve navedenega gospodarskega subjekta iz prejšnjega javnega razpisa.

Iz členov 43 ES in 49 ES, načela enakega obravnavanja, obveznosti preglednosti ter načela pravne varnosti izhaja, da morajo biti pogoji in podrobna pravila javnega razpisa, kakršen je ta v postopkih v glavni stvari, in zlasti določbe, ki urejajo odvzem koncesij, podeljenih na podlagi takega javnega razpisa, kot so te iz člena 23(2)(a) in (3) osnutka pogodbe med neodvisno upravo državnih monopolov in koncesionarjem v zvezi z igrami na srečo, ki zadevajo dogodke, ki niso konjske dirke, določeni jasno, natančno in enopomensko, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

(1) UL C 100, 17.4.2010.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/5

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle (prej Cour d'arbitrage) – Belgija) – Marie-Noëlle Solvay in drugi proti Région wallonne

(Zadeva C-182/10) (1)

(Presoja vplivov projektov na okolje - Pojem „zakonski akt“ - Pomen in obseg pojasnil iz navodila za izvajanje Aarhuške konvencije - Izdaja soglasja za projekt brez ustrezne presoje njegovih vplivov na okolje - Dostop do sodišč v okoljskih zadevah - Obseg pravice do pravnega sredstva - Direktiva o habitatih - Načrt ali projekt, ki škoduje celovitosti območja - Nujni razlog prevladujočega javnega interesa)

(2012/C 98/06)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle (prej Cour d'arbitrage)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Marie-Noëlle Solvay, Le Poumon vert de la Hulpe ASBL, Jean-Marie Solvay de la Hulpe, Alix Walsh, Association des Riverains et Habitants des Communes Proches de l'Aéroport B.S.C.A. (Brussels south Charleroi Airport) ASBL - A.R.A.Ch, Grégoire Stassin, André Gilliard, Paul Fastrez, Henriette Fastrez, Gouvernement flamand, Inter-Environnement Wallonie ASBL, Nicole Laloux, François Gevers, Annabelle Denoël-Gevers, Marc Traversin, Joseph Melard, Chantal Michiels, Thierry Regout, René Canfin, Georges Lahaye, Jeanine Postelmans, Christophe Dehousse, Christine Lahaye, Jean-Marc Lesoinne, Jacques Teheux, Anne-Marie Larock, Bernadette Mestdag, Jean-François Seraffin, Françoise Mahoux, Ferdinand Wallraf, Mariel Jeanne, Agnès Fortemps, Georges Seraffin, Jeannine Melen, Groupement Cerexhe-Heuseux/Beaufays ASBL, Action et Défense de l'Environnement de la vallée de la Senne et de ses affluents ASBL, Réserves naturelles RNOB ASBL, Stéphane Banneux, Zénon Darquenne, Philippe Daras, Bernard Croiselet, Bernard Page, Intercommunale du Brabant Wallon SCRL, Les amis de la Forêt de Soignes ASBL, Jacques Solvay de la Hulpe, La Hulpe, Notre village ASBL, André Philips, Charleroi South Air Pur ASBL, Pierre Grymonprez, Sartau SA, Philippe Grisard de la Rochette, Antoine Boxus, Pierre Deneye, Jean-Pierre Olivier, Paul Thiry, Willy Roua, Guido Durlet, Agrebois SA, Yves de la Court

Tožena stranka: Région wallonne

ob udeležbi: Infrabel SA, Codic Belgique SA, Federal Express European Services Inc. (FEDEX), Société wallonne des aéroports (SOWEAR), Société régionale wallonne du transport (SRWT), Société Intercommunale du Brabant wallon (IBW),

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour constitutionnelle (prej Cour d'arbitrage) – Razlaga členov 2(2), 3(9), 6(9) in 9(2), (3) in (4) Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila sklenjena 25. junija 1998 in v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 (UL L 124, str. 1) – Razlaga členov 1(5), 9(1) in 10a Direktive Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 248) – Razlaga člena 6(3) in (4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102) – Pojem „organ javne oblasti“ – Pomen in obseg pojasnil iz navodila za izvajanje Aarhuške konvencije – Izključitev s področja uporabe navedene konvencije zakonodajnih aktov, kot so urbanistična ali okoljska dovoljenja, odobrena na podlagi odloka regionalnega zakonodajalca – Skladnost s konvencijo in pravom Skupnosti postopka, v katerem so izdana dovoljenja, zoper katera je mogoče vložiti pravna sredstva zgolj pri Cour constitutionnelle in pri sodiščih splošne pristojnosti – Izdaja soglasja za projekt brez ustrezne presoje njegovih vplivov na okolje

Izrek

Čeprav se pri razlagi členov 2(2) in 9(4) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila sklenjena 25. junija 1998 in v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005, lahko upoštevajo navodila za izvajanje te konvencije, pa ta nikakor niso zavezujoča in nimajo normativnega obsega, ki pripada določbam Aarhuške konvencije.

Člen 2(2) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in člen 1(5) Direktive Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, je treba razlagati tako, da so s področja uporabe teh dokumentov izključeni zgolj projekti, katerih podrobnosti so bile sprejete s posebnim zakonskim aktom, tako da so bili cilji navedenih dokumentov doseženi z zakonodajnim postopkom. Nacionalno sodišče preveri, ali sta bila ta pogoja izpolnjena, ob upoštevanju tako vsebine sprejetega zakonskega akta kot celotnega zakonodajnega postopka, po katerem je bil sprejet, ter zlasti pripravljalnih aktov in parlamentarnih razprav. V zvezi s tem se zakonodajni ukrep, s katerim je že obstoječ upravni akt zgolj „potrjen“, tako da so samo ugotovljeni nujni razlogi v splošnem interesu, ne da bi se prej začel materialni zakonodajni postopek, ki bi omogočal izpolnjevanje navedenih pogojev, ne more šteti za posebni zakonski akt v smislu te določbe in torej ne zadostuje za izključitev projekta s področja uporabe te konvencije in te direktive.

Člena 3(9) in 9, od (2) do (4), Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in člen 10a Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, je treba razlagati tako, da:

—

če je projekt, ki spada na področje uporabe teh določb, sprejet z zakonskim aktom, mora biti mogoče vprašanje, ali ta zakonski akt izpolnjuje pogoja, določena s členom 1(5) te direktive, kakor je bila spremenjena, v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili predložiti sodišču ali neodvisnemu in nepristranskemu organu, določenemu z zakonom, in

—

če zoper tak akt ni mogoče nobeno pravno sredstvo take vrste in obsega, kot sta navedena zgoraj, je katero koli nacionalno sodišče, ki odloča v okviru svoje pristojnosti, pristojno za opravljanje preizkusa, opisanega v prejšnji alinei, in za to, da po potrebi iz tega izpelje posledice tako, da tega zakonskega akta ne uporabi.

Člen 6(9) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in člen 9(1) Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, je treba razlagati tako, da ne zahtevata, da mora sama odločitev vsebovati razloge, iz katerih je pristojni organ odločil, da je bila nujna. Vendar če zainteresirana oseba to zahteva, jo mora pristojni upravni organ v odgovoru na njeno zahtevo seznaniti z razlogi za sprejetje odločitve ali s podatki in ustreznimi dokumenti.

Člen 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je treba razlagati tako, da nacionalni organ, tudi zakonodajni, ne sme izdati soglasja za načrt ali projekt, ne da bi se prepričal, da ta ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja.

Člen 6(4) Direktive 92/43 je treba razlagati tako, da zgraditev infrastrukture, namenjene za prostore upravnega centra, načeloma ne more pomeniti nujnega razloga prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, v smislu te določbe, s katerim je mogoče upravičiti izvedbo načrta ali projekta, ki škoduje celovitosti zadevnega območja.

(1) UL C 179, 3.7.2010.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/6

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank van eerste aanleg te Brussel – Belgija) – Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers CVBA (Sabam) proti Netlog NV

(Zadeva C-360/10) (1)

(Informacijska družba - Avtorska pravica - Internet - Ponudnik storitev gostovanja - Obdelava informacij, ki so shranjeni na platformi spletnega socialnega omrežja - Vzpostavitev sistema filtriranja teh informacij zaradi preprečitve dajanja datotek na voljo, kar bi pomenilo kršitev avtorskih pravic - Neobstoj splošne obveznosti nadzora shranjenih informacij)

(2012/C 98/07)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van eerste aanleg te Brussel

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers CVBA (Sabam)

Tožena stranka: Netlog NV

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Rechtbank van eerste aanleg te Brussel – Razlaga direktiv: - Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, str. 10), - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, str. 45), - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, str. 31), - Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, str. 1), – Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, str. 37) – Obdelava podatkov preko interneta – Ponudnik storitev gostovanja na internetu in njegova in abstracto in preventivna vzpostavitev sistema za filtriranje informacij zaradi določitve potrošnikov, ki naj bi uporabljali elektronske zbirke, s katerimi se krši avtorske ali sorodne pravice – Uporaba načela sorazmernosti po uradni dolžnosti s strani nacionalnega sodišča – Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Pravica do spoštovanja zasebnega življenja – Pravica do svobodnega izražanja

Izrek

Direktive:

—	2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju);

—	2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in

—	2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine,

razlagane ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz varstva temeljnih pravic, ki se uporabijo, je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da nacionalno sodišče ponudniku storitev gostovanja odredi vzpostavitev sistema filtriranja:

—	informacij, ki so jih uporabniki teh storitev shranili v njegovih strežnikih;

—	ki se uporabi brez razlikovanja za vse njegove uporabnike;

—	preventivno;

—	na njegove izključne stroške in

—	časovno neomejeno,

s katerim je mogoče opredeliti elektronske datoteke, ki vsebujejo glasbena, kinematografska ali avdiovizualna dela, o katerih tožeča stranka trdi, da ima v zvezi z njimi pravice intelektualne lastnine, zato da bi se onemogočilo dajanje navedenih del na voljo javnosti, kar pomeni kršitev avtorske pravice.

(1) UL C 288, 23.10.2010.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/7

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Naczelny Sąd Administracyjny – Poljska) – Pak-Holdco Sp zoo proti Dyrektor Izby Skarbowej w Poznaniu

(Zadeva C-372/10) (1)

(Obdavčenje - Posredni davki na zbiranje kapitala - Dajatev na kapital, ki se obračuna kapitalskim družbam - Obveznost države članice, da upošteva direktive, ki na dan pristopa te države niso več veljale - Izključitev zneska lastnih sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila predmet dajatve na kapital, iz davčne osnove)

(2012/C 98/08)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pak-Holdco Sp zoo

Tožena stranka: Dyrektor Izby Skarbowej w Poznaniu

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Naczelny Sąd Administracyjny – Razlaga člena 5(3), prva alinea, in člena 7(1) Direktive Sveta z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (69/335/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 11) ter Direktive Sveta 73/79/EGS z dne 9. aprila 1973 (UL L 103, str. 13) in Direktive Sveta 73/80/EGS z dne 9. aprila 1973 (UL L 103 z dne 18.4.1973, str. 15) o spremembi Direktive 69/335/EGS – Dajatev na kapital, ki se obračuna kapitalskim družbam – Obveznost države članice, da upošteva direktive, ki na dan njenega pristopa, ne veljajo več

Izrek

Kadar gre za državo, kot je Republika Poljska, ki je k Evropski uniji pristopila 1. maja 2004, je treba člen 7(1) Direktive Sveta z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (69/335/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 85/303/EGS z dne 10. junija 1985, če v aktu o pristopu te države k Evropski uniji ali drugem aktu Evropske unije ni določb o odstopanju, razlagati tako, da se obvezna oprostitev iz te določbe uporablja le za transakcije, za katere se uporablja ta direktiva, kakor je bila spremenjena, in ki so bile 1. julija 1984 v navedeni državi oproščene dajatve na kapital ali pa so bile predmet te dajatve po znižani stopnji 0,50 % ali manj.

