18.2.2012

Uradni list Evropske unije

C 48/2

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkovo predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)

2012/C 48/02

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti členov 7 in 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2),

ob upoštevanju prošnje za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

1. UVOD

1.1 Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP)

1.	Komisija je 29. avgusta 2011 sprejela Predlog uredbe (v nadaljnjem besedilu: predlog ali predlagana uredba) Evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI) (3). Predlog je bil istega dne posredovan ENVP v posvetovanje.

ENVP je pred sprejetjem predloga dobil možnost, da predloži neuradne pripombe k predlogu, še pred tem pa k sporočilu Komisije „Boljše upravljanje enotnega trga prek izboljšanega upravnega sodelovanja: Strategija za širitev in razvoj informacijskega sistema za notranji trg (‚IMI‘)“ (sporočilo o strategiji za IMI) (4), ki je bilo sprejeto pred predlogom. Številne od teh pripomb so bile v predlogu upoštevane in na podlagi tega so bili v predlogu okrepljeni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov.

3.	ENVP pozdravlja dejstvo, da ga je Komisija uradno zaprosila za mnenje in da je sklicevanje na to mnenje vključeno v preambulo predloga.

1.2 Cilji in področje uporabe predloga

Sistem IMI je orodje informacijske tehnologije, ki pristojnim organom držav članic omogoča, da si pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu medsebojno izmenjujejo informacije. Nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom v državah članicah EU omogoča, da hitro in enostavno komunicirajo z organi v drugih evropskih državah. To vključuje tudi obdelavo zadevnih osebnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki.

Sistem IMI je bil prvotno zasnovan kot komunikacijsko orodje za izmenjavo informacij med dvema stranema na podlagi direktive o poklicnih kvalifikacijah (5) in direktive o storitvah (6). Uporabniki si lahko s sistemom IMI pomagajo pri iskanju ustreznega organa v drugi državi, s katerim navežejo stik in z njim komunicirajo z vnaprej prevedenimi sklopi standardnih vprašanj in odgovorov (7).

6.	Sistem IMI naj bi bil kljub temu prožen, horizontalni sistem, ki lahko podpira številna področja zakonodaje o notranjem trgu. Predvideno je, da se bo njegova uporaba postopno širila, tako da bo v prihodnosti podpiral še več zakonodajnih področij.

Načrtuje se tudi širitev funkcionalnosti sistema IMI. Poleg izmenjav informacij med dvema stranema so predvidene oziroma se že izvajajo tudi druge funkcionalnosti, kot so „postopki obveščanja, mehanizmi opozarjanja, dogovori o medsebojni pomoči in reševanje problemov“ (8) ter „podatkovne baze [zbirke] z informacijami, ki jih lahko udeleženci IMI uporabijo v prihodnosti“ (9). Številne, ne pa vse, te funkcionalnosti lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.

8.	Namen predloga je zagotoviti jasno pravno podlago in celovit okvir za varstvo podatkov v sistemu IMI.

1.3 Ozadje predloga: postopni pristop za oblikovanje celovitega okvira za varstvo podatkov za sistem IMI

Komisija je spomladi leta 2007 zaprosila za mnenje Delovno skupino za varstvo podatkov iz člena 29 (v nadaljnjem besedilu: Delovna skupina iz člena 29), da bi proučila posledice sistema IMI za varstvo podatkov. Delovna skupina iz člena 29 je mnenje objavila 20. septembra 2007 (10). V mnenju je bilo priporočeno, naj Komisija zagotovi jasnejšo pravno podlago in posebne zaščitne ukrepe za izmenjavo podatkov v okviru sistema IMI. ENVP je dejavno sodeloval pri delu podskupine, ki se je ukvarjala s sistemom IMI, in podprl ugotovitve iz mnenja Delovne skupine iz člena 29.

10.

ENVP je tudi pozneje Komisiji zagotavljal nadaljnja navodila, kako naj postopoma zagotovi celovitejši okvir varstva podatkov za sistem IMI (11). V okviru tega sodelovanja in vse od objave mnenja o izvajanju sistema IMI 22. februarja 2008 (12) je vedno znova zagovarjal potrebo po novem pravnem instrumentu v okviru rednega zakonodajnega postopka, da bi se oblikoval celovitejši okvir varstva podatkov za sistem IMI in da bi se zagotovila pravna varnost. Predlog takega pravnega instrumenta je bil zdaj predložen (13).

2. ANALIZA PREDLOGA

2.1 Splošno stališče ENVP o predlogu in ključnih izzivih ureditve sistema IMI

11.

Splošno stališče ENVP o sistemu IMI je pozitivno. ENVP podpira cilje Komisije glede vzpostavitve elektronskega sistema za izmenjavo informacij in ureditve vidikov varstva podatkov, ki so povezani z njim. S takim racionaliziranim sistemom se ne bo le izboljšala učinkovitost sodelovanja, temveč bo pripomogel tudi k doslednemu spoštovanju veljavnih zakonov o varstvu podatkov, in sicer z vzpostavitvijo jasnega okvira, ki bo določal, katere informacije se lahko izmenjujejo, s kom in pod kakšnimi pogoji.

12.

ENVP pozdravlja tudi dejstvo, da Komisija predlaga horizontalni pravni instrument za sistem IMI z uredbo Sveta in Parlamenta. Zadovoljen je, da so v predlogu izčrpno izpostavljena najpomembnejša vprašanja varstva podatkov za sistem IMI. Njegove pripombe je treba razumeti znotraj tega pozitivnega okvira.

13.

ENVP kljub vsemu opozarja, da vzpostavitev enotnega centraliziranega elektronskega sistema za več področij upravnega sodelovanja prinaša tudi tveganja. Med drugim gre pri tem zlasti za tveganje, da bi se izmenjalo in širše uporabilo več podatkov, kot je to nujno potrebno za učinkovito sodelovanje, in da bi podatki, vključno z morebitnimi zastarelimi in netočnimi podatki, ostali v elektronskem sistemu dlje, kot je to potrebno. Občutljivo vprašanje je tudi varnost informacijskega sistema, ki bo dostopen v 27 državah članicah, saj bo celoten sistem varen le toliko, kolikor bo to dopuščal najšibkejši člen.

Ključni izzivi

14.

ENVP v zvezi s pravnim okvirom za sistem IMI, ki naj bi bil določen v predlagani uredbi, opozarja na dva ključna izziva:

—	potrebo po zagotovitvi doslednosti ob spoštovanju raznolikosti in

—	potrebo po iskanju ravnovesja med prožnostjo in pravno varnostjo.

15.	Ta ključna izziva sta pomembni referenčni točki in v veliki meri določata pristop, ki ga je ENVP uporabil v tem mnenju.

Doslednost ob spoštovanju raznolikosti

16.

Prvič, IMI je sistem, ki se uporablja v 27 državah članicah. Glede na sedanjo usklajenost evropskih zakonodaj se nacionalni upravni postopki in nacionalni zakoni o varstvu podatkov precej razlikujejo med seboj. Sistem IMI je treba oblikovati tako, da bodo lahko uporabniki v vsaki od 27 držav članic pri izmenjavanju osebnih podatkov prek sistema IMI delovali v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, vključno z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov. Hkrati je treba posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotoviti, da bodo njihovi podatki dosledno varovani, čeprav bodo prek sistema IMI preneseni v drugo državo članico. Doslednost ob hkratnem spoštovanju različnosti je ključni izziv pri oblikovanju tehnične in pravne infrastrukture sistema IMI. Treba se je izogniti pretirani zapletenosti in razdrobljenosti. Obdelava podatkov v sistemu IMI mora biti pregledna, pristojnosti za sprejemanje odločitev o zasnovi sistema, njegovem vsakodnevnem vzdrževanju in uporabi ter njegovem nadzoru pa morajo biti jasno dodeljene.

Iskanje ravnovesja med prožnostjo in pravno varnostjo

17.

Drugič, v nasprotju z nekaterimi drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi, kot so schengenski informacijski sistem, vizumski informacijski sistem, carinski informacijski sistem ali sistem Eurodac, ki so usmerjeni v sodelovanje na posebnih, jasno opredeljenih področjih, je sistem IMI horizontalno orodje za izmenjavo informacij in omogoča lažjo izmenjavo informacij na zelo različnih področjih politike. Prav tako je predvideno, da se bo področje uporabe sistema IMI postopno razširilo še na druga področja politike, spremeniti pa je mogoče tudi njegove funkcionalnosti, tako da se vanj vključijo do tedaj neopredeljene vrste upravnega sodelovanja. Zaradi teh posebnih značilnosti sistema IMI je še težje jasno opredeliti funkcionalnosti sistema in izmenjave podatkov, do katerih lahko pride v sistemu. To pomeni, da je težje tudi jasno opredeliti ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov.

18.

ENVP priznava potrebo po prožnosti in upošteva željo Komisije, da bi se uredba izvajala dolgoročno. Vendar to ne sme povzročiti pomanjkanja jasnosti ali pravne varnosti v smislu funkcionalnosti sistema in zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov, ki jih je treba izvesti. Zato mora biti predlog, kjer je to mogoče, podrobnejši in ne sme samo povzemati glavnih načel varstva podatkov iz Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001 (14).