Člen 5(3), prva alinea, Direktive 69/335, ki iz davčne osnove izključuje „znesek sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila zavezana dajatvi na kapital“, je treba razlagati tako, da se uporablja ne glede na to, ali gre za sredstva družbe, katere kapital se je povečal, ali sredstva druge družbe, s katerimi je bil ta kapital povečan.

(1) UL C 288, 23.10.2010.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/8

Sodba Sodišča (previ senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante – Španija) – Celaya Emparanza y Galdos Internacional SA proti Proyectos Integrales de Balizamientos SL

(Zadeva C-488/10) (1)

(Uredba (ES) št. 6/2002 - Člen 19(1) - Modeli Skupnosti - Kršitev ali grožnja kršitve - Pojem „tretja oseba“)

(2012/C 98/09)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Celaya Emparanza y Galdos Internacional SA

Tožena stranka: Proyectos Integrales de Balizamientos SL

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante – Razlaga člena 19(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) Kršitev ali grožnja kršitve – Pojem tretje osebe

Izrek

Člen 19(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da v postopku zaradi kršitve izključne pravice iz registriranega modela Skupnosti pravica njegovega imetnika, da tretji osebi prepreči njegovo uporabo, zajema vsako tretjo osebo, ki uporablja model, ki pri seznanjenih uporabnikih ne povzroča drugačnega celotnega vtisa, vključno s tretjo osebo, ki je imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti.

2.	Odgovor na prvo vprašanje ni odvisen od namena in ravnanja tretje osebe.

(1) UL C 346, 18.12.2010.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – T.G. van Laarhoven proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-594/10) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Pravica do odbitka vstopnega davka - Omejitev - Uporaba premičnine, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca - Davčna obravnava zasebne rabe blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja)

(2012/C 98/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: T.G. van Laarhoven

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga člena 17(6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1) – Odbitek vstopnega davka – Izključitev pravice do odbitka – Nacionalna ureditev, ki omejuje odbitek davka za vozila, ki jih podjetnik uporablja za namen opravljanja dejavnosti kot tudi za zasebni namen.

Izrek

Člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), Šeste direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995, v povezavi s členom 11(A)(1)(c) te direktive je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni davčni ureditvi, ki davčnemu zavezancu, čigar avtomobili se uporabljajo tako za poslovne kot za zasebne namene, omogoča, da najprej takoj in v celoti odbije vstopni davek na dodano vrednost, vendar pa nato v zvezi z zasebno rabo teh vozil določa letno obdavčitev, ki za določitev davčne osnove za davek na dodano vrednost, ki ga je treba plačati za določeno davčno leto, temelji na pavšalnem izračunu stroškov v zvezi s to uporabo, ki pa ne upošteva dejanskega obsega te uporabe sorazmerno.

(1) UL C 80, 12.3.2011.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/9

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supremo Tribunal Administrativo – Portugalska) – Varzim Sol – Turismo, Jogo e Animação, SA proti Fazenda Pública

(Zadeva C-25/11) (1)

(Obdavčenje - Šesta direktiva o DDV - Odbitek vstopnega davka - Člena 17(2) in (5) ter 19 - „Subvencije“, uporabljene za nakup blaga in storitev - Omejitev pravice do odbitka)

(2012/C 98/11)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Varzim Sol – Turismo, Jogo e Animação, SA

Tožena stranka: Fazenda Pública

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Supremo Tribunal Administrativo – Razlaga členov 17(2) in (5) ter 19 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23) – Odbitek vstopnega davka – Omejitve pravice do odbitka

Izrek

Člena 17(2) in (5) ter 19 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da država članica – če mešanim davčnim zavezancem dovoli opraviti odbitek, določen v navedenih določbah, glede na uporabo vsega blaga in storitev ali njihovega dela – znesek, ki se lahko odbije, za področja, na katerih ti davčni zavezanci izvajajo samo obdavčljive transakcije, izračuna tako, da v imenovalec ulomka, s katerim se določa odbitni delež, vključi neobdavčljive „subvencije“.

(1) UL C 103, 2.4.2011.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/9

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad – Varna – Bolgarija) – Eon Aset Menidžmant LTD proti Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite

(Zadeva C-118/11) (1)

(DDV - Direktiva 2006/112/ES - Člena 168 in 176 - Pravica do odbitka - Pogoj uporabe blaga in storitev za namene obdavčenih transakcij - Nastanek pravice do odbitka - Pogodba o najemu avtomobila - Pogodba o lizingu - Vozilo, ki ga delodajalec uporablja za brezplačni prevoz delavca od njegovega prebivališča do kraja dela)

(2012/C 98/12)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad – Varna

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Eon Aset Menidžmant OOD

Tožena stranka: Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Administrativen sad – Varna – Razlaga členov 168, 173 in 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Omejitve pravice do odbitka DDV – Nacionalna zakonodaja, ki določa, da je obvezni pogoj za priznavanje pravice do odbitka DDV uporaba blaga in storitev za namene neodvisne gospodarske dejavnosti in ki ne določa mehanizma za popravek za primere, ko blago in storitve niso od samega začetka zajeti v prometu, ampak se v obdobju po njihovi pridobitvi uporabijo za opravljanje obdavčljivih dobav

Izrek

Člen 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da:

—

se šteje, da se najet avtomobil uporablja za namene obdavčenih transakcij davčnega zavezanca, če obstaja neposredna in takojšnja povezava med uporabo tega vozila in gospodarsko dejavnostjo davčnega zavezanca, in da pravica do odbitka nastane po izteku obdobja, na katero se nanaša posamezno plačilo, ter da je treba takrat tudi upoštevati obstoj takšne povezave;

—

se šteje, da se avtomobil, najet na podlagi pogodbe o lizingu in opredeljen kot investicijsko blago, uporablja za namene obdavčenih transakcij, če davčni zavezanec, ki deluje kot tak, to blago pridobi in ga v celoti vključi v premoženje svojega podjetja, pri čemer se vstopni davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati, v celoti in takoj odbije in se vsaka uporaba navedenega blaga za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali za namene, ki niso nameni njegovega podjetja, šteje za opravljanje storitev za plačilo.

Člena 168 in 176 Direktive 2006/112 ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki določa izključitev pravice do odbitka za blago in storitve, namenjene brezplačnim dobavam ali dejavnostim, ki niso gospodarska dejavnost davčnega zavezanca, če blago, ki je opredeljeno kot investicijsko blago, ni vključeno v premoženje podjetja.

(1) UL C 145, 14.5.2011.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/10

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Hamburg – Nemčija) – Jürgen Blödel-Pawlik proti HanseMerkur Reiseversicherung AG

(Zadeva C-134/11) (1)

(Direktiva 90/314/EGS - Paketna potovanja, organizirane počitnice in izleti - Člen 7 - Varstvo za primer insolventnosti ali stečaja organizatorja potovanja - Področje uporabe - Insolventnost organizatorja zaradi goljufive uporabe preplačanih zneskov, ki so jih vplačali potrošniki)

(2012/C 98/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jürgen Blödel-Pawlik

Tožena stranka: HanseMerkur Reiseversicherung AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Hamburg – Razlaga člena 7 Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (UL L 158, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 10, str. 132) – Varstvo za primer insolventnosti ali stečaja organizatorja – Insolventnost organizatorja zaradi goljufive uporabe preplačanih zneskov, ki so jih vplačali potrošniki– Uporaba Direktive 90/314/EGS.

Izrek

Člen 7 Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih je treba razlagati tako, da primer, v katerem je razlog za insolventnost organizatorja potovanja njegovo goljufivo ravnanje, spada na njeno področje uporabe.

(1) UL C 179, 18.6.2011.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgerichts München I (Nemčija) 9. decembra 2011 – Karl Berger proti Freistaat Bayern

(Zadeva C-636/11)

(2012/C 98/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht München I

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Karl Berger

Tožena stranka: Freistaat Bayern

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali člen 10 Uredbe ((ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (1) nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero se obveščanje javnosti lahko opravi z navedbo imena živila ali krme in nosilca živilske dejavnosti ali dejavnosti proizvodnje krme, pod čigar imenom ali firmo se živilo ali krma proizvaja ali obdeluje ali je dana v promet, če se živilo, ki ne škoduje zdravju, vendar ni primerno za prehrano in je posebej gnusno, daje ali je bilo dano v promet v ne zanemarljivih količinah ali če se tako živilo zaradi svojih posebnosti prodaja le v majhnih količinah, vendar že dlje časa?

2.	Če je odgovor na navedeno vprašanje pritrdilen: Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, če se je dejansko stanje zgodilo pred 1. januarjem 2007, vendar je bilo nacionalno pravo že prilagojeno glede na navedeno uredbo?

(1) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 3. januarja 2012 – Trianon Productie BV, druga stranka v postopku: Revillon Chocolatier SAS

(Zadeva C-2/12)

(2012/C 98/15)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnik kasacijske pritožbe: Trianon Productie BV

Druga stranka v postopku: Revillon Chocolatier SAS

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali gre pri razlogu za zavrnitev ali neveljavnost iz člena 3(1)(e)(iii) Direktive 89/104/EGS (1) v različici, kodificirani z Direktivo 2008/95 (2) – v skladu s katerim (tridimenzionalne) znamke ne smejo imeti izključno oblike, ki daje blagu bistveno vrednost – za motiv (ali motive) za odločitev upoštevne javnosti za nakup?

Ali gre za „obliko, ki daje blagu bistveno vrednost“, v smislu navedenega predpisa

(a)	samo takrat, kadar je treba navedeno obliko v primerjavi z drugimi vrednostmi (kot so na primer okus ali sestavine pri živilih) šteti za najpomembnejšo ali prevladujočo vrednost, ali pa

(b)	gre lahko zanjo tudi takrat, kadar ima blago poleg navedene najpomembnejše ali prevladujoče vrednosti še druge vrednosti, ki jih je tudi treba upoštevati kot bistvene?

3.	Ali je za odgovor na drugo vprašanje upoštevno dojemanje večine upoštevne javnosti ali pa lahko sodišča ugotovijo, da zadostuje že dojemanje dela javnosti, da bi se zadevna vrednost štela za „bistveno“ v smislu navedene določbe?

4.	Če je treba na tretje vprašanje odgovoriti v zadnjenavedenem smislu: kako velik mora biti zadevni del javnosti?

(1) Prva direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92).

(2) UL L 299, str. 25.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 3. januarja 2012 vložilo Juzgado de lo Social de Lleida (Španija) – Marc Betriu Montull proti Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)

(Zadeva C-5/12)

(2012/C 98/16)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Social de Lleida

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Marc Betriu Montull

Tožena stranka: Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je nacionalni zakon, natančneje člen 48(4) zakona o delovnih razmerjih, ki v primeru rojstva priznava imetništvo pravice do materinskega dopusta po izteku šestih zaporednih tednov po porodu, razen kadar bi bilo zdravje matere ogroženo, kot izvorno in neodvisno pravico mater delavk, pravico očetov delavcev, ki lahko izrabijo navedeni počitek samo takrat, kadar ima tudi otrokova mati status delavke in se odloči, da del počitka prenese na očeta, pa kot pravico, izvedeno iz pravice matere, v nasprotju z Direktivo Sveta 76/207/EGS (1) in Direktivo Sveta 96/34/ES (2)?

Ali je nacionalni zakon, natančneje člen 48(4) zakona o delovnih razmerjih, ki v primeru rojstva priznava prekinitev pogodbe o zaposlitvi z ohranitvijo delovnega mesta in izplačilo nadomestila iz sistema socialne varnosti kot izvorno pravico matere, in ne očeta, vključno po izteku obdobja šestih zaporednih tednov po porodu in razen v primerih, v katerih bi bilo zdravje matere ogroženo, tako da je dopust, ki bi ga lahko izkoristil oče, odvisen od tega, ali je tudi otrokova mati delavka, v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola?

Ali je nacionalni zakon, natančneje člen 48(4) zakona o delovnih razmerjih, ki v primeru posvojitve očetom delavcem priznava izvorno pravico do prekinitve pogodbe o zaposlitvi z ohranitvijo delovnega mesta in izplačilo nadomestila iz sistema socialne varnosti, v primeru rojstva biološkega otroka pa jim, nasprotno, pravice do te prekinitve ne priznava samostojno in neodvisno od pravice matere, ampak le kot pravico, izvedeno iz pravice matere, v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, ki prepoveduje diskriminacijo?

(1) Direktiva Sveta z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 187).

(2) Direktiva Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 285).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) 4. januarja 2012 – Maatschap L.A. en D.A.B. Langestraat en P. Langestraat-Troost proti Staatssecretaris van Economische Zaken, Landbouw en Innovatie

(Zadeva C-11/12)

(2012/C 98/17)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het bedrijfsleven

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Maatschap L.A. en D.A.B. Langestraat en P. Langestraat-Troost

Tožena stranka: Staatssecretaris van Economische Zaken, Landbouw en Innovatie

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 23(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 (1) razlagati tako, da se kmetu, ki je zaprosil za pomoč, naloži znižanje ali izključitev plačil, kakor bi se to glede ugotovljenih neskladnosti naložilo dejanskemu kršitelju, na katerega ali s katerega je bilo preneseno zemljišče, če bi ta vložil zahtevek? Ali pomeni določba zgolj to, da je treba ugotovljeno neskladnost pripisati tistemu, ki je vložil zahtevek za pomoč, pri čemer je treba pri odločanju o obsegu znižanja ali izključitve še ugotoviti, kolikšna je stopnja malomarnosti, krivde ali naklepa na strani samega kmeta?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, str. 16).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 16. januarja 2012 – TVI Televisão Independente SA proti Fazenda Pública

(Zadeva C-17/12)

(2012/C 98/18)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: TVI Televisão Independente SA

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Fazenda Pública

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je dajatev na predvajanje, ki jo pritožnica kot davčni substitut zaračunala oglaševalcem v skladu s členom 50(1) uredbe-zakona št. 227/2006, zajeta s pojmom davčne osnove za DDV v smislu člena 11(A)(1)(a) Direktive 77/388/ES (1) (postal člen 73 Direktive Sveta 2006/112/ES (2) z dne 28. novembra 2006), zlasti ker gre za „plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec“ za te dobave?

Ali je treba dajatev na predvajanje, ki jo je pritožnica kot davčni substitut zaračunala oglaševalcem in v knjigah knjižila na prehodnem kontu za tretje osebe, opredeliti kot „znesek, ki ga davčni zavezanec prejme od svojega kupca ali naročnika kot povračilo za stroške, ki jih je plačal v imenu in za račun kupca ali naročnika in ki jih je v svojih knjigah knjižil na prehodnem kontu“ v smislu člena 11(A)(3)(c) Direktive 77/388/ES (postal člen 79(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006)?

3.	Ali je tako treba te zneske, ki jih je zaračunala pritožnica iz naslova dajatve za predvajanje, vključiti v davčno osnovo za DDV?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini. poglavje 9, zvezek 1, str. 23).

(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) 16. januarja 2012 – Město Žamberk proti Finanční ředitelství v Hradci Králové

(Zadeva C-18/12)

(2012/C 98/19)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Nejvyšší správní soud

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Město Žamberk

Tožena stranka: Finanční ředitelství v Hradci Králové

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je mogoče neorganizirane, nesistematične in rekreativne športne dejavnosti, ki jih je mogoče tako opravljati v kopališkem kompleksu na prostem (na primer rekreacijsko plavanje, rekreacijske igre z žogo itd.), šteti za ukvarjanje s športom ali telesno vzgojo v smislu člena 132(1)(m) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1)?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba zagotavljanje dostopa do takega kopališkega kompleksa na prostem za plačilo, ki obiskovalcem ponuja zgoraj navedeno možnost ukvarjanja s športom, čeprav skupaj z drugimi vrstami zabave ali rekreacije, šteti za storitev, tesno povezano s športom ali telesno vzgojo, namenjeno posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo v smislu te določbe Direktive 2006/112/ES, in tako za storitev, oproščeno plačila davka na dodano vrednost, če jo zagotavlja nepridobitna organizacija in so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive?

(1) UL 2006, L 347, str. 1.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif (Luksemburg) 16. januarja 2012 – Elodie Giersch, Benjamin Marco Stemper, Julien Taminiaux, Xavier Renaud Hodin, Joëlle Hodin proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-20/12)

(2012/C 98/20)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Elodie Giersch, Benjamin Marco Stemper, Julien Taminiaux, Xavier Renaud Hodin, Joëlle Hodin

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je ob upoštevanju skupnostnega načela enakega obravnavanja, ki ga določa člen 7 Uredbe št. 1612/68 (1), cilj izobraževalne in proračunske politike, na katerega se sklicuje država Luksemburg – in sicer spodbujanje povečanja deleža oseb z visokošolsko izobrazbo, ki je glede prebivalcev Luksemburga na podlagi mednarodne primerjave zdaj prenizek, ta cilj pa bi bil močno ogrožen, če bi morala država finančno pomoč za visokošolski študij dodeliti vsakemu študentu, ne da bi imel zvezo z družbo Velikega vojvodstva, za visokošolski študij v kateri koli državi sveta, kar bi bilo nerazumno breme za proračun države Luksemburg – tak cilj v smislu navedene sodne prakse Skupnosti, ki lahko upraviči različno obravnavanje, ki je posledica določitve pogoja prebivališča, ki ga morajo za pridobitev pomoči za visokošolski študij izpolnjevati tako luksemburški državljani kot državljani drugih držav članic?

(1) Uredba Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 15).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/13

Pritožba, ki jo je 16. januarja 2012 vložila Abbott Laboratories zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. novembra 2011 v zadevi T-363/10, Abbott Laboratories proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-21/12 P)

(2012/C 98/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Abbott Laboratories (zastopnika: R. Niebel in C. Steuer, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 15. novembra 2011 v zadevi T-363/10;

—	razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 9. junija 2010 v zadevi R 1560/2009-1 v zvezi z registracijo znamke Skupnosti št. 008 448 251 RESTORE;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naložilo plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba zoper navedeno odločbo Splošnega sodišča temelji v bistvu na teh pritožbenih razlogih:

Prvič, pritožnica Splošnemu sodišču očita izkrivljanje dejstev oziroma dokazov. Splošno sodišče naj bi napačno izhajalo iz tega, da je splošno znano dejstvo, da ima beseda „restore“ neposredni medicinski pomen. V postopku naj bi bilo nesporno le, da se prevod besede „restore“ glasi „popraviti“. Iz tega pa naj ne bi bila razvidna povezava z medicino. Ker naj bi Splošno sodišče svojo ugotovitev utemeljilo z izvlečki iz slovarja, naj bi šlo za izkrivljanje dokazov. Iz izvlečkov naj bi bilo razvidno, da beseda „restore“ sama po sebi nima medicinskega pomena, ampak gre za večpomenski izraz, ki ga je mogoče glede na različne okoliščine razumeti na več načinov. Tako naj ne bi bilo mogoče šteti, da je ta pomen besede splošno znano dejstvo, ki ga izjemoma ni treba dokazovati.

Drugič, pritožnica navaja kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009. Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je glede znamke RESTORE odločilo, da ima zgolj opisen značaj. Uporaba člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 naj bi predpostavljala, da morajo biti prijavljeni znaki na trgu namenjeni „za označitev“ vrste itd. proizvodov. V skladu s sodno prakso Sodišča mora biti opisno sporočilo „očitno“ razvidno iz prijavljenega znaka, beseda pa mora biti sama po sebi opisna.

Iz samega glagola „restore“ naj ne bi bila razvidna vrsta, kakovost ali namen prijavljenih proizvodov. Glagol „restore“ naj bi pridobil opisno funkcijo le v povezavi z enim ali več samostalniki (na primer „restore one’s health“). Če se predpostavlja, da je iz okoliščin razvidna povezava z medicino, to v skladu s sodno prakso Sodišča ne zadostuje, ker naj bi bil za to povezavo potreben učinek prenesene rabe v smislu prizadevanja za razlago. Razumevanje v medicinskem smislu je možno le z dodajo besed kot je „health“, česar pa tu ni. Tako odbor za pritožbe kot tudi Splošno sodišče naj bi namesto prijavljene znamke RESTORE preučila znamko RESTORE SOMEONE’S HEALTH.

Tretjič, pritožnica navaja kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Odbor za pritožbe naj bi z uporabo napačnega pravnega merila ugotovil, da je znamka RESTORE brez slehernega razlikovalnega učinka in je zato registracijo znamke nepravilno zavrnilo. Pritožnica meni, da sta odbor za pritožbe in Splošno sodišče prav tako zanikala sleherni razlikovalni učinek prijavljene znamke RESTORE glede na domnevno opisnost znamke. Temu se nasprotuje že v navedbah v okviru drugega pritožbenega razloga.

Tudi „podredna obrazložitev“ neobstoja slehernega razlikovalnega učinka (točke od 52 do 54) naj ne bi utemeljila sodbe. Pri ugotovitvah naj bi šlo za tavtološko ponovitev argumenta, da opisna znamka nima nikoli razlikovalnega učinka. Proti opisnemu značaju naj bi govorilo tudi, da javnost na medicinskem proizvodu naj ne bi pričakovala opisa delovanja, niti z eno samo besedo.