2.2 Področje uporabe sistema IMI in njegova predvidena širitev (člena 3 in 4)

2.2.1 Uvod

19.

ENVP pozdravlja dejstvo, da je v predlogu jasno opredeljeno sedanje področje uporabe sistema IMI, pri čemer so v Prilogi I našteti vsi zadevni akti Unije, na podlagi katerih se lahko izmenjujejo informacije. Ti med drugim vključujejo sodelovanje na podlagi posebnih določb direktive o poklicnih kvalifikacijah, direktive o storitvah in direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (15).

20.	Ker naj bi se področje uporabe sistema IMI razširilo, so morebitni cilji širitve našteti v Prilogi II. Postavke iz Priloge II je mogoče prenesti v Prilogo I na podlagi delegiranega akta, ki ga Komisija sprejme na podlagi ocene učinka (16).

21.

ENVP je zadovoljen s takim postopkom, saj (i) jasno zamejuje področje uporabe sistema IMI in (ii) zagotavlja preglednost, hkrati pa (iii) omogoča prožnost, če bi se ta sistem v prihodnosti uporabljal še za druge vrste izmenjave informacij. Prav tako zagotavlja, da izmenjava informacij prek sistema IMI ni mogoča brez (i) ustrezne pravne podlage v posebni zakonodaji o notranjem trgu, s katero se dovoli ali odredi izmenjava informacij (17), in brez (ii) sklicevanja na to pravno podlago v Prilogi I k uredbi.

22.	Vendar se še vedno pojavlja določena negotovost glede področja uporabe sistema IMI v zvezi s področji politike, na katera bi se lahko razširil, in v zvezi s funkcionalnostmi, ki so ali bi lahko bile vključene vanj.

23.

Prvič, ni mogoče izključiti, da bi se lahko področje uporabe sistema IMI razširilo onkraj področij politike, naštetih v prilogah I in II. To bi se lahko zgodilo, če bi se uporaba sistema IMI določila za nekatere vrste izmenjav informacij, ki niso navedene v delegiranem aktu Komisije, temveč v aktu, ki sta ga sprejela Parlament in Svet, če to ni bilo predvideno v Prilogi II (18).

24.

Drugič, medtem ko bi razširitev področja uporabe na nova področja politike v nekaterih primerih zahtevala malo ali nobenih sprememb obstoječih funkcionalnosti sistema (19), pa bi lahko druge razširitve zahtevale nove in drugačne funkcionalnosti ali precejšnje spremembe obstoječih funkcionalnosti:

—

čeprav se predlog sklicuje na več obstoječih ali načrtovanih funkcionalnosti, ta sklicevanja pogosto niso dovolj jasna ali dovolj natančna. To v različnem obsegu velja za sklicevanja na opozorila, zunanje udeležence, podatkovne zbirke, dogovore o medsebojni pomoči in reševanje problemov (20). Za ponazoritev je beseda „opozarjanje“, ki se nanaša na ključno obstoječo funkcionalnost, navedena samo enkrat, in sicer v uvodni izjavi 10;

—	na podlagi predlagane uredbe je mogoče sprejeti nove vrste funkcionalnosti, ki v predlogu sploh niso omenjene;

—

sistem IMI je bil do zdaj opredeljen kot orodje informacijske tehnologije za izmenjavo podatkov: povedano drugače, kot komunikacijsko orodje (glej na primer člen 3 predloga). Vendar se zdi, da nekatere funkcionalnosti, navedene v predlogu, vključno s funkcijo „podatkovne zbirke“, presegajo to opredelitev. Tudi predlagano podaljšanje obdobij hranjenja na pet let nakazuje prehod na „podatkovno zbirko“. Te spremembe bi bistveno spremenile naravo sistema IMI (21).

2.2.2 Priporočila

25.

ENVP za odpravo te negotovosti predlaga dvojni pristop. Prvič, predlaga, da je treba funkcionalnosti, ki so že predvidene, pojasniti in natančneje obravnavati ter, drugič, da je treba uporabiti ustrezna postopkovna jamstva za zagotovitev, da se bo varstvo podatkov skrbno upoštevalo tudi ob nadaljnjem razvoju sistema IMI.

Pojasnitev funkcionalnosti, ki so že na voljo ali so predvidene (na primer izmenjave med dvema stranema, opozarjanje, podatkovne zbirke, reševanje težav in zunanji udeleženci)

26.	ENVP priporoča, naj bo v uredbi navedenih več podrobnosti o funkcionalnostih, ki so že poznane, kot je bilo to navedeno v primeru izmenjav informacij iz prilog I in II.

27.	Na primer, podrobnejše in jasnejše ukrepe bi bilo mogoče predvideti za vključitev mreže SOLVIT (22) v sistem IMI (določbe za „zunanje udeležence“ in „reševanje problemov“) in za imenike strokovnjakov in izvajalcev storitev (določbe za „podatkovne zbirke“).

28.

Dodatna pojasnila so potrebna tudi v zvezi z „opozarjanjem“, ki se že izvaja v okviru direktive o storitvah in bi ga bilo prav tako mogoče uvesti še na druga področja politike. Zlasti „opozarjanje“ kot funkcionalnost bi bilo treba jasno opredeliti v členu 5 (skupaj z drugimi funkcionalnostmi, kot so izmenjave informacij med dvema stranema in podatkovne zbirke). Pojasniti bi bilo treba tudi pravice dostopa in obdobja hranjenja za opozarjanje (23).

Postopkovna jamstva (ocena učinka na varstvo podatkov in posvetovanje z organi za varstvo podatkov)

29.

Če naj bi se uredba izvajala dolgoročno v smislu dodatnih funkcionalnosti, ki bi lahko bile nujne na daljši rok, in naj bi tako omogočala dodatne funkcionalnosti, ki v uredbi še niso določene, bi morala to spremljati ustrezna postopkovna jamstva za zagotovitev, da bodo sprejete ustrezne določbe, zato da se pred uvedbo nove funkcionalnosti izvedejo potrebni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov. Enako bi moralo veljati za širitve na nova področja politike, kadar to vpliva na varstvo podatkov.

30.

ENVP priporoča jasen mehanizem, ki bo zagotovil, da bodo pred vsako razširitvijo funkcionalnosti ali širitvijo na nova področja politike skrbno proučeni pomisleki glede varstva podatkov in da bodo v arhitekturo sistema IMI po potrebi uvedeni dodatni zaščitni ali tehnični ukrepi. Zlasti:

—

ocena učinka, navedena na strani 7 obrazložitvenega memoranduma, se mora izrecno zahtevati že v sami uredbi, vključevati pa mora tudi oceno učinka na varstvo podatkov, v kateri je treba še posebno proučiti, katere spremembe zasnove sistema IMI so potrebne, če sploh, za zagotovitev, da bo sistem še naprej vseboval ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, ki bodo zajemali tudi nova področja politike in/ali funkcionalnosti;

—	v uredbi je treba biti izrecno določiti, da se je treba pred vsako širitvijo sistema IMI posvetovati z ENVP in nacionalnimi organi za varstvo podatkov. To posvetovanje lahko poteka v okviru mehanizma, ki je v členu 20 predviden za usklajen nadzor.

31.	Ti postopkovni jamstvi (ocena učinka na varstvo podatkov in posvetovanje) bi morali veljati tudi za razširitev na podlagi delegiranega akta Komisije (prenos postavke iz Priloge II v Prilogo I) in na podlagi uredbe Parlamenta in Sveta, ki vključuje postavko, ki ni navedena v Prilogi II.

32.

Nazadnje, ENVP priporoča, naj se v uredbi pojasni, ali bo področje uporabe delegiranih aktov, ki jih bo lahko Komisija sprejela na podlagi člena 23, poleg prenosa postavk iz Priloge II v Prilogo I vključevalo še kaj drugega. Če je mogoče, bi Komisija morala biti v uredbi pooblaščena za sprejetje posebnih izvedbenih ali delegiranih aktov, s katerimi bi se nadalje opredelile morebitne dodatne funkcionalnosti sistema ali odpravili kakršni koli pomisleki glede varstva podatkov, ki bi se lahko pojavili v prihodnje.

2.3 Vloge, pristojnosti in odgovornosti (členi od 7 do 9)

33.	ENVP pozdravlja dejstvo, da je celotno poglavje (poglavje II) posvečeno pojasnitvi nalog in odgovornosti različnih udeležencev v sistemu IMI. Določbe bi bilo mogoče nadalje krepiti na naslednji način.

34.	V členu 9 so opisane pristojnosti Komisije kot nadzornika. ENVP poleg tega priporoča vključitev dodatne določbe, ki bi se sklicevala na vlogo Komisije pri zagotavljanju, da je sistem zasnovan po načelih vgrajene zasebnosti, in njeno usklajevalno vlogo pri vprašanjih varstva podatkov.

35.

ENVP je zadovoljen, da naloge koordinatorjev sistema IMI, naštete v členu 7, zdaj izrecno vključujejo usklajevalne naloge v zvezi z varstvom podatkov, vključno z nalogo, da koordinatorji delujejo kot oseba za stike s Komisijo. Priporoča, naj se nadalje pojasni, da te usklajevalne naloge obsegajo tudi stike z nacionalnimi organi za varstvo podatkov.

2.4 Pravice dostopa (člen 10)

36.	Člen 10 določa zaščitne ukrepe v zvezi s pravicami dostopa. ENVP pozdravlja dejstvo, da so bile te določbe na podlagi njegovih pripomb bistveno okrepljene.

37.

Glede na horizontalno in širitveno naravo sistema IMI je pomembno zagotoviti, da sistem uporablja informacijske pregrade (tako imenovanih kitajskih zidov), ki informacije, obdelane na enem področju politike, omejijo samo na to področje politike: Uporabniki sistema IMI bi morali imeti (i) samo dostop do informacij, ki jih resnično morajo poznati in (ii) ki so omejene na eno samo področje politike.

38.

Če se ni mogoče izogniti temu, da bi imel uporabnik sistema IMI pravico dostopa do informacij z več področij politike (kot se lahko zgodi na primer v nekaterih lokalnih vladnih pisarnah), bi moral sistem onemogočati vsaj združevanje informacij, ki izhajajo z različnih področij politike. Izjeme, če so potrebne, bi morale biti določene v izvedbenih zakonih ali aktu Unije, ob strogem upoštevanju načela omejitve namena.

39.	Ta načela so zdaj začrtana v besedilu uredbe, vendar bi jih bilo mogoče nadalje krepiti in uresničevati.

40.	ENVP v zvezi s pravicami dostopa Komisije pozdravlja dejstvo, da je v členu 9(2) in (4) v povezavi s členom 10(6) predloga podrobno določeno, da Komisija ne bo imela dostopa do osebnih podatkov, ki so izmenjani med državami članicami, razen če bo imenovana za udeleženko v upravnem sodelovanju.

41.

Podrobneje je treba določiti tudi pravice dostopa zunanjih udeležencev in pravice dostopa do opozoril (24). ENVP glede opozarjanja priporoča, naj se v uredbi določi, da se opozorila ne bi smela samodejno pošiljati vsem zadevnim pristojnim organom v vseh državah članicah, temveč samo organom, ki jih to zadeva glede na „potrebo po seznanitvi“. To ne izključuje pošiljanja opozoril vsem državam članicam v posebnih primerih ali na posebnih področjih politike, kadar to zadeva vse. Podobno je treba za vsak primer posebej proučiti, ali bi morala Komisija imeti dostop do opozoril.

2.5 Hranjenje osebnih podatkov (člena 13 in 14)

2.5.1 Uvod

42.

S členom 13 predloga je obdobje hranjenja podatkov v sistemu IMI s sedanjih šestih mesecev (ki se štejejo od zaključka primera) podaljšano na pet let, pri čemer se podatki po 18 mesecih „blokirajo“. V obdobju „blokiranja“ so podatki dostopni samo na podlagi posebnega postopka pridobitve, ki se lahko sproži le na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali če so podatki potrebni „za namene zagotovitve dokaza o izmenjavi informacij s [sistemom] IMI“.

43.

V bistvu so podatki v sistemu IMI tako shranjeni v treh različnih obdobjih:

—	od naložitve podatkov do zaključka primera;

—	18 mesecev po zaključku primera (25);

—	po preteku 18 mesecev v blokirani obliki za nadaljnja tri leta in šest mesecev (povedano drugače, do preteka petih let od zaključka primera).

44.

Poleg teh splošnih pravil je v členu 13(2) dovoljeno hranjenje podatkov v „podatkovni zbirki“ toliko časa, kot je to potrebno za ta namen, s privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, „ali če je to potrebno za izpolnitev zahteve iz akta Unije“. Dalje, člen 14 določa podoben mehanizem blokiranja zaradi hranjenje osebnih podatkov uporabnikov sistema IMI še pet let po tem, ko ti prenehajo biti uporabniki tega sistema.

45.	Drugih posebnih določb ni. Zato naj bi se splošna pravila domnevno uporabljala ne samo za izmenjave med dvema stranema, temveč tudi za opozarjanje, reševanje problemov (kot v mreži SOLVIT (26)) in za vse druge funkcionalnosti, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov.

46.	ENVP ima več pomislekov glede obdobij hranjenja v skladu s členom 6(1)(e) Direktive 95/46/ES in členom 4(1)(e) Uredbe (ES) št. 45/2001, v katerih se zahteva, da se podatki ne smejo hraniti dlje, kot je to potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo.

2.5.2 Od naložitve podatkov do zaključka primera: potreba po pravočasnem zaključku primera

47.

ENVP je v zvezi s prvim obdobjem, tj. od naložitve informacij do zaključka primera, zaskrbljen, da se nekateri primeri ne bodo nikoli zaključili ali da se bodo zaključili šele po nesorazmerno dolgem času. To bi lahko privedlo do tega, da bi nekateri osebni podatki ostali v podatkovni zbirki dlje, kot je to potrebno, ali celo za nedoločen čas.

48.

ENVP razume, da je Komisija na praktični ravni dosegla napredek pri zmanjševanju zaostanka v sistemu IMI in da je bil vzpostavljen sistem za izmenjave med dvema stranema za spremljanje pravočasnega zaključevanja primerov in občasno opozarjanje tistih, ki zaostajajo. Poleg tega nova sprememba funkcionalnosti sistema na podlagi pristopa vgrajene zasebnosti omogoča, da se z enim samim pritiskom na gumb sprejme odgovor in hkrati zaključi primer. Prej sta bila za to potrebna dva ločena koraka, kar je lahko privedlo do tega, da so nekateri mirujoči primeri ostali v sistemu.

49.	ENVP pozdravlja ta prizadevanja na praktični ravni. Kljub temu priporoča, naj se v besedilu uredbe določijo jamstva, da bodo primeri v sistemu IMI zaključeni pravočasno in da bodo mirujoči primeri (primeri brez nedavne dejavnosti) izbrisani iz podatkovne zbirke.

2.5.3 Od zaključka primera do 18 mesecev: ali je podaljšanje šestmesečnega obdobja upravičeno?

50.

ENVP poziva k ponovnemu razmisleku o tem, ali obstaja upravičen razlog za podaljšanje trenutnega šestmesečnega obdobja na 18 mesecev od zaključka primera, in če je tako, ali se ta upravičeni razlog nanaša samo na izmenjave informacij med dvema stranema ali tudi na druge vrste funkcionalnosti. Sistem IMI deluje že več let, zato bi bilo treba izkoristiti praktične izkušnje, ki so bile pridobljene v zvezi s tem.

51.

Če se bo sistem IMI še naprej uporabljal kot orodje za izmenjavo informacij (v nasprotju s sistemom za upravljanje datotek, podatkovno zbirko ali sistemom arhiviranja) in če bo pristojnim organom omogočeno, da iz sistema pridobijo informacije, ki so jih prejeli (elektronsko ali v papirni obliki, v vsakem primeru pa tako, da lahko pridobljene informacije uporabijo kot dokaz (27)), se zdi, da ni velike potrebe po tem, da bi podatki po zaključku primera ostali v sistemu IMI.

52.

Pri izmenjavah informacij med dvema stranema bi bila lahko morebitna potreba po dodatnih vprašanjih tudi po prejetju odgovora, in torej po zaključku primera, upravičen razlog za (razumno kratko) obdobje hranjenja podatkov po zaključku primera. Sedanje šestmesečno obdobje se zato na prvi pogled zdi dovolj dolgo.

2.5.4 Od 18 mesecev do petih let: „blokirani“ podatki

53.	ENVP meni, da Komisija prav tako ni dovolj utemeljila nujnosti in sorazmernosti hranjenja „blokiranih podatkov“ do preteka petih let.

54.

Obrazložitveni memorandum se na strani 8 sklicuje na odločitev Sodišča v zadevi Rijkeboer (28). ENVP priporoča, naj Komisija ponovno razmisli, kakšne posledice ima ta zadeva za hranjenje podatkov v sistemu IMI. Po njegovem mnenju sodba Rijkeboer ne pomeni, da je treba sistem IMI konfigurirati tako, da bodo podatki shranjeni še pet let po zaključku primera.

55.

ENVP meni, da sklicevanje na sodbo Rijkeboer ali pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do svojih podatkov ni zadosten in upravičen razlog za to, da se podatki hranijo v sistemu IMI še pet let po zaključku primera. Manj vsiljiva možnost bi bila lahko hranjenje samo „dnevniških podatkov“ (strogo opredeljeno, da se med drugim izključijo vsakršna vsebina, priponke ali občutljivi podatki), ki bi bila vredna nadaljnjega razmisleka. Vendar ENVP ni prepričan, da bi bilo celo to na tej stopnji nujno ali ustrezno.

56.