Četrtič, pritožnica navaja kršitev člena 75, drugi stavek, Uredbe št. 207/2009. Odbor za pritožbe naj bi odločitev v bistvu oprl na izvlečke iz slovarja, ki pritožnici niso bili dostopni in glede katerih tako ni bila zaslišana. Zato naj bi šlo za kršitev pravice do izjave, ker je v skladu s sodno prakso Sodišča odločitev mogoče utemeljiti le z okoliščinami, o katerih so se stranke lahko izjavile. V skladu s sodno prakso Sodišča bi odbor za pritožbe moral sporočiti dejstva, ki jih je po uradni dolžnosti zbral in jih želi uporabiti za utemeljitev svoje odločitve, da se je mogoče glede njih opredeliti. V zvezi s tem odbor za pritožbe v odločilnem trenutku postopka ni predložil izvlečkov iz slovarja in je tako kršil pravico do izjave.

Petič, pritožnica graja kršitev načela enakega obravnavanja. Odbor za pritožbe naj v nasprotju s sodno prakso Sodišča ne bi upošteval prejšnjih registracij in registracijskega postopka. Pritožnica pri tem ne spregleda, da je to načelo pogojeno z zakonitim ravnanjem. Le sklicevanje na to načelo pa naj ne bi zadoščalo za izključitev načela enakega obravnavanja. Nasprotno, natančno bi bilo treba obrazložiti, zakaj se je izhajalo iz dejstva, da so prejšnje registracije nezakonite.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský súd v Prešove (Slovaška) 17. januarja 2012 – Katarína Hassová proti Rastislavu Petríku, Blanki Holingovi

(Zadeva C-22/12)

(2012/C 98/22)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Krajský súd v Prešove

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Katarína Hassová

Toženi stranki: Rastislav Petrík, Blanka Holingová

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1, prvi odstavek, Direktive Sveta z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (90/232/EGS) (1) v povezavi s členom 3(1) Direktive 72/166/EGS (2) razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava (kot je določba iz člena 4 zakona št. 381/2001 o pogodbi o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila in člena 6 zakona 168/1999 (Češke republike) o zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno z uporabo vozila), v smislu katere civilna odgovornost pri uporabi motornih vozil ne krije nepremoženjske škode, izražene v obliki denarne odškodnine, ki so jo utrpeli preživeli zakonci žrtev prometne nesreče, povzročene z uporabo motornih vozil?

Če je odgovor na prvo vprašanje, da zgoraj navedeno pravilo nacionalnega prava ni v nasprotju s pravom Skupnosti, ali je treba določbe člena 4(1), (2) in (4) zakona št. 381/2001 o pogodbi o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno z uporabo motornih vozil, in člena 6 zakona 168/1999 (Češke republike) o zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno z uporabo vozila razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da nacionalno sodišče v skladu s členom 1, prvi odstavek, Direktive Sveta 90/232/EGS […] (ni prevedeno) v povezavi s členom 3(1) Direktive 72/166/EGS preživelim zakoncem žrtev prometne nesreče, povzročene z uporabo motornih vozil, kot oškodovancem prizna pravico do povračila nepremoženjske škode tudi v obliki denarne odškodnine?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 249.

(2) Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti(72/166/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 10).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 18. januarja 2012 – X BV, druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-24/12)

(2012/C 98/23)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Kasacijska pritožnica: X BV

Druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali se za namene člena 56 ES (postal člen 63 PDEU) lastna ČDO lahko šteje za tretjo državo, tako da se je v okviru pretoka kapitala med državo članico in z njo povezano ČDO mogoče sklicevati na člen 56 ES?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je pri reševanju vprašanja, ali je za uporabo člena 57(1) ES (postal člen 64(1) PDEU) prišlo do povišanja, v obravnavanem primeru, v katerem je bil pri viru odtegnjen davek od dividend iz naslova lastništva deležev, ki jih je hčerinska družba s sedežem na Nizozemskem izplačala svoji holdinški družbi s sedežem na Nizozemskih Antilih, 1. januarja 2002 v primerjavi z letom 1993 povišan s 7,5 oziroma 5 % na 8,3 %, upoštevno izključno zvišanje nizozemskega davka, odtegnjenega pri viru, ali pa je treba upoštevati tudi to, da organi Nizozemskih Antilov – v zvezi s povišanjem nizozemskega pri viru odtegnjenega davka – dividende iz naslova lastništva deležev, ki jih izplača hčerinska družba s sedežem na Nizozemskem, od 1. januarja 2002 oproščajo davka, medtem ko so se te dividende prej vračunavale v obdavčljivi dobiček, od katerega se je plačeval davek od 2,4 do 3 % oziroma 5 %?

Če je upoštevno tudi znižanje davka zaradi oprostitve davka od dohodkov iz naslova lastništva deležev, uvedene na Nizozemskih Antilih, ki je opisana v vprašanju v točki 2(a) zgoraj, ali je treba poleg tega upoštevati tudi izvedbene določbe, ki veljajo na Nizozemskih Antilih – v obravnavanem primeru tamkajšnja praksa odločanja – in katerih posledica je morda bila, da je bil dejansko dolgovani davek od dividend, ki jih izplača [neka] hčerinska družba s sedežem na Nizozemskem, pred 1. januarjem 2002 – in tudi že leta 1993 – bistveno manjši od 8,3 %?

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Gerechtshof te Leeuwarden (Nizozemska) 18. januarja 2012 – fiscale eenheid PPG Holdings BV cs proti Inspecteur van de Belastingdienst/Noord/kantoor Groningen

(Zadeva C-26/12)

(2012/C 98/24)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Gerechtshof te Leeuwarden

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: fiscale eenheid PPG Holdings BV cs

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Inspecteur van de Belastingdienst/Noord/kantoor Groningen

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali sme davčni zavezanec, ki je v skladu s predpisi nacionalnega pokojninskega prava ustanovil samostojen pokojninski sklad, da bi zagotovil pokojnine svojim sedanjim in nekdanjim delavcem, ki so vključeni v ta sklad, v skladu s členom 17 Direktive 77/388 (1) (člena 168 in 169 Direktive 2006/112 (2)) odbiti davek od storitev, ki jih nekdo drug opravlja zanj v okviru izvedbe pokojninskega zavarovanja in poslovanja pokojninskega sklada?

Ali je treba pokojninski sklad, ki je bil ustanovljen s ciljem, da ob najmanjših stroških zagotovi izplačilo pokojnine imetniku deleža v pokojninskem skladu, in v katerega so imetniki deleža vložili in naložili svoj kapital ali je bil ta kapital vložen in naložen v njihovem imenu, pri čemer se izplačujejo donosi, šteti za „poseben investicijski sklad“ v smislu člena 13(B)[(d)], točka 6, Direktive 77/388 (člen 135(1)(g) Direktive 2006/112)?

(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 19. januarja 2012 – TBG Limited, druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-27/12)

(2012/C 98/25)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Kasacijska pritožnica: TBG Limited

Druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali se za namene člena 56 ES (postal člen 63 PDEU) lastna ČDO lahko šteje za tretjo državo, tako da se je v okviru pretoka kapitala med državo članico in z njo povezano ČDO mogoče sklicevati na člen 56 ES?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je pri reševanju vprašanja, ali je za namene uporabe člena 57(1) ES (postal člen 64(1) PDEU) prišlo do povišanja, v obravnavanem primeru, v katerem je bil pri viru odtegnjen davek od dividend iz naslova lastništva deležev, ki jih je hčerinska družba s sedežem na Nizozemskem izplačala svoji holdinški družbi s sedežem na Nizozemskih Antilih, 1. januarja 2002 v primerjavi z letom 1993 povišan s 7,5 % oziroma 5 % na 8,3 %, upoštevno izključno zvišanje nizozemskega pri viru odtegnjenega davka, ali pa je treba upoštevati tudi to, da organi Nizozemskih Antilov – v zvezi s povišanjem nizozemskega pri viru odtegnjenega davka – dividende iz naslova lastništva deležev, ki jih izplača hčerinska družba s sedežem na Nizozemskem, od 1. januarja 2002 oproščajo davka, medtem ko so se te dividende prej vračunavale v obdavčljivi dobiček, od katerega se je plačeval davek v višini od 2,4 % do 3 % oziroma 5 %?

Če je upoštevno tudi znižanje davka, do katerega je prišlo zaradi zgoraj v vprašanju 2 a) opisane oprostitve davka od dohodkov iz naslova lastništva deležev, ki je bila uvedena na Nizozemskih Antilih, ali je treba poleg tega upoštevati tudi izvedbene določbe, ki veljajo na Nizozemskih Antilih – v obravnavanem primeru tamkajšnja praksa odločanja – in katerih posledica je morda bila, da je bil dejansko dolgovani davek od dividend, ki jih izplača [neka] hčerinska družba s sedežem na Nizozemskem, pred 1. januarjem 2002 – in tudi že leta 1993 – bistveno manjši od 8,3 %?

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/17

Pritožba, ki jo je 27. januarja 2012 vložil Václav Hrbek zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. novembra 2011 v zadevi T-434/10, Václav Hrbek proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-42/12 P)

(2012/C 98/29)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Václav Hrbek (zastopnik: M. Sabatier, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Outdoor Group Ltd (The)

Predlogi

Pritožnik predlaga, naj Sodišče:

—	ugodi pritožbi in zato v skladu s členom 61 Statuta Sodišča in člena 113 Poslovnika v celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-434/10;

—

dokončno odloči o zadevi – če stanje postopka to dovoljuje – tako da razveljavi odločbo oddelka za ugovore UUNT, sprejeto 29. septembra 2009, v kateri je bilo odločeno o ugovoru št. B 1 276 692, in odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 8. julija 2010 v zadevi R1441/2009-2, in tako da nasprotnim strankam v skladu s členom 122 Poslovnika naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem ter stroškov pred UUNT, nastalih v postopku z ugovorom;

—	podredno, če stanje postopka to dovoljuje, vrne zadevo v odločanje Splošnemu sodišču, v skladu z zavezujočim merilom, ki ga je vzpostavilo Sodišče.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev svoje pritožbe navaja, da je v izpodbijani sodbi, napačno razlagan in uporabljen člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (v nadaljevanju: uredba o znamki Skupnosti) (1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 (2), ki je začela veljati 13. aprila 2009).

Pritožnik navaja, da Splošno sodišče ni preučilo nasprotujočih si znamk na podlagi merila „celovite presoje“ ali „celotnega vtisa“.

Splošno sodišče ni uporabilo zgoraj navedenega načela in je oprlo svojo presojo izključno na dejstvo, da imata skupen element „ALPINE“. Omejilo se je na ugotovitev, da sta primerjani znamki podobni, ker obe vsebujeta besedno sestavino „ALPINE“, ne da bi preučilo znaka v njuni celoti in ne da bi pojasnilo , zakaj drugi besedni in figurativni elementi, gledani kot celota, niso zadostni za izključitev verjetnosti zmede.

Pritožnik navaja, da v izpodbijani sodbi, Splošno sodišče, prvič, ni upoštevalo nekatere zelo pomembne in upoštevne dejavnike, ki so obstajali, in, drugič, ni ustrezno uporabilo zelo pomembno merilo, zlasti dejstva, da besedni element „ALPINE“ nima razlikovalnega značaja in ima opisni značaj.