Težava je tudi v tem, da ni dovolj jasno, kdo ima dostop do „blokiranih podatkov“ in za kakšne namene. Samo sklicevanje na uporabo „za namene zagotovitve dokaza o izmenjavi informacij“ (kot v členu 13(3)) ni dovolj. Če bo določba glede „blokiranja“ ohranjena, bi bilo treba vsekakor jasneje določiti, kdo lahko zaprosi za dokaz o izmenjavi informacij in v kakšnih okoliščinah. Bi lahko poleg posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, za dostop zaprosili tudi drugi? Če to drži, bi bili to samo pristojni organi in le zaradi dokazovanja, da so bile izmenjane določene informacije z določeno vsebino (če bi pristojni organi, ki so sporočilo poslali ali prejeli, tako izmenjavo zanikali)? Ali so predvidene še druge možnosti uporabe „za namene zagotovitve dokaza o izmenjavi informacij“ (29)?

2.5.5 Opozarjanje

57.

ENVP priporoča, naj se uvede jasnejše razlikovanje med opozarjanjem in podatkovnimi zbirkami. Če se opozarjanje uporabi kot komunikacijsko orodje, da se pristojne organe opozori na določeno kršitev ali sum, je to povsem nekaj drugega, kot če se to opozorilo shrani v podatkovno zbirko za daljše ali celo nedoločeno časovno obdobje. Hranjenje informacij o opozorilu bi vzbudilo dodatne pomisleke in bi zahtevalo posebna pravila in dodatne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov.

58.

ENVP zato priporoča, naj se v uredbi kot privzeto pravilo določi, da (i) se za opozorila uporablja šestmesečno obdobje hranjenja, če ni drugače določeno v vertikalni zakonodaji in če so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi, in, kar je še posebno pomembno, da (ii) se to obdobje šteje od trenutka pošiljanja opozorila.

59.	ENVP kot drugo možnost priporoča, naj se v predlagani uredbi izrecno določijo podrobni zaščitni ukrepi v zvezi z opozarjanjem. Če se bo upošteval ta drugi pristop, je ENVP Komisiji in zakonodajalcem pri tem pripravljen pomagati z nadaljnjim svetovanjem.

2.6 Posebne vrste podatkov (člen 15)

60.

ENVP pozdravlja razlikovanje med osebnimi podatki iz člena 8(1) Direktive 95/46/ES na eni strani in osebnimi podatki iz člena 8(5) na drugi strani. Prav tako pozdravlja dejstvo, da uredba jasno določa, da je obdelava posebnih vrst podatkov dovoljena samo na podlagi posebnega razloga iz člena 8 Direktive 95/46/ES.

61.

Po mnenju ENVP to pomeni, da bo v sistemu IMI obdelana precejšnja količina občutljivih podatkov, ki spadajo v okvir člena 8(2) Direktive 95/46/ES. Sistem IMI je bil že od vsega začetka, ko je bil prvič uveden v podporo upravnemu sodelovanju na podlagi direktiv o storitvah in poklicnih kvalifikacijah, resnično namenjen obdelavi takih podatkov, zlasti podatkov iz evidenc o kazenskih in upravnih kršitvah, ki lahko vplivajo na pravico strokovnjaka ali ponudnika storitve do opravljanja dela/storitev v drugi državi članici.

62.

Poleg tega bo v sistemu IMI verjetno obdelana precejšnja količina občutljivih podatkov v smislu člena 8(1) (večinoma zdravstveni podatki), ko se bo ta sistem razširil tudi na modul za mrežo SOLVIT (30). Nazadnje ni mogoče izključiti, da se bodo v prihodnje v sistemu IMI zbirali še drugi občutljivi podatki, na ad hoc ali sistematični podlagi.

2.7 Varnost (člen 16 in uvodna izjava 16)

63.	ENVP z zadovoljstvom ugotavlja, da je v členu 16 izrecno navedena obveznost Komisije, da upošteva svoja interna pravila, ki jih je sprejela za uskladitev s členom 22 Uredbe (ES) št. 45/2001, ter da sprejme in posodablja varnostni načrt za sistem IMI.

64.	Da bi te določbe še bolj okrepili, ENVP priporoča, naj se v uredbi zahteva, da se pred vsako razširitvijo sistema IMI na novo področje politike ali pred dodajanjem nove funkcionalnosti, ki vpliva na osebne podate, izvedeta ocena tveganja in pregled varnostnega načrta (31).

65.

Poleg tega ENVP opozarja, da se člen 16 in uvodna izjava 16 sklicujeta samo na obveznosti Komisije in nadzorno vlogo ENVP. Tako sklicevanje je lahko zavajajoče. Čeprav drži, da je Komisija kot upravljavka sistema odgovorna za pretežni del vzdrževanja varnosti v sistemu IMI, imajo obveznosti tudi pristojni organi, ki so pod nadzorom nacionalnih organov za varstvo podatkov. Člen 16 in uvodna izjava 16 bi se zato morala sklicevati tudi na obveznosti glede varnosti, ki veljajo za preostale udeležence v sistemu IMI na podlagi Direktive 95/46/ES, in na nadzorna pooblastila nacionalnih organov za varstvo podatkov.

2.8 Informacije o posameznikih, na katere se nanašajo osebni podatki, in preglednost (člen 17)

2.8.1 Zagotovljene informacije v državah članicah

66.

ENVP v zvezi s členom 17(1) priporoča, naj se v uredbo vključijo podrobnejše določbe za zagotovitev, da bodo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v celoti obveščeni o obdelavi svojih podatkov v sistemu IMI. Glede na to, da sistem IMI uporabljajo različni pristojni organi, vključno z velikim številom malih lokalnih vladnih pisarn, ki nimajo zadostnih sredstev, je zelo priporočljivo, da se obveščanje usklajuje na nacionalni ravni.

2.8.2 Informacije, ki jih zagotovi Komisija

67.

Komisija mora na podlagi člena 17(2)(a) zagotoviti obvestilo o varovanju zasebnosti v zvezi s svojimi dejavnostmi obdelave podatkov v skladu s členoma 10 in 11 Uredbe (ES) št. 45/2001. Poleg tega mora na podlagi člena 17(2)(b) zagotoviti informacije o „vidikih postopkov upravnega sodelovanja v [sistemu] IMI iz člena 12, ki zadevajo varstvo podatkov“. Nazadnje, na podlagi člena 17(2)(c) mora Komisija zagotoviti informacije o „izjemah ali omejitvah pravic posameznikov, na katere se nanašajo [osebni] podatki, iz člena 19“.

68.

ENVP z zadovoljstvom ugotavlja, da te določbe prispevajo k preglednosti dejavnosti obdelave podatkov v sistemu IMI. Kot je navedeno v razdelku 2.1 zgoraj, je v primeru informacijskega sistema, ki se uporablja v 27 različnih državah članicah, bistveno zagotoviti doslednost delovanja sistema, izvedenih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov in informacij, ki se zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki (32).

69.

Vendar bi bilo treba določbe člena 17(2) nadalje krepiti. Komisija lahko kot upravljavka sistema najbolje prevzame proaktivno vlogo pri objavi prve „plasti“ obvestila o varstvu podatkov in drugih zadevnih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na svoji večjezični spletni strani, tudi „v imenu“ pristojnih organov, ter tako zajame informacije, ki se zahtevajo na podlagi členov 10 ali 11 Direktive 95/46/ES. Tako bi pogosto zadoščalo, če bi se v obvestilih pristojnih organov v državah članicah preprosto navedlo sklicevanje na obvestilo Komisije, to pa bi se po potrebi dopolnilo samo z morebitnimi posebnimi dodatnimi informacijami, ki se izrecno zahtevajo z nacionalno zakonodajo.

70.

Poleg tega bi moralo biti v členu 17(2)(b) navedeno pojasnilo, da se bodo informacije, ki jih bo zagotovila Komisija, izčrpno nanašale na vsa področja politike, vse vrste postopkov upravnega sodelovanja in vse funkcionalnosti v sistemu IMI, izrecno pa bodo vključevale tudi vrste podatkov, ki se lahko obdelujejo. To bi moralo vključevati tudi objavo sklopov vprašanj, ki se uporabljajo pri sodelovanju med dvema stranema, na spletni strani sistema IMI, kot je trenutna praksa.

2.9 Pravice do dostopa, popravka in izbrisa (člen 18)

71.	ENVP bi rad še enkrat opozoril na dejstvo, navedeno v razdelku 2.1 zgoraj, da je zagotovitev doslednosti pri delovanju sistema in uporabi zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov bistvenega pomena. ENVP bi zato uvedel podrobnejše določbe o pravicah do dostopa, popravka in izbrisa.

72.

V členu 18 bi bilo treba podrobno določiti, na koga naj se posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, obrnejo s prošnjo za dostop. To bi moralo biti jasno glede dostopa do podatkov v različnih časovnih obdobjih:

—	pred zaključkom primera,

—	po zaključku primera, vendar pred pretekom 18-mesečnega obdobja hranjenja,

—	in nazadnje, v obdobju, ko so podatki „blokirani“.

73.

V uredbi bi se moralo tudi zahtevati, da pristojni organi sodelujejo v zvezi s prošnjami za dostop, če je to potrebno. Popravek in izbris bi se morala namesto „v 60 dneh“ izvesti „čim prej, vendar najpozneje v 60 dneh“. Navesti bi bilo treba tudi možnost oblikovanja modula za varstvo podatkov in možnost rešitev vgrajene zasebnosti za sodelovanje med organi v zvezi s pravicami do dostopa ter „krepitve vloge oseb, na katere se [nanašajo osebni] podatki“, na primer tako, da se jim zagotovi neposreden dostop do njihovih podatkov, če je to primerno in izvedljivo.

2.10 Nadzor (člen 20)

74.	V zadnjih letih se je razvil model „usklajenega nadzora“. Ta model nadzora, ki zdaj deluje v sistemu EURODAC in delih carinskega informacijskega sistema, bo kmalu razširjen na vizumski informacijski sistem (VIS) in schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II).

75.

Model ima tri plasti:

—	nadzor na nacionalni ravni zagotavljajo organi za varstvo podatkov;

—	nadzor na ravni EU zagotavlja ENVP;

—	usklajevanje se zagotavlja z rednimi srečanji in drugimi usklajenimi dejavnostmi, ki jih podpira ENVP, ki ima v tem usklajevalnem mehanizmu vlogo sekretariata.

76.	Ta model se je izkazal kot uspešen in učinkovit, v prihodnje pa ga je treba predvideti še za druge informacijske sisteme.

77.	ENVP pozdravlja dejstvo, da člen 20 predloga izrecno določa usklajen nadzor med nacionalnimi organi za varstvo podatkov in ENVP, ki je – v širšem smislu – skladen z modelom iz uredbe VIS in uredbe SIS II (33).

78.

ENVP bi v nekaterih točkah okrepil določbe o usklajenem nadzoru in bi zato podprl podobne določbe, kot so na primer uvedene v okviru vizumskega informacijskega sistema (členi od 41 do 43 uredbe VIS), schengenskega informacijskega sistema druge generacije (členi od 44 do 46 uredbe SIS II) in kot so predvidene za sistem EURODAC (34). Zlasti bi bilo koristno, če bi se v uredbi:

—	v členu 20(1) in (2) jasneje določile in porazdelile nadzorne naloge nacionalnih organov za varstvo podatkov in ENVP (35);

—	v členu 20(3) podrobno določilo, da nacionalni organi za varstvo podatkov in ENVP, vsak v okviru svojih pristojnosti, „dejavno sodelujejo“ in „zagotavljajo usklajen nadzor nad sistemom IMI“ (namesto da bi bilo navedeno le sklicevanje na usklajen nadzor brez navedbe dejavnega sodelovanja) (36); in

—

podrobneje opredelilo, kaj lahko sodelovanje vključuje, na primer tako, da se od nacionalnih organov za varstvo podatkov in ENVP zahteva, da „v okviru svojih pristojnosti izmenjujejo ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi uredbe [o] IMI, proučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se [nanašajo osebni] podatki, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno“ (37).

79.

Vendar se ENVP zaveda sedanje majhnosti, različne vrste obdelovanih podatkov in spreminjajoče se narave sistema IMI. Zato priznava, da bi bila glede na pogostnost srečanj in revizij morda priporočljiva večja prožnost. Skratka, ENVP priporoča, naj bodo v uredbi navedena potrebna minimalna pravila za zagotovitev učinkovitega sodelovanja, ni pa treba ustvarjati nepotrebnih upravnih bremen.

80.

V členu 20(3) predloga se ne zahtevajo redna srečanja, temveč je samo določeno, da lahko ENVP „nacionalne nadzorne organe povabi na srečanje, če je to potrebno“. ENVP pozdravlja dejstvo, da se lahko na podlagi teh določb zadevne stranke same odločijo o pogostnosti in podrobnostih srečanj ter drugih postopkovnih pravilih svojega sodelovanja. Te je mogoče določiti v poslovniku, na katerega je že navedeno sklicevanje v predlogu.

81.

V zvezi z rednimi revizijami bi bilo prav tako morda učinkoviteje, če bi sodelujočim organom prepustili, da v svojem poslovniku določijo, kdaj in kako pogosto naj bi potekale take revizije. To je lahko odvisno od številnih dejavnikov, sčasoma pa se lahko tudi spremeni. ENVP zato podpira pristop Komisije, ki omogoča več prožnosti tudi v zvezi s tem.

2.11 Nacionalna uporaba sistema IMI

82.	ENVP pozdravlja dejstvo, da predlog določa jasno pravno podlago za nacionalno uporabo sistema IMI in da za tako uporabo postavlja več pogojev, vključno s tem, da se je treba posvetovati z nacionalnim organom za varstvo podatkov in da mora biti uporaba v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.12 Izmenjava informacij s tretjimi državami (člen 22)

83.	ENVP pozdravlja zahteve, ki jih člen 22(1) določa za izmenjavo informacij, in dejstvo, da je v členu 22(3) zagotovljena preglednost razširitve, tako da se v Uradnem listu objavi posodobljen seznam tretjih držav, ki uporabljajo sistem IMI (člen 22(3)).

84.

ENVP priporoča še, naj Komisija zoži sklicevanje na odstopanja na podlagi člena 26 Direktive 95/46/ES, tako da vključuje samo člen 26(2). Povedano drugače: pristojni organi ali drugi zunanji udeleženci v tretji državi, ki ne morejo zagotoviti ustreznega varstva, ne bi smeli imeti neposrednega dostopa do sistema IMI, razen če so uvedene ustrezne pogodbene klavzule. Pogajanja o teh klavzulah morajo potekati na ravni EU.

85.

ENVP poudarja, da z drugimi odstopanji, na primer če je „prenos potreben oziroma ga zahteva zakon na temelju pomembnega javnega interesa ali pa za uveljavitev, izvajanje ali obdržanje pravice do pravnih zahtevkov“, ne bi smeli utemeljevati prenosa podatkov tretjim državam, ki imajo neposreden dostop do sistema IMI (38).

2.13 Odgovornost (člen 26)

86.

ENVP v skladu s pričakovano okrepitvijo ureditve za večjo odgovornost ob pregledu okvira EU za varstvo podatkov (39) priporoča, naj se v uredbi določi jasen okvir za ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki bi zagotovil skladnost z določbami o varstvu podatkov in dokaze o njej, vseboval pa bi vsaj spodaj navedene elemente.

87.

ENVP v teh okoliščinah pozdravlja zahtevo iz člena 26(2) uredbe, da mora Komisija ENVP vsaka tri leta poročati o vidikih v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z varnostjo podatkov. Priporočljivo bi bilo, da bi se v uredbi pojasnilo, da mora ENVP poročilo Komisije v okviru usklajenega nadzora iz člena 20 posredovati nacionalnim organom za varstvo podatkov. Prav tako bi bilo koristno pojasniti, da je treba v poročilu za vsako področje politike in vsako funkcionalnost proučiti, kako se ključna načela in pomisleki glede varstva podatkov (na primer obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pravice dostopa, varnost) obravnavajo v praksi.

88.	Poleg tega bi bilo treba v uredbi pojasniti, da mora okvir mehanizmov notranjega nadzora vključevati tudi ocene zasebnosti (vključno z analizo tveganja glede varnosti), sprejetje politike varstva podatkov (vključno z varnostnim načrtom) na podlagi teh ocen ter redne preglede in revizije.

2.14 Vgrajena zasebnost

89.

ENVP pozdravlja dejstvo, da je v uvodni izjavi 6 uredbe navedeno sklicevanje na to načelo (40). Priporoča, da se poleg tega sklicevanja v uredbo vključijo tudi posebni zaščitni ukrepi glede vgrajene zasebnosti, kot so:

—	modul za varstvo podatkov, da se posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, omogoči učinkovitejše uveljavljanje pravic (41);

—	jasna ločitev različnih področij politike, vključenih v sistem IMI (tako imenovani kitajski zidovi) (42);

—	posebne tehnične rešitve za omejitev možnosti iskanja v imenikih, informacijah o opozarjanju in drugje, da se zagotovi omejitev namena;

—	posebni ukrepi za zagotovitev, da bodo mirujoči primeri zaključeni (43);

—	ustrezna postopkovna jamstva v okviru prihodnjega razvoja (44).

3. UGOTOVITVE

90.

Splošno stališče ENVP o sistemu IMI je pozitivno. ENVP podpira cilj Komisije glede vzpostavitve elektronskega sistema za izmenjavo informacij in ureditve vidikov varstva podatkov, ki so povezani z njim. Pozdravlja tudi dejstvo, da Komisija predlaga horizontalni pravni instrument za sistem IMI z uredbo Parlamenta in Sveta. Zadovoljen je, da so v predlogu izčrpno izpostavljena najpomembnejša vprašanja varstva podatkov za sistem IMI.

91.

ENVP v zvezi s pravnim okvirom za sistem IMI, ki naj bi bil določen v predlagani uredbi, opozarja na dva ključna izziva:

—	potrebo po zagotovitvi doslednosti ob spoštovanju raznolikosti in

—	potrebo po iskanju ravnovesja med prožnostjo in pravno varnostjo.

92.	Funkcionalnosti sistema IMI, ki so že predvidene, je treba pojasniti in natančneje obravnavati.

93.