Splošno sodišče ni odločilo o pomenu izraza „alpine“ v vseh jezikih Evropske unije. Poleg tega Splošno sodišče ni pravno sklepalo iz svojih ugotovitev, ki se nanašajo na jasen pomen izraza „alpine“, in se ni jasno opredelilo glede neobstoja razlikovalnega značaja besede „alpine“ in njenega opisnega značaja, saj po mnenju Splošnega sodišča element „alpine“ s svojim domnevno šibkim razlikovalnim značajem oziroma opisnim značajem ne more izključiti verjetnosti zmede. Splošno sodišče je menilo, da bi bil element „ALPINE“ v obeh znakih prevladujoči element, ne da bi upoštevalo neobstoj razlikovalnega značaja prejšnje znamke ALPINE ali vsaj zelo majhen razlikovalni značaj navedene znamke. Obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje nasprotovanje, ki je vodilo Splošno sodišče to napačne odločitve, da sta si nasprotujoči znamki pomensko podobni, pri čemer pa ni upoštevalo neobstoj razlikovalnega značaja prejšnje znamke ALPINE ali vsaj zelo majhen razlikovalni značaj navedene znamke. Pomenska primerjava besednega elementa „ALPINE“ ni pomembna zaradi neobstoja razlikovalnega značaja.

Pritožnik navaja, da v izpodbijani sodbi Splošno sodišče ni pravilno pravno sklepalo iz svojih ugotovitev o stopnji pozornosti upoštevne javnosti.

Ni bilo mogoče, da bi Splošno sodišče, ne da bi nasprotovalo samemu sebi, glede smučarskih oblačil, smučarske obutve, pokrival in nahrbtnikov menilo, da je upoštevna javnost sestavljena iz dobro obveščenih in posebej pozornih potrošnikov, in trdilo da sta znamki in proizvodi podobni.

Pritožnik trdi, da so v izpodbijani sodbi glede primerjave proizvodov izkrivljena dejstva in da vsebuje kršitev obveznosti obrazložitve.

Splošno sodišče je trdilo, da pritožnik ni predložil posebnih trditev, s katerimi bi bilo mogoče izpodbiti odločitve odbora za pritožbe. Pri presoji stopnje podobnosti zadevnih proizvodov in storitev ni mogoče upoštevati tistega, kar ne izhaja iz dokazov ali tistega, kar ni dobro znano. Breme dokaza, da so proizvodi in storitve podobni, je na stranki, ki je vložila ugovor, in ne na imetniku znamke Skupnosti, za katero je zahtevana registracija. Splošno sodišče mora podati pravno podlago za svojo odločbo in jo obrazložiti. Splošno sodišče ni dokazalo, da so zadevni proizvodi na trgu enaki, podobni ali dopolnjujoči, temveč se je zadovoljilo s trditvami, ne da bi jih obrazložilo ali podalo primere za svojo domnevo.

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146.

(2) UL L 78, str. 1.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/18

Tožba, vložena 30. januarja 2012 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije

(Zadeva C-43/12)

(2012/C 98/30)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: T. van Rijn in R. Troosters, zastopnika)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (1) naj se razveljavi;

—	Ugotovi naj se, da so učinki Direktive 2011/82/EU dokončni;

—	Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je razveljavitev Direktive 2011/82/EU. Komisija prereka izbrano pravno podlago. Trdi, da člen 87(2) PDEU ni ustrezna pravna podlaga, ker je cilj direktive vzpostavitev izmenjave informacij med državami članicami o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ne glede na to ali so ti upravne ali kazenske narave. Člen 87 PDEU zajema le policijsko sodelovanje, ki vključuje pristojne organe na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in preiskav. Po mnenju Komisije je pravilna pravna podlaga člen 91(1) PDEU. Cilj direktive naj bi bilo namreč izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ki je eno od področij skupne prometne politike in je izrecno določeno v tem členu [91(1)(c)].

(1) UL L 288, str. 1.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija) 31. januarja 2012 – Kronos International Inc. proti Finanzamt Leverkusen

(Zadeva C-47/12)

(2012/C 98/31)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Köln

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kronos International Inc.

Tožena stranka: Finanzamt Leverkusen

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali izključitev odbitka davka od dohodkov pravnih oseb zaradi oprostitve davka na izplačila dividend kapitalskih družb iz tretjih držav nemškim kapitalskim družbam, za katero je v nacionalni zakonodaji določen zgolj ta pogoj, da ima kapitalska družba, ki dividende prejme, vsaj 10-odstotni delež v družbi, ki jih izplača, spada le na področje svobode ustanavljanja v smislu člena 49 PDEU v povezavi s členom 54 PDEU ali tudi na področje prostega pretoka kapitala v smislu členov od 63 PDEU do 65 PDEU, če je dejanski delež kapitalske družbe, ki dividende prejme, 100-odstoten?

Ali je treba določbe o svobodi ustanavljanja (zdaj člen 49 PDEU) in po potrebi tudi določbe o prostem pretoku kapitala (do leta 1993 člen 67 EGS/ES, zdaj členi od 63 PDEU do 65 PDEU) razumeti tako, da nasprotujejo ureditvi, v skladu s katero sta pri oprostitvi obdavčitve dividend tujih odvisnih družb odbitek in vračilo davka od dohodkov pravnih oseb na ta izplačila dividend izključena tudi v primeru izgub pri matični družbi, če je za izplačila domačih odvisnih družb določena olajšava v obliki odbitka davka od dohodkov pravnih oseb?

Ali je treba določbe o svobodi ustanavljanja (zdaj člen 49 PDEU) in po potrebi določbe o prostem pretoku kapitala (do leta 1993 člen 67 EGS/ES, zdaj členi od 63 PDEU do 65 PDEU) razumeti tako, da nasprotujejo ureditvi, v skladu s katero sta izključena odbitek in vračilo davka od dohodkov pravnih oseb na dividende odvisnih družb nižjega ranga, ki so v državi odvisne družbe oproščene davka in se (dalje) izplačajo domači matični družbi ter so v Nemčiji prav tako oproščene davka, ki pa pri izključno nacionalnih oblikah po potrebi omogoča vračilo prek odbitka davka od dohodkov pravnih oseb na dividende odvisnih družb nižjega ranga pri odvisni družbi in prek odbitka davka od dohodkov pravnih oseb na dividende odvisnih družb pri matični družbi, če ima ta izgubo?

Če je treba uporabiti tudi določbe o prostem pretoku kapitala, se – glede na odgovor na drugo vprašanje – v zvezi s kanadskimi dividendami zastavlja dodatno vprašanje:

Ali je treba člen 64(1) PDEU razumeti tako, da lahko v skladu z njim Nemčija uporablja določbe iz nacionalne zakonodaje in konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki od 31. decembra 1993 niso bile bistveno vsebinsko spremenjene, in s tem tudi trajno izključitev odbitka kanadskega davka od dohodkov pravnih oseb na dividende, ki so v Nemčiji oproščene davka?

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija) – kazenski postopek zoper Xiamie Zhu in drugim

(Zadeva C-51/12)

(2012/C 98/32)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di Pace di Revere

Stranke v postopku v glavni stvari

Xiamie Zhu, Guo Huo Xia, Xie Fmr Ye, Jian Hui Luo, Ua Zh Th

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali ob upoštevanju načel lojalnega sodelovanja in polnega učinka direktiv členi 2, 4, 6, 7 in 8 Direktive 2008/115/ES (1) preprečujejo možnost, da se državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v državi članici, zaradi samega nezakonitega vstopa in prebivanja kaznuje z denarno kaznijo, ki se kot kazenska sankcija nadomesti s hišnim zaporom, še preden bi prišlo do neizpolnitve odredbe o odstranitvi, ki jo izda upravni organ?

Ali ob upoštevanju načel lojalnega sodelovanja in polnega učinka direktiv členi 2, 15 in 16 Direktive 2008/115/ES nasprotujejo možnosti, da država članica po sprejetju te direktive izda predpis, ki določa, da se državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v državi članici, kaznuje z denarno kaznijo, ki se nadomesti s takojšnjim izgonom kot kazensko sankcijo, pri tem pa niso spoštovani postopek in pravice tujca, določeni z navedeno direktivo?

3.	Ali načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki je bil v obdobju, določenem za prenos direktive, sprejet zato, da bi se izognilo uporabi direktive ali pa omejilo področje njene uporabe, in kakšne ukrepe mora sodišče sprejeti, kadar je razviden tak namen?

(1) UL 2008, L 348, str. 98.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija)– Kazenski postopek zoper Ion Beregovoi

(Zadeva C-52/12)

(2012/C 98/33)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di Pace di Revere

Stranka v postopku v glavni stvari

Ion Beregovoi

Vprašanja za predhodno odločanje

3.	Ali načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki je bil v obdobju, določenem za prenos direktive, sprejet zato, da bi se izognilo uporabi direktive ali pa omejilo področje njene uporabe, in kakšne ukrepe mora sodišče sprejeti, kadar je razviden tak namen?

(1) UL L 348, str. 98.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija) – Kazenski postopek zoper Hai Feng Sun

(Zadeva C-53/12)

(2012/C 98/34)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di Pace di Revere

Stranka v postopku v glavni stvari

Hai Feng Sun

Vprašanja za predhodno odločanje

3.	Ali načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki je bil v obdobju, določenem za prenos direktive, sprejet zato, da bi se izognilo uporabi direktive ali pa omejilo področje njene uporabe, in kakšne ukrepe mora sodišče sprejeti, kadar je razviden tak namen?

(1) UL L 348, str. 98.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija) – kazenski postopek zoper Liung Hong Yang

(Zadeva C-54/12)

(2012/C 98/35)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di Pace di Revere

Stranka v postopku v glavni stvari

Liung Hong Yang

Vprašanja za predhodno odločanje

3.	Ali načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki je bil v obdobju, določenem za prenos direktive, sprejet zato, da bi se izognilo uporabi direktive ali pa omejilo področje njene uporabe, in kakšne ukrepe mora sodišče sprejeti, kadar je razviden tak namen?