Uvesti je treba ustrezna postopkovna jamstva za zagotovitev, da se bo varstvo podatkov skrbno upoštevalo tudi pri prihodnjem razvoju sistema IMI. To mora vključevati oceno učinka in posvetovanje z ENVP in nacionalnimi organi za varstvo podatkov pred vsako razširitvijo področja uporabe sistema IMI na novo področje politike in/ali nove funkcionalnosti.

94.	Podrobneje je treba določiti pravice dostopa zunanjih udeležencev in pravico dostopa do opozoril.

95.

V zvezi z obdobji hranjenja:

—	je treba v uredbi določiti jamstva, da bodo primeri v sistemu IMI zaključeni pravočasno in da bodo mirujoči primeri (primeri brez vsakršne nedavne dejavnosti) izbrisani iz podatkovne zbirke;

—	je treba ponovno razmisliti, ali obstaja ustrezen upravičen razlog za podaljšanje trenutnega šestmesečnega obdobja na 18 mesecev od zaključka primera;

—	Komisija ni navedla zadostnega upravičenega razloga za to, da se „blokirani podatki“ nujno in sorazmerno hranijo do pet let, zato je treba ta predlog ponovno proučiti;

—

je treba uvesti jasnejše razlikovanje med opozorili in podatkovnimi zbirkami: v uredbi je treba kot privzeto pravilo določiti, da (i) se za opozorila uporablja šestmesečno obdobje hranjenja, če ni drugače določeno v vertikalni zakonodaji in če so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi, in da (ii) se to obdobje šteje od trenutka pošiljanja opozorila.

96.	V uredbi je treba pred vsako razširitvijo sistema IMI na novo področje politike ali pred dodajanjem nove funkcionalnosti, ki vpliva na osebne podatke, zahtevati oceno tveganja in pregled varnostnega načrta.

97.	Določbe o obveščanju posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in pravicah dostopa je treba okrepiti in spodbuditi bolj usklajen pristop.

98.

ENVP bi v nekaterih točkah okrepil določbe o usklajenem nadzoru in bi zato podprl podobne določbe, kot so na primer uvedene v okviru vizumskega informacijskega sistema, schengenskega informacijskega sistema druge generacije in kot so predvidene za sistem Eurodac. ENVP glede pogostnosti srečanj in revizij podpira prožen pristop iz predloga, s katerim naj bi se zagotovilo, da uredba določa potrebna minimalna pravila za zagotovitev učinkovitega sodelovanja brez ustvarjanja nepotrebnih upravnih bremen.

99.	Z uredbo je treba zagotoviti, da pristojni organi ali drugi zunanji udeleženci v tretji državi, ki ne zagotavljajo ustreznega varstva, nimajo neposrednega dostopa do sistema IMI, razen če so uvedene ustrezne pogodbene klavzule. Pogajanja o teh klavzulah morajo potekati na ravni EU.

100.

V uredbi je treba določiti jasen okvir za ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki zagotavlja skladnost z določbami o varstvu podatkov in dokaze o njej, vključno z ocenami zasebnosti (vključno z analizo tveganja glede varnosti), sprejetjem politike varstva podatkov (vključno z varnostnim načrtom) na podlagi rezultatov teh ocen ter redne preglede in revizije.

101.	Z uredbo je treba uvesti tudi posebne zaščitne ukrepe glede vgrajene zasebnosti.

V Bruslju, 22. novembra 2011

Giovanni BUTTARELLI

Pomočnik Evropskega nadzornika za varstvo podatkov

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(3) COM(2011) 522 konč.

(4) COM(2011) 75.

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(6) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(7) Za ponazoritev bi bilo značilno vprašanje, ki zajema občutljive podatke, postavljeno na primer tako: „Ali pripeti dokument vsebuje upravičen razlog za neobstoj prekinitve ali prepovedi opravljanja zadevnih poklicnih dejavnosti zaradi resne poklicne kršitve ali kaznivega dejanja v zvezi s (strokovnjakom migrantom)?“

(8) Glej uvodno izjavo 10.

(9) Glej člen 13(2).

(10) Mnenje Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 št. 7/2007 o vprašanjih varstva podatkov, povezanih z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), DS140. Na voljo je na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/justice/policies/privacy/docs/wpdocs/2007/wp140_sl.pdf

(11) Ključni dokumenti, ki se nanašajo na to sodelovanje, so na voljo na spletni strani Komisije o sistemu IMI na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/data_protection_sl.html in na spletni strani ENVP na spletnem naslovu http://www.edps.europa.eu

(12) Mnenje ENVP o Odločbi Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov (UL C 270, 25.10.2008, str. 1).

(13) Pripombe o predlogu namerava predložiti tudi Delovna skupina iz člena 29. ENVP je spremljal ta prizadevanja zadevne podskupine Delovne skupine iz člena 29 in dodal pripombe.

(14) Glej v zvezi s tem tudi pripombe v razdelku 2.2 glede predvidene razširitve sistema IMI.

(15) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(16) Ocena učinka v samem osnutku uredbe ni navedena. Vendar je na strani 7 obrazložitvenega memoranduma predloga pojasnjeno, da bo lahko Komisija postavke iz Priloge II prenesla v Prilogo I na podlagi sprejetja delegiranega akta in „po oceni tehnične izvedljivosti, stroškovne učinkovitosti, prijaznosti do uporabnika in splošnega učinka sistema ter rezultatov morebitne poskusne faze“.

(17) To ne velja za mrežo SOLVIT (glej razdelek I(1) Priloge II), kjer je po „mehkem pravu“ mogoče samo priporočilo Komisije. ENVP meni, da je z vidika varstva podatkov v posebnem primeru mreže SOLVIT pravna podlaga za obdelavo lahko „privolitev“ posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(18) To se lahko zgodi na pobudo Komisije, ni pa mogoče izključiti, da bi se lahko zamisel za uporabo sistema IMI na posebnem področju politike pojavila pozneje v zakonodajnem postopku, tako da bi jo lahko predlagala Parlament ali Svet. To se je v preteklosti že zgodilo v zvezi z direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Več jasnosti je v takem primeru potrebne v zvezi s „postopkom“ širitve, saj se zdi, da je osredotočen samo na primer širitve na podlagi delegiranih aktov (glej določbe o oceni učinka, delegiranih aktih, posodabljanju Priloge I).

(19) Na primer, izmenjave informacij med dvema stranema na podlagi direktive o poklicnih kvalifikacijah in direktive o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu imajo v bistvu enako strukturo in jih je mogoče izvesti z uporabo podobnih funkcionalnosti, za katere veljajo podobni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov.

(20) Glej uvodne izjave 2, 10, 12, 13 in 15 ter člene 5(b), 5(i), 10(7) in 13(2).

(21) Mimogrede, če naj bi sistem IMI nadomestil/dopolnil obstoječe sisteme za upravljanje datotek in arhiviranje in/ali naj bi se uporabljal kot podatkovna zbirka, je treba to v členu 3 jasneje navesti.

(22) Glej razdelek I(1) Priloge II.

(23) Glej razdelka 2.4 in 2.5.5 spodaj.

(24) Glej tudi razdelek 2.2.2.

(25) Glede na člen 13(1) je 18 mesecev „najdaljši“ rok, zato je mogoče določiti tudi krajše obdobje. Vendar to ne bi vplivalo na skupno dolžino obdobja hranjenja, ki bi v vsakem primeru trajalo do preteka petih let od zaključka primera.

(26) Glej razdelek I(1) Priloge II.

(27) Razumemo, da se je to skušalo zagotoviti na praktični ravni.

(28) Sodba z dne 7. maja 2009 v zadevi Rijkeboer (C-553/07, ZOdl., str. I-3889).

(29) Čeprav hranjenje osebnih podatkov prinaša razmeroma manj tveganj za zasebnost, ENVP vseeno meni, da tudi hranjenje osebnih podatkov uporabnikov sistema IMI še pet let po tem, ko ti nimajo več dostopa do tega sistema, ni bilo zadostno utemeljeno.

(30) Glej razdelek I(1) Priloge II.

(31) Glej tudi razdelek 12 o priporočilih glede revizij.

(32) Pri tem pristopu za zagotovitev doslednosti je treba seveda ustrezno upoštevati morebitna nacionalna razhajanja, če je to nujno potrebno in upravičeno.

(33) Glej Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4) in Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(34) Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 316, 15.12.2000, str. 1), trenutno v reviziji. V okviru tega so predvidene podobne določbe kot v uredbah VIS in SIS II.

(35) Glej na primer člena 41 in 42 uredbe VIS.

(36) Glej na primer člen 43(1) uredbe VIS.

(37) Glej na primer člen 43(2) uredbe VIS.

(38) Podoben pristop se je v členu 22(2) uporabil za Komisijo kot udeleženko sistema IMI.

(39) Glej razdelek 2.2.4 sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Celovit pristop k varstvu osebnih podatkov v Evropski uniji, COM(2010) 609 konč. Glej tudi razdelek 7 mnenja o tem sporočilu Komisije, ki ga je ENVP izdal 14. januarja 2011.

(40) Glej prejšnjo opombo.

(41) Glej razdelek 2.9 zgoraj.

(42) Glej razdelek 2.4 zgoraj.

(43) Glej razdelek 2.5.2 zgoraj.

(44) Glej razdelek 2.2.2 zgoraj.

18.2.2012

Uradni list Evropske unije

C 48/23

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 48/10

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„KRANJSKA KLOBASA“

ES št.: SI-PGI-0005-0764-24.03.2009

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Kranjska klobasa“

2. Država članica ali tretja država:

Slovenija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke (1):

Kranjska klobasa je pasterizirana poltrajna klobasa je izdelana iz grobo zmletega prašičjega mesa I. in II. kategorije (stegno, pleče, vrat) in prašičje slanine (hrbet). Nadev za Kranjsko klobaso je razsoljen z dodatkom nitritne soli, začinjen s česnom in poprom, napolnjen v tanka prašičja čreva in zašpiljen z leseno špilo v pare, s spojenima koncema. Klobasa je vroče dimljena in pasterizirana.

Uživa se topla po kratkem pogrevanju v vroči vodi, ko pridobi zelo specifično jedilno in visoko gastronomsko kakovost. Površina klobase je rdeče rjave barve in blagega vonja po dimu, na prerezu je meso rožnato rdeče in slanina smetanasto bela in neraztopljena, tekstura je napeta, hrustljava in sočna, aroma je polna in značilna za razsoljeno, specifično začinjeno in dimljeno prašičje meso.

Kemijska sestava nepogrete klobase:

—	:	skupne beljakovine	:	min 17 %
—	:	maščoba	:	max 29 %

3.3 Surovine:

Surovina je prašičje meso in slanina.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Odbira mesa in slanine

Za proizvodnjo Kranjske klobase se uporabljajo kakovostni kosi svinjskega mesa I. ali II. kategorije (stegno, pleče, vrat) in hrbtne slanine. Meso je sveže in ohlajeno (0 °C do 7 °C) ali zmrznjeno (T < – 18 °C) in pravilno odtajano. Hrbtna slanina je brez kože,. ohlajena (0 °C do 7 °C) ali zmrznjena.

Razdevanje mesa in slanine

Meso se razdeva z luknjačo 12 mm.

Slanina se razdeva na kocke velikosti 8–10 mm.

Priprava nadeva

Razdeto meso in slanina se zamešata v razmerju 75–80 % razdetega mesa in do 20–25 % trde slanine.

Doda se do 5 % vode (v obliki ledenega drobirja) na celotno maso nadeva.

Kot začimbi se uporabita zmlet črn poper do 0,3 % in do 0,3 % dehidriranega česna oziroma proporcionalni delež glede na vrsto uporabljenega česna, doda se nitritna sol od 1,8 % do 2,2 %.

Mešanje nadeva

Nadev z vsemi sestavinami se meša ročno ali strojno toliko časa, da postane homogen oziroma dobro povezan.

Polnjenje nadeva v ovitke

Pripravljen nadev se strojno ali ročno polni v prašičja tanka čreva premera 32–34 mm. Polnjenje mora biti kompaktno.

Oblikujejo se konci ter zašpilijo skozi črevo (ne skozi maso nadeva) tako, da se konca spojita ter se na ta način oblikujejo pari klobas v teži 200–250g.

Špila za klobaso je lesena, debela 2,5–3 mm, dolga 3-6 cm in odlomljena ali rezana.

Osušitev klobas

Klobase se morajo pred postopkom termične obdelave na površini posušiti zaradi hitrejšega in enakomernega sesedanja dima.

Postopek sušenja poteka v posebnem prostoru ali v dimni komori pri temperaturi 50 °C–55 °C.

Med sušenjem klobase poteče tudi proces razsoljevanja in stabilizacija nadeva.

Termična obdelava z vročim dimljenjem

Klobase se obesijo na vešala s špilo navzgor. Termična obdelava traja najmanj dve uri, s postopnim dvigovanjem temperature, dokler se ne doseže središčna T 70 +/– 2 °C. Dimljenje je del postopka termične obdelave in traja 20–30 minut. V postopku dimljenja proizvoda se uporablja izključno bukov les.Klobasa mora imeti srednje intenzivno rdeče-rjavo barvo; premočna temna do črno-rjava barva klobase ali presvetla (anemična) oziroma sivkasta barva klobase ni primerna.

Po končani termični obdelavi z dimljenjem, se klobase takoj ohladijo s tuširanjem s hladno vodo ali hladnim zrakom.

Procesna kontrola in označevanje

Po hlajenju (pred skladiščenjem) se klobasa pregleda in oceni zunanji izgled; (barva, nagubanost ovitka, špila)

Hranjenje – skladiščenje klobas

Klobase se hranijo pri temperaturi do največ 8 °C.

V prometu so klobase lahko pakirane in nepakirane.

Če so v prometu nepakirane (posamične) klobase, mora biti označen vsak par.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Enotno označevanje izdelka „Kranjska klobasa“ je obvezno:

—	na izdelku (par): z enotno oblikovano samolepilno pasico,

—	na pakiranem izdelku: z etiketo.

Enotna označba „Kranjske klobase“ vsebuje:

—	logotip Kranjska klobasa,

—	logotip proizvajalca,

—	pripadajoči EU in nacionalni simbol kakovosti.

Označevanje izdelka z logotipom Kranjska klobasa je obvezno za vsakega proizvajalca, ki je pridobil certifikat za proizvodnjo Kranjske klobase, ne glede na članstvo v GIZ Kranjska klobasa.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje pridelave Kranjske klobase predstavlja območje znotraj Slovenije, ki leži na obrobju Alp in Jadranskega morja, na zahodu meji na Italijo, na severu teče meja z Avstrijo, na jugu se razteza do meje s Hrvaško, na vzhodu se na stežaj odpira proti Panonski kotlini – vse do meje z Madžarsko.

Dežela Kranjska je bila v času nemškega cesarstva in kasneje Avstroogrske monarhije, edina povsem slovenska regija, zato je bil izraz „Kranjec“ (Carniolian) včasih tudi drugo ime za Slovenca in še danes se v vsakdanjem jeziku za del prebivalcev Slovenije, še vedno uporablja označevanje s Kranjci. Tudi danes so v Sloveniji v uporabi tudi številne druge zveze in označevanja s pridevnikom „kranjski, kranjska“.

Ime „Kranjska“ izvira iz slovenskega izraza „krajina“, kar je pomenilo „deželo“ (prvič zapisano že leta 973 kot ljudsko ime „Creina“ za „Carniolo“). Po 13. stoletju je prevladala slovenska oblika Kranjska (v nemščini „Krain“ in „Krainburg“). Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Kot upravna enota je bila Kranjska del srednjeveškega cesarstva. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na naslednje dežele: Kranjsko (Carniola), Trst (Trieste), Istro (Istria), Goriško (Gorizia), Koroško (Carinthia) in Štajersko (Styria). Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918, je bila Kranjska, kot posebna enota, ukinjena. Slovenija je relativno mlada država, saj je neodvisna postala šele leta 1991 z odcepitvijo od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Današnja Republika Slovenija je torej „ozemeljska dedinja“ nekdanje Kranjske, saj je ozemlje bivše Kranjske v celoti del Republike Slovenije.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Opredelitev geografskega območja je neposredno povezana z zgodovino Kranjske klobase.

Naravne danosti za pridelavo hrane, kakor tudi podnebne razmere, so pomembno vplivale na razvoj posebnosti v prehranski kulturi s pretežno samooskrbno naravnanim gospodarstvom na kmetijah. Prebivalcem je na reliefno zelo razgibanem prostoru, hribovij, dolin, kotlin in ravnic uspelo ohraniti obdelovalne površine, ki so bile namenjene pridelavi krme za prašiče. S prašičerejo je bila povezana izdelava kolin. Pričevanja o izdelavi kolin in s tem klobas, segajo v zelo odmaknjena zgodovinska obdobja, kar dokazujejo odlične upodobitve že na srednjeveških freskah in v nekaterih pisnih sporočilih v arhivskem gradivu (npr. v sporočilu – in to v slovenskem jeziku – oskrbnika gradu Vrbovec njegovemu zemljiškemu gospodu iz 17. stoletja). Vendar je v vseh teh pričevanjih govora o kolinah, klobasah., Med tipičnimi kolinami je bila tudi poltrajna mesna klobasa, ki je zaradi izkustva in znanja ljudi v regiji nastanka in specifične razpoznavnosti (okusa), za časa Avstroogrske v zgodnjem 19. stoletju postala prepoznavna kot „Kranjska klobasa“.

5.2 Posebnost proizvoda:

Bistveni element, v katerem se Kranjska klobasa, kakršna se je uveljavila v slovenskem prostoru, razlikuje od ostalih podobnih klobas, je prav v spoštovanju in uporabi tradicionalne recepture slovenske avtorice Felicite Kalinšek (Slovenska kuharica, 1912), ki je le prilagojena sodobnim tehnološkim zahtevam povezanim z varnostjo živil (uporaba nitritne soli, pasterizacija). Posebnost Kranjske klobase je tudi nadev, pripravljen samo iz najboljših kosov razsoljenega in grobo zmletega prašičjega mesa in slanine, začinjen s poprom in česnom ter rahlo vroče dimljen. Uporablja se le morska sol. Nadev se polni v prašičja čreva, ki se oblikujejo v konce, ki se zašpilijo z lesenimi špilami skozi črevo tako, da se konca spojita in se na ta način oblikujejo pari klobas. Posebnost Kranjske klobase je tudi špila, ki je lesena, debela 2,5–3 mm, dolga 3–6 cm in odlomljena ali rezana.