(1) UL 2008, L 348, str. 98.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/22

Tožba, vložena 20. decembra 2011 – Komisija proti UUNT – Ten ewiv (TEN)

(Zadeva T-658/11)

(2012/C 98/36)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. Berenboom, A. Joachimowicz in M. Isgour, odvetniki, J. Samnadda in F. Wilman, zastopnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Ten ewiw (Rösrath-Hoffnungstahl, Nemčija)

Predlogi

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. oktobra 2011 v zadevi R 5/2011-4 naj se razveljavi;

—	znamka Skupnosti št. 6750574, ki je bila v imenu druge stranke pred odborom za pritožbe registrirana 5. februarja 2009 za razrede 12, 37 in 39, naj se razglasi za nično; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „TEN“ v „modr[i], rumen[i], črn[i]“ barvi za blago in storitve iz razredov 12, 37 in 39 — registracija znamke Skupnosti št. 6750574

Imetnik znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: stranka, ki predlaga ugotovitev ničnosti, je svoj predlog utemeljila z absolutnimi razlogi za zavrnitev iz člena 52(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(c) in (h) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev predloga za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: z izpodbijano odločbo se krši člen 7(1)(h) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 v povezavi s členom 6ter(1) Pariške konvencije, saj je bila znamka Skupnosti registrirana, čeprav bi morala biti v skladu s tema določbama njena registracija zavrnjena. Izpodbijana odločba je tudi v nasprotju s členom 7(1)(g), saj taka registracija zavaja javnost, ki na njeni podlagi meni, da je proizvode in storitve, za katere je znamka Skupnosti registrirana, odobrila ali potrdila Evropska Unija ali ena od njenih institucij.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/22

Tožba, vložena 17. januarja 2012 – MAF proti Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine

(Zadeva T-23/12)

(2012/C 98/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Mutuelle des Architectes Français assurances (MAF) (Pariz, Francija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis, E. Marchal in D. Abreu Caldas, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi in razsodi,

—	da se odločbe o objavi vseh informacij na spletnem mestu Organa zgolj v angleščini, vključno z javnimi posvetovanji, organiziranimi 7. in 8. novembra 2011 in 21. decembra 2011, razglasijo za nične;

—	če je potrebno, da se odločba Organa z dne 16. januarja 2012 razglasi za nično;

—	da se Organu naloži plačilo stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 8(1)(k) in 73 Uredbe št. 1094/2010 (1), ker naj bi bilo v teh določbah tožeči stranki naloženo, da informacije o svojih dejavnostih objavlja na svojem spletnem mestu, in to v uradnih jezikih Evropske unije (EU). Tožeča stranka se sklicuje na očitno napako pri presoji in napačno uporabo prava, ker naj bi tožena stranka zavrnitev objave spornih javnih posvetovanj v jeziku tožeče stranke upravičevala predvsem z razlogi glede stroškov, čeprav je v členu 73(3) Uredbe št. 1094/2010 določeno, da prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

2.	Drugi tožbeni razlog: področje uporabe obveznosti objavljanja v uradnih jezikih Evropske unije. Tožeča stranka trdi, da se ta obveznost nanaša tudi na javna posvetovanja, ki jih organizira tožena stranka, in ne zgolj na letno poročilo, delovni program ter smernice in priporočila tožene stranke.

(1) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, str. 48).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/23

Tožba, vložena 17. januarja 2012 – 3M Pumps proti UUNT – 3M (3M Pumps)

(Zadeva T-25/12)

(2012/C 98/38)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: 3M Pumps Srl (Taglio di Po, Italija) (zastopnik: F. Misuraca, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: 3M Company (St. Paul, Združene države)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 27. oktobra 2011 v zadevi R 2406/2010-1

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka z besednim elementom „3M Pumps“ za proizvode in storitve iz razredov 7, 16 in 38

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: 3M Company

Navajana znamka ali znak: figurativna znamka z besednim elementom „3M“ za proizvode in storitve iz razredov 7, 16 in 38

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(a) in (b) ter (5) Uredbe št. 207/2009.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/23

Tožba, vložena 1. februarja 2012 – Bateni proti Svetu

(Zadeva T-42/12)

(2012/C 98/39)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Naser Bateni (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: J. Kienzle in M. Schlingmann, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu razglasi za nična (2);

—	Svetu naloži plačilo stroškov postopka in zlasti teh, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka se v utemeljitev tožbe sklicuje na tri razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do obrambe

—	Svet naj bi s tem, ko ni zadostno obrazložil umestitve tožeče stranke v prilogo izpodbijanega sklepa in izpodbijane uredbe, kršil pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva in zlasti obveznost obrazložitve.

—	Svet se naj ne bi odzval na izrecen poziv tožeče stranke, naj navede razloge oziroma vidike in predloži ustrezne dokaze, ki bi utemeljevali umestitev tožeče stranke v prilogo izpodbijanega sklepa in izpodbijane uredbe.

—	Svet naj bi s tem, ko tožeči stranki ni dal možnosti iz člena 24(3) in (4) izpodbijanega sklepa in člena 36(3) in (4) izpodbijane uredbe, da predloži svoje stališče glede umestitve na sezname sankcij in s tem doseže pregled s strani Sveta, kršil njeno pravico do izjave.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj podlage za umestitev tožeče stranke na sezname sankcij

—	Iz razlogov, ki jih je Svet navedel za umestitev tožeče stranke na sezname sankcij, naj ne bi bilo jasno razvidno, katero pravno podlago je uporabil.

—	Dejavnost, ki jo je tožeča stranka opravljala le do marca 2008, naj ne bi mogla upravičevati njene umestitve na sezname sankcij v decembru 2011.

—

Dejavnost tožeče stranke kot poslovodja družbe Hanseatic Trade Trust & Shipping (HTTS) GmbH naj ne bi upravičevala njene umestitve na sezname sankcij, zlasti ker naj bi Splošno sodišče Evropske unije Uredbo (EU) št. 961/2010 (3) v delu, v katerem se je nanašala na družbo HTTS GmbH, razglasilo za nično.

—

Zgolj na podlagi tega, da je bila tožeča stranka poslovodja angleške družbe, ki je v vmesnem času prenehala, naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, da obstaja eden od razlogov za umestitev tožeče stranke na seznam sankcij, navedenih v členu 20(1) Sklepa 2010/413/SZVP (4) in v členu 16(2) Uredbe št. 961/2010.

Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice tožeče stranke do spoštovanja lastnine

—	Pri umestitvi tožeče stranke na seznam sankcij naj bi šlo za neupravičen poseg v njeno temeljno pravico do lastnine, saj tožeči stranki na podlagi nezadostne obrazložitve Sveta ni uspelo ugotoviti, iz katerih razlogov je bila umeščena na seznam oseb, ki se jim naložijo sankcije.

—	Umestitev tožeče stranke na sezname sankcij naj očitno ne bi bila primerna za uresničitev ciljev, ki jim sledita Sklep 2010/413/SZVP in Uredba št. 961/2010, poleg tega pa naj bi pomenila nesorazmeren poseg v njeno lastninsko pravico.

(1) Sklep Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 71).

(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 11).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1).

(4) 2010/413/CFSP: Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, str. 39).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/24

Tožba, vložena 27. januarja 2012 – Združeno kraljestvo proti ECB

(Zadeva T-45/12)

(2012/C 98/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: K. Beal, barrister, in E. Jenkinson, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predloga

—	Obvestilo o standardih (Statement of Standards) Evropske centralne banke z dne 18. novembra 2011 naj se razglasi za nično v delu, v katerem določa politiko rezidence za klirinške sisteme s centralno nasprotno stranko (central counterparty clearing systems); in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe se tožeča stranka sklicuje na šest tožbenih razlogov.

1.	S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni pristojna za izdajo izpodbijanega akta, bodisi zato, ker nikakor ni bila pristojna, bodisi zato, ker ni obstajal zakonodajni instrument, kot je uredba, ki bi jo sprejel Svet ali Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) sama.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da bo izpodbijani akt bodisi de jure bodisi de facto uvedel zahtevo rezidence za klirinške sisteme s centralno nasprotno stranko (v nadaljevanju: CCPs), ki želijo opravljati transakcije kliringa ali poravnave v eurih in katerih dnevno poslovanje presega določen obseg. Meni, da je izpodbijani akt v nasprotju z vsemi ali katerim koli od členov 48, 56 in/ali 63 PDEU, ker:

—

naj bi CCPs s sedežem v državah članicah, ki niso v euroobmočju, kot je Združeno kraljestvo, morali preseliti svoje upravne in nadzorne centre v države članice, ki so članice Eurosistema. Morali naj bi se tudi ponovno ustanoviti kot pravne osebe, ki jih priznava nacionalno pravo druge države članice;

—	če taki CCPs ne preselijo svojih dejavnosti, kot se zahteva, naj ne bi imeli dostopa do finančnih trgov v državah članicah Eurosistema oziroma naj ga ne bi imeli pod enakimi pogoji kot CCPs s sedežem v teh državah;

—	taki nerezidenčni CCPs naj ne bi imeli dostopa do ugodnosti, ki jih nudijo ECB ali Nacionalne centralne banke (v nadaljevanju: NCB) Eurosistema, oziroma naj ga ne bi imeli pod enakimi pogoji; in

—	zato naj bi bila možnost takih CCPs nuditi storitve kliringa ali poravnave v eurih strankam v Uniji omejena ali celo popolnoma prepovedana.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je izpodbijani akt v nasprotju s členoma 101 PDEU in/ali 102 PDEU v povezavi s členo 106 PDEU in členom 13 PEU, ker:

—	naj bi dejansko zahteval, da morajo vse operacije kliringa, ki se opravljajo v eurih in presegajo določeno raven, opravljati CCPs, ki imajo sedež v državi članici euroobmočja;

—	naj bi dejansko nalagal NCB euroobmočja, naj CCPs s sedežem v državah članicah, ki niso članice euroobmočja, ne dajo na voljo rezerv v eurih, če presežejo pragove, določene v odločbi.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da zahteva, da CCPs s sedežem v državah članicah, ki niso članice euroobmočja, spremenijo obliko pravne osebe in preselijo sedež, pomeni neposredno ali posredno diskriminacijo glede na državljanstvo. Kršila naj bi tudi načelo enakosti, ki je splošno načelo Unije, saj naj bi bili CCPs s sedeži v različnih državah članicah izpostavljeni različni obravnavi brez objektivnih razlogov za to.

5.	S petim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je izpodbijani akt v nasprotju z vsemi ali z nekaterimi od členov II, XI, XVI in XVII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

S šestim tožbenim razlogom Združeno kraljestvo – ne da bi prevzelo dokazno breme za to, da take omejitve ni mogoče utemeljiti z javnim interesom (dokazno breme naj bi bilo na ECB, če se namerava sklicevati na javni interes v utemeljitev odstopanja) – trdi, da nobena utemeljitev z javnim interesom, ki bi jo navedla ECB, ne bi bila v skladu z načelom sorazmernosti, saj naj bi bili na voljo manj omejujoči ukrepi za zagotavljanje nadzora nad finančnimi institucijami, ki imajo sedež v Uniji, vendar zunaj euroobmočja.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/25

Tožba, vložena 1. februarja 2012 – Chrysamed Vertrieb proti UUNT – Chrysal International (Chrysamed)

(Zadeva T-46/12)

(2012/C 98/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Chrysamed Vertrieb GmbH (Salzburg, Avstrija) (zastopnik: T. Schneider, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Chrysal International BV (Naarden, Nizozemska)

Predloga

Tožeča stranka predlaga,

—	Tožbi naj se ugodi, odločba odbora za pritožbe z dne 22. novembra 2011, opravilna številka R 0064/2011-1, naj se razveljavi, ugovor zoper prijavo znamke Skupnosti pa naj se zavrne;

—	UUNT in, glede na okoliščine zadeve, drugi stranki pred odborom za pritožbe, naj se v skladu s členom 87(2) Poslovnika naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Chrysamed“ za proizvode iz razreda 5 (prijava št. 6 387 071).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Chrysal International B.V.

Navajana znamka ali znak: mednarodna besedna znamka „CHRYSAL“ za proizvode iz razredov 1, 5 in 31 (znamka št. 645 337), mednarodna besedna znamka „CHRYSAL“ za proizvode iz razreda 1 (znamka št. 144 634) ter mednarodna figurativna znamka „CHRYSAL“ za proizvode iz razredov 1, 3, 5 in 31 (znamka št. 877 785).

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se ugodi.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker naj med nasprotujočima znamkama ne bi obstajala verjetnost zmede.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/26

Tožba, vložena 6. februarja 2012 – Western Digital in Western Digital Ireland proti Komisiji

(Zadeva T-60/12)

(2012/C 98/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Western Digital Corp. (Dover, Delaware, Združene države) in Western Digital Ireland, Ltd (Grand Cayman, Kajmanski otoki) (zastopniki: F. González Díaz, odvetnik, R. Patel, Solicitor in P. Stuart, Barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	toženi stranki naloži predložitev vprašalnikov, ki jih je poslala tretjim osebam med prvo in drugo fazo svoje preiskave glede prevzema v zvezi s trdimi diski družbe Samsung Electronics Co. Ltd., ki ga je predlagala družba Seagate;

—

toženi stranki naloži, naj odobri vpogled v njen spis v stanju, v kakršnem je bil pred in po priglasitvi transakcije Seagate/Samsung, vključno z zlasti nezaupnimi različicami celotne korespondence in evidenco stikov med družbama Seagate in Samsung ter Komisijo do dne priglasitve in vsemi internimi obvestili Komisije – tako v zadevi Seagate/Samsung kot v zadevi Western Digital Ireland/Viviti Technologies – v zvezi s prednostjo obeh transakcij;

—	za nična razglasi člena 2 in 3 Odločbe Evropske komisije z dne 23. novembra 2011 v zadevi COMP/M.6203 – Western Digital Ireland/Viviti Technologies v zvezi s postopkom na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) in po potrebi člen 1 te odločbe; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijana odločba je nepravilna, ker je bilo sprejeto in/ali uporabljeno tako imenovano „pravilo o prednosti“, saj

—	Komisija ni pristojna za sprejetje pravila o prednosti na podlagi dne priglasitve;

—	je pravilo o prednosti nazakonito ter krši splošni načeli pravičnosti in dobrega upravljanja;

—	je Komisija kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj tožečih strank, da se bo transakcija presojala kot združitev „5 na 4“;

—	je Komisija z nesorazmerno zahtevo za informacije pred priglasitvijo kršila načela dobrega upravljanja, pravičnosti in prepovedi diskriminacije ker tožečima strankama očitno ni dala možnosti, da bi bili prvo priglašeni transakciji.

Drugi tožbeni razlog: izpodbijana odločba je nepravilna, ker je bilo tožečima strankama preprečeno, da bi izvajali svoj pravico do obrambe, saj:

—	tožeči stranki nista imeli možnosti izpodbijati trditev, izjav in domnev, ki so del izpodbijane odločbe vendar niso del obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah;

—	tožeči stranki nista imeli možnosti analizirati upoštevne podatke in informacije, ki jih je imela Komisija.

3.	Tretji tožbeni razlog: tožena stranka je v izpodbijani odločbi napačno uporabila pravo in se oprla na dokaze, ki so vsebinsko nepravilni, nezanesljivi in na katerih ni mogoče utemeljevati iz njih izvedenih sklepov ter temeljijo na napačni uporabi prava.

4.	Četrti tožbeni razlog: z izpodbijano odločbo se krši temeljno načelo prava EU, ker nalaga nesorazmerne korektivne ukrepe.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/26

Tožba, vložena 6. februarja 2012 – ABC-One proti UUNT (SLIM BELLY)

(Zadeva T-61/12)

(2012/C 98/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: ABC-One Produktions- und Vertriebs GmbH (Villach St. Magdalen, Avstrija) (zastopnica: S. Merz, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranke Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 17. novembra 2011 v zadevi R 1077/2011-1, ki se nanaša na prijavo besednega znaka „SLIM BELLY“ kot znamke Skupnosti;

—	UUNT naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „SLIM BELLY“ (prijava št 8 576 811) za proizvode in storitve iz razredov 28, 41 in 44

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi imela prijavljena znamka razlikovalni učinek, poleg tega pa naj za sporno blago in storitve ne bi bila opisna.

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/27

Tožba, vložena 13. februarja 2012 – Oil Turbo Compressor proti Svetu

(Zadeva T-63/12)

(2012/C 98/44)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Oil Turbo Compressor Co. (Private Joint Stock) (Teheran, Iran) (zastopnik: K. Kleinschmidt, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka predlaga:

—	razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) v delu, v katerem se ta pravni akt nanaša na tožečo stranko;

—	sprejetje ukrepa procesnega vodstva v skladu s členom 64 Poslovnika Splošnega sodišča, s katerim se toženi stranki naloži, da predloži vse dokumente v zvezi z izpodbijanim sklepom, v kolikor se nanašajo na tožečo stranko;

—	naložitev plačila stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi v bistvu uveljavlja naslednje tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: očitno napačna presoja dejstev, na katerih temelji odločitev.

Tožeča stranka na tem mestu navaja, da izpodbijani sklep temelji na napačnih dejstvih. To velja zlasti za domnevo tožene stranke, navedeno v točki 48 Priloge I k izpodbijanemu sklepu, da naj bi bila tožeča stranka povezana s podjetjem Sakhte Turbopomp va Kompressor (SATAK) (alias Turbo Compressor Manufacturer, TCMFG), ki ga je poimenovala EU. Tožeča stranka naj ne bi niti posredno niti neposredno preko udeleženega podjetja sodelovala pri jedrskih dejavnostih, pomembnih za širjenje jedrskega orožja in/ali pri razvoju nosilnega sistema za jedrsko orožje oziroma drugih sistemov orožja. Obstajala naj torej ne bi nobena dejstva, ki bi upravičevala odločitev tožene stranke in s tem povezanim posegom v temeljne pravice tožeče stranke, zagotovljene na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina).

Tožeča stranka se v tej zvezi sklicuje na poseg v svobodo gospodarske pobude, zagotovljene na podlagi člena 16 Listine, in v lastninsko pravico, zagotovljeno na podlagi člena 17 Listine, da v Evropski uniji zakonito pridobljeno lastnino uporablja in z njo razpolaga, ter na načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije iz členov 20 in 21 Listine.

Drugi tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do nepristranskega sojenja in do učinkovitega pravnega varstva

Tožeča stranka na tem mestu graja, da je utemeljitev, navedena v točki 48 Priloge I k izpodbijanemu sklepu splošna in sama po sebi ne more upravičiti velikega posega v temeljne pravice. Tožena stranka naj ne bi poimenovala niti obstoječih dejstev niti dokazov, s katerimi domnevno razpolaga. Tožeči stranki naj ne bi bila poznana nobena dejstva in/ali dokazi, ki bi upravičevali izpodbijani sklep.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ki je temeljno načelo pravne države

V skladu z navedbami tožeče stranke izpodbijani sklep krši načelo sorazmernosti, ker vključitev imena tožeče stranke v Prilogo II k Sklepu 2010/413/SZVP ni v nobenem razumnem sorazmerju s cilji Sklepa, da se preprečijo jedrske dejavnosti Islamske republike Iran, relevantne za širjenje jedrskega orožja, trgovino in/ali razvijanje nosilnih sistemov za jedrsko orožje ali druge sisteme orožja. Tožena stranka poleg tega ni pojasnila, da naj bi bila izključitev tožeče stranke iz gospodarskega prometa z Evropsko unijo primerna, zlasti ukrep, ki za doseganje cilja najmanj omejuje. Poleg tega tožeča stranka graja, da se očitno ni pretehtalo med velikim posegom v temeljne pravice tožeče stranke in ciljem, ki mu domnevno sledi tožena stranka.

Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave, ki je temeljno načelo pravne države

V tej zvezi se uveljavlja, da tožena stranka ni v zadostni meri navedla razlogov za vključitev tožeče stranke na seznam v Prilogi II k Sklepu 2010/413/SZVP. S tem naj bi tožena stranka kršila obveznost, ki izhaja iz načela pravne države, da tožeči stranki pojasni domnevno upravičljive, dejanske in posamezne razloge. Izpodbijani sklep tožeči stranki ni bil niti vročen niti ni bilo izvedeno zaslišanje. Do sedaj tožeči stranki ni bila ugodena zahteva, da se ji omogoči vpogled v spis glede sporne zadeve.

(1) Sklep Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 71).

31.3.2012

Uradni list Evropske unije

C 98/28

Tožba, vložena 15. februarja 2012 – Henkel in Henkel France proti Komisiji

(Zadeva T-64/12)

(2012/C 98/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Henkel AG & Co. KGaA (Düsseldorf, Nemčija) in Henkel France (Boulogne-Billancourt, Francija) (zastopniki: R. Polley, T. Kuhn, F. Brunet in E. Paroche, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata:

—

naj za ničen razglasi Sklep Evropske komisije z dne 7. decembra 2011 v Zadevi „COMP/39579 – detergenti za gospodinjstvo“, s katerim je zavrnila zahtevo tožečih strank za prenos dokumentov iz zadeve COMP/39579 francoskemu Autorité de la Concurrence v zvezi z njegovo zadevo 09/0007F glede francoskega sektorja detergentov;

—

naj naloži toženi stranki, naj tožečima strankama dovoli, da se v postopku pred Cour d'appel de Paris, v katerem izpodbijata odločbo francoskega Autorité de la Concurrence z dne 8. decembra 2011 (oziroma v postopku pred Autorité de la Concurrence, če se bo ta odločil obnoviti postopek glede te zadeve), sklicujeta na zahtevane dokumente;

—	naj toženi stranki naloži plačilo sodnih in drugih stroškov in izdatkov tožečih strank, povezanih z zadevo; in

—	naj sprejme vse druge ukrepe, za katere meni, da so ustrezni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki se v utemeljitev tožbe sklicujeta na en tožbeni razlog, s katerim trdita, da je tožena stranka nezakonito zavrnila zahtevo tožečih strank, naj prenese zahtevane dokumente oziroma naj tožečima strankama dovoli, da v francoskem postopku uporabita zahtevane dokumente, s čimer je kršila temeljno pravico tožečih strank do obrambe in svoje dolžnosti iz člena 4(3) PEU.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.098.slv
Uradni list Evropske unije		C 98

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 55 31. marec 2012

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2012/C 98/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije UL C 89, 24.3.2012	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2012/C 98/02	Združeni zadevi C-191/09 in C-200/09 P: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. februarja 2012 – Svet Evropske unije (C-191/09 P) in Evropska komisija (C-200/09 P) proti Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT), prej Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT, in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT), prej Nizhnedneprovsky Tube-Rolling Plant VAT (Pritožbi — Protidampinške dajatve — Uredba (ES) št. 954/2006 — Uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine — Uredba (ES) št. 384/96 — Členi 2(10)(i), 3(2), (3) in od (5) do (7), 18(3) in 19(3) — Določitev normalne vrednosti in škode — Pojem enotni gospodarski subjekt — Pravica do obrambe — Neobrazložitev)	2
2012/C 98/03	Zadeva C-204/09: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Flachglas Torgau GmbH proti Bundesrepublik Deutschland (Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Aarhuška konvencija — Direktiva 2003/4/ES — Dostop do informacij o okolju — Organi ali institucije, kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti — Zaupnost postopkov organov javne oblasti — Pogoj, da mora biti ta zaupnost določena v zakonu)	2
2012/C 98/04	Zadeva C-17/10: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Krajský soud v Brně – Češka republika) – Toshiba Corporation in drugi proti Úřad pro ochranu hospodářské soutěže (Konkurenca — Kartel na ozemlju države članice, ki se je začel pred pristopom te države k Evropski uniji — Mednarodni kartel z učinki na ozemlju Unije in Evropskega gospodarskega prostora — Člen 81 ES in člen 53 Sporazuma EGP — Pregon in sankcioniranje kršitve za obdobje pred datumom pristopa in po tem datumu — Globe — Razmejitev pristojnosti Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco — Naložitev glob s strani Komisije in nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco — Načelo ne bis in idem — Uredba (ES) št. 1/2003 — Člena 3(1) in 11(6) — Posledice pristopa nove države članice k Uniji)	3
2012/C 98/05	Združeni zadevi C-72/10 in C-77/10: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. februarja 2012 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – kazenska postopka proti Marcellu Costi (C-72/10), Ugu Cifoneju (C-77/10) (Svoboda ustanavljanja — Svoboda opravljanja storitev — Igre na srečo — Pobiranje stav za športne dogodke — Zahteve glede koncesije — Posledice kršitve prava Unije pri podelitvi koncesij — Podelitev 16300 dodatnih koncesij — Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti — Načelo pravne varnosti — Zaščita prejšnjih koncesionarjev — Nacionalna ureditev — Obvezne minimalne razdalje med prostori, v katerih se pobirajo stave — Dopustnost — Čezmejne dejavnosti, podobne tem, ki so predmet koncesije — Prepoved na podlagi nacionalne ureditve — Dopustnost)	4
2012/C 98/06	Zadeva C-182/10: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle (prej Cour d'arbitrage) – Belgija) – Marie-Noëlle Solvay in drugi proti Région wallonne (Presoja vplivov projektov na okolje — Pojem zakonski akt — Pomen in obseg pojasnil iz navodila za izvajanje Aarhuške konvencije — Izdaja soglasja za projekt brez ustrezne presoje njegovih vplivov na okolje — Dostop do sodišč v okoljskih zadevah — Obseg pravice do pravnega sredstva — Direktiva o habitatih — Načrt ali projekt, ki škoduje celovitosti območja — Nujni razlog prevladujočega javnega interesa)	5
2012/C 98/07	Zadeva C-360/10: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank van eerste aanleg te Brussel – Belgija) – Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers CVBA (Sabam) proti Netlog NV (Informacijska družba — Avtorska pravica — Internet — Ponudnik storitev gostovanja — Obdelava informacij, ki so shranjeni na platformi spletnega socialnega omrežja — Vzpostavitev sistema filtriranja teh informacij zaradi preprečitve dajanja datotek na voljo, kar bi pomenilo kršitev avtorskih pravic — Neobstoj splošne obveznosti nadzora shranjenih informacij)	6
2012/C 98/08	Zadeva C-372/10: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Naczelny Sąd Administracyjny – Poljska) – Pak-Holdco Sp zoo proti Dyrektor Izby Skarbowej w Poznaniu (Obdavčenje — Posredni davki na zbiranje kapitala — Dajatev na kapital, ki se obračuna kapitalskim družbam — Obveznost države članice, da upošteva direktive, ki na dan pristopa te države niso več veljale — Izključitev zneska lastnih sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila predmet dajatve na kapital, iz davčne osnove)	7
2012/C 98/09	Zadeva C-488/10: Sodba Sodišča (previ senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante – Španija) – Celaya Emparanza y Galdos Internacional SA proti Proyectos Integrales de Balizamientos SL (Uredba (ES) št. 6/2002 — Člen 19(1) — Modeli Skupnosti — Kršitev ali grožnja kršitve — Pojem tretja oseba)	8
2012/C 98/10	Zadeva C-594/10: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – T.G. van Laarhoven proti Staatssecretaris van Financiën (Šesta direktiva o DDV — Pravica do odbitka vstopnega davka — Omejitev — Uporaba premičnine, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca — Davčna obravnava zasebne rabe blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja)	8
2012/C 98/11	Zadeva C-25/11: Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supremo Tribunal Administrativo – Portugalska) – Varzim Sol – Turismo, Jogo e Animação, SA proti Fazenda Pública (Obdavčenje — Šesta direktiva o DDV — Odbitek vstopnega davka — Člena 17(2) in (5) ter 19 — Subvencije, uporabljene za nakup blaga in storitev — Omejitev pravice do odbitka)	9
2012/C 98/12	Zadeva C-118/11: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad – Varna – Bolgarija) – Eon Aset Menidžmant LTD proti Direktor na Direkcija Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite (DDV — Direktiva 2006/112/ES — Člena 168 in 176 — Pravica do odbitka — Pogoj uporabe blaga in storitev za namene obdavčenih transakcij — Nastanek pravice do odbitka — Pogodba o najemu avtomobila — Pogodba o lizingu — Vozilo, ki ga delodajalec uporablja za brezplačni prevoz delavca od njegovega prebivališča do kraja dela)	9
2012/C 98/13	Zadeva C-134/11: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 16. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Hamburg – Nemčija) – Jürgen Blödel-Pawlik proti HanseMerkur Reiseversicherung AG (Direktiva 90/314/EGS — Paketna potovanja, organizirane počitnice in izleti — Člen 7 — Varstvo za primer insolventnosti ali stečaja organizatorja potovanja — Področje uporabe — Insolventnost organizatorja zaradi goljufive uporabe preplačanih zneskov, ki so jih vplačali potrošniki)	10
2012/C 98/14	Zadeva C-636/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgerichts München I (Nemčija) 9. decembra 2011 – Karl Berger proti Freistaat Bayern	10
2012/C 98/15	Zadeva C-2/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 3. januarja 2012 – Trianon Productie BV, druga stranka v postopku: Revillon Chocolatier SAS	10
2012/C 98/16	Zadeva C-5/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 3. januarja 2012 vložilo Juzgado de lo Social de Lleida (Španija) – Marc Betriu Montull proti Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)	11
2012/C 98/17	Zadeva C-11/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) 4. januarja 2012 – Maatschap L.A. en D.A.B. Langestraat en P. Langestraat-Troost proti Staatssecretaris van Economische Zaken, Landbouw en Innovatie	12
2012/C 98/18	Zadeva C-17/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 16. januarja 2012 – TVI Televisão Independente SA proti Fazenda Pública	12
2012/C 98/19	Zadeva C-18/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) 16. januarja 2012 – Město Žamberk proti Finanční ředitelství v Hradci Králové	12
2012/C 98/20	Zadeva C-20/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif (Luksemburg) 16. januarja 2012 – Elodie Giersch, Benjamin Marco Stemper, Julien Taminiaux, Xavier Renaud Hodin, Joëlle Hodin proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg	13
2012/C 98/21	Zadeva C-21/12 P: Pritožba, ki jo je 16. januarja 2012 vložila Abbott Laboratories zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. novembra 2011 v zadevi T-363/10, Abbott Laboratories proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	13
2012/C 98/22	Zadeva C-22/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský súd v Prešove (Slovaška) 17. januarja 2012 – Katarína Hassová proti Rastislavu Petríku, Blanki Holingovi	14
2012/C 98/23	Zadeva C-24/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 18. januarja 2012 – X BV, druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën	15
2012/C 98/24	Zadeva C-26/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Gerechtshof te Leeuwarden (Nizozemska) 18. januarja 2012 – fiscale eenheid PPG Holdings BV cs proti Inspecteur van de Belastingdienst/Noord/kantoor Groningen	16
2012/C 98/25	Zadeva C-27/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 19. januarja 2012 – TBG Limited, druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën	16
2012/C 98/26	Zadeva C-29/12: Tožba, vložena 20. januarja 2012 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji	16
2012/C 98/27	Zadeva C-30/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo dall’Okresný súd Prešov (Slovaška) 23. januarja 2012 – Valeria Marcinová proti Pohotovosť, s.r.o.	17
2012/C 98/28	Zadeva C-32/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia de Badajoz (Španija) 23. januarja 2012 – Soledad Duarte Hueros proti Autociba S.A., Automóviles Citroen España S.A.	17
2012/C 98/29	Zadeva C-42/12 P: Pritožba, ki jo je 27. januarja 2012 vložil Václav Hrbek zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. novembra 2011 v zadevi T-434/10, Václav Hrbek proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	17
2012/C 98/30	Zadeva C-43/12: Tožba, vložena 30. januarja 2012 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije	18
2012/C 98/31	Zadeva C-47/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija) 31. januarja 2012 – Kronos International Inc. proti Finanzamt Leverkusen	19
2012/C 98/32	Zadeva C-51/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija) – kazenski postopek zoper Xiamie Zhu in drugim	19
2012/C 98/33	Zadeva C-52/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija)– Kazenski postopek zoper Ion Beregovoi	20
2012/C 98/34	Zadeva C-53/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija) – Kazenski postopek zoper Hai Feng Sun	20
2012/C 98/35	Zadeva C-54/12: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. februarja 2012 vložilo Giudice di Pace di Revere (Italija) – kazenski postopek zoper Liung Hong Yang	21
	Splošno sodišče
2012/C 98/36	Zadeva T-658/11: Tožba, vložena 20. decembra 2011 – Komisija proti UUNT – Ten ewiv (TEN)	22
2012/C 98/37	Zadeva T-23/12: Tožba, vložena 17. januarja 2012 – MAF proti Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine	22
2012/C 98/38	Zadeva T-25/12: Tožba, vložena 17. januarja 2012 – 3M Pumps proti UUNT – 3M (3M Pumps)	23
2012/C 98/39	Zadeva T-42/12: Tožba, vložena 1. februarja 2012 – Bateni proti Svetu	23
2012/C 98/40	Zadeva T-45/12: Tožba, vložena 27. januarja 2012 – Združeno kraljestvo proti ECB	24
2012/C 98/41	Zadeva T-46/12: Tožba, vložena 1. februarja 2012 – Chrysamed Vertrieb proti UUNT – Chrysal International (Chrysamed)	25
2012/C 98/42	Zadeva T-60/12: Tožba, vložena 6. februarja 2012 – Western Digital in Western Digital Ireland proti Komisiji	26
2012/C 98/43	Zadeva T-61/12: Tožba, vložena 6. februarja 2012 – ABC-One proti UUNT (SLIM BELLY)	26
2012/C 98/44	Zadeva T-63/12: Tožba, vložena 13. februarja 2012 – Oil Turbo Compressor proti Svetu	27
2012/C 98/45	Zadeva T-64/12: Tožba, vložena 15. februarja 2012 – Henkel in Henkel France proti Komisiji	28