V Kranjski klobasi ni nobenih tehnoloških pomagal (npr. mesnega testa) ali drugih aditivov (npr. polifosfatov), ki so prisotni v drugih vrstah mesnih klobas. Nadev se polni izključno v tanka prašičja čreva in v paru zašpili z leseno špilo. Vlažna termična obdelava in vroče dimljenje (klobasa je pasteriziran izdelek), oblikujeta značilno srednje intenzivno rdečerjavo barvo površine. Navsezadnje se Kranjska klobasa razlikuje od ostalih klobas tudi po uveljavljenih in priporočenih načinih uživanja, pri katerih prihaja do najboljših povezav okusov. Kranjska klobasa se pred serviranjem ne kuha, ampak samo pogreje v vroči vodi in tako pridobi zelo specifično, nekoliko grobo, vendar sočno in hrustljavo teksturo, svetlo-rožnato rdečo barvo prereza ter specifično aromo razsoljene svinjine dopolnjene z aromo česna, popra in dima.

V postopku dimljenja proizvoda se uporablja izključno bukov les.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda:

Sloves Kranjske klobase izvira še iz večnacionalne Avstroogrske monarhije. Nedvomno Kranjska klobasa sodi med najizvirnejše in mednarodno najbolj prepoznavne slovenske mesne izdelke, kar dokazujejo tudi „zadetki“ na svetovnem spletu, kjer se v večini primerov Kranjsko klobaso navaja kot izvorno slovenski izdelek. Tudi novejša strokovna literatura Meat products handbook, Gerhard Feiner, CRC Press, 2006; http://en.wikipedia.org/wiki/Kransky) omenja Kranjsko klobaso kot tipično nefermentirano klobaso, ki izvira iz Slovenije.

Lastnosti Kranjske klobase izhajajo iz izkustev in znanja ljudi, ki so na območju današnje Slovenije živeli v času Avstroogrske dežele Kranjske. Kakovost Kranjske klobase je bila povezana tudi z uporabo najbolj kakovostnih kosov mesa in dosledno uporabo morske soli, ki je na ozemlju nekdanje Kranjske predstavljala stalno, celo strateško konkurenco kameni soli. (J. Bogataj, The Food and Cooking of Slovenia, Annes Publishing, London 2008).

Najstarejši navodili za izdelavo Kranjske klobase (tudi pod tem imenom) se najdeta v dveh kuharskih knjigah, in sicer v „Süddeutsche Küche“ Katharine Prato (1896) in v šesti izdaji „Slovenske kuharice“ Felicite Kalinšek (1912). Pri Katharini Prato se težko govori o navodilu za izdelavo Kranjske klobase, vendar je njena omemba verjetno ena najstarejših pisnih omemb te vrste klobase, torej 1896. Felicita Kalinšek je v „Slovenski kuharici“ (1912) že predstavila navodila za izdelavo Kranjske klobase.

V Sloveniji je vrsta pričevanj, zlasti ustnih izročil, ki govorijo o Kranjski klobasi, krajih njenega izdelovanja in njenem slovesu med ostalimi regionalnimi tipi klobas. Številne so ljudske razlage, od kod naj bi bila doma Kranjska klobasa oziroma kje naj bi jo najprej izdelovali. Med pogostimi navedbami se omenja vas Trzin, ki se nahaja med Ljubljano in Kamnikom, kjer naj bi že v 19. stoletju delovalo veliko število mesarjev, ki so zalagali tržišče s Kranjskimi klobasami vse do Dunaja. Nekateri ustni viri navajajo, da je ta klobasa dobila ime po mestu Kranj, drugi spet, da so jo izdelovali v vseh večjih mestih in trgih na nekdanjem Kranjskem. Slikovita je tudi pripoved o cesarju Francu Jožefu, ki se je nekoč peljal s kočijo z Dunaja proti Trstu in se je ustavil v vasi Naklo pri Kranju v znani furmanski gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. „Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega“ je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso in ko jo je poskusil, je navdušeno dejal: „To pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!“

Kulinarična značilnost slovenskih regij je, da sta proizvodnja in prodaja Kranjske klobase, prisotni v vseh regijah, kar prav tako dokazuje ukoreninjenost Kranjske klobase v slovenskem prostoru. Sloves Kranjske klobase je izražen tudi skozi tipično slovensko posebnost „kranjska klobasa s kislim zeljem“.

Sloves Kranjske klobase se je razširil tudi preko meja, kar dokazujejo prevodi imena v različne jezike nekdanje Avstroogrske (J. de Moor& N. de Rooj/ed., European Cookery, Tradition & Innovation, Utrecht 2004).

Od leta 2003 poteka v Sloveniji Festival Kranjske klobase in državno tekmovanje za izbor najboljše Kranjske klobase.

Sklic na objavo specifikacije:

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Varna_hrana/zascita/KranjskaKlobasa_spec.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

18.2.2012

Uradni list Evropske unije

C 48/28

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 48/11

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„“(PINGGU DA TAO)

ES št.: CN-PDO-0005-0628-16.07.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„“ (Pinggu Da Tao)

2. Država članica ali tretja država:

Kitajska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6:

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Ta breskev je znana kot užiten sočen sadež, ki spada v vrsto Prunus, poddružino Prunoideae družine Rosaceae. Goji se na nizkem hribovju in gričevnatem podeželju gorovja Yanshan v pekinškem okrožju Pinggu, za katero sta značilna veliko sončne svetlobe in toplote ter peščena ali ilovnata prst. Edinstveni naravni pogoji zagotavljajo posebne značilnosti breskve „Pinggu Da Tao“, in sicer „velik sadež, svetlo barvo, veliko soka, bogat okus, zmerno saharinast okus ter primerno ravnovesje kislosti in sladkosti“. Obstaja deset gojenih sort breskve „Pinggu Da Tao“, kot je prikazano v preglednici v nadaljevanju. Qingfeng je edina sorta srednje velikosti v preglednici; posamezen sadež sorte Qingfeng tehta ≥ 150 g; posamezen sadež drugih devetih sort večje velikosti pa tehta ≥ 275 g.

Fizikalno-kemične lastnosti 10 različnih sort breskve „Pinggu Da Tao“ so navedene spodaj:

Sorta	Lastnosti
Sorta	Topne trdne snovi (20 °C), (%)	Skupna vsebnost kislin (izmerjeno z jabolčno kislino), (%)
Dajiubao	≥ 12,00	≤ 0,20
Qingfeng (Peking št. 26)	≥ 11,50	≤ 0,42
Jingyan (Peking št. 24)	≥ 12,00	≤ 0,20
Yanhong (zelena pridelava št. 9)	≥ 12,50	≤ 0,18
August Crispy (Peking št. 33)	≥ 11,00	≤ 0,20
Yanfeng št. 1	≥ 12,00	≤ 0,20
Luwangxian	≥ 11,50	≤ 0,28
Huayu	≥ 12,00	≤ 0,20
Big Red Peach	≥ 12,00	≤ 0,20
Century 21st	≥ 12,00	≤ 0,18

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Na opredeljenem geografskem območju je treba izvajati naslednje postopke: izbiro in načrtovanje sadovnjakov, sajenje, upravljanje prsti, gnojil in namakanja, oblikovanje in obrezovanje, ravnanje s cvetovi in sadeži, obiranje, obdelavo po obiranju ter skladiščenje.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Pakiranje: postopek pakiranja izvajajo le družbe, ki so pooblaščene za uporabo geografske označbe „Pinggu Da Tao“, in sicer pod nadzorom pristojnih organov za nadzor kakovosti.

1. Embalaža: zunanja embalaža je sestavljena iz valovitih kartonskih škatel, ki morajo biti dovolj trdne in močne za potrebe logistike. Vsebino morajo zaščititi pred vlago, plesnijo, črvi, onesnaženjem in vonjavami.

2. Zahteve v zvezi s pakiranjem: sadeži so v škatli za pakiranje zloženi urejeno. Posamezne plasti so ločene s kartonskimi vložki v škatli.

Ladijski prevoz

Breskve se morajo prevažati v serijah in biti med prevozom urejeno zložene, da se prepreči pritisk nanje; zabojniki morajo biti čisti in dobro prezračevani ter ne smejo biti izpostavljeni sončni svetlobi ali dežju; izvajati je treba tudi ukrepe za zaščito sadežev pred zmrzaljo ali visokimi temperaturami.

Pri raztovarjanju je treba z breskvami ravnati skrbno; priporoča se prevoz s hladilno verigo. Vozilo za prevoz mora biti čisto ter ne sme vsebovati strupenih ali nevarnih snovi in blaga.

Skladiščenje

1.	Pred skladiščenjem je treba sadeže obdelati s predhodnim postopkom hlajenja pri temperaturi 4 °C.

2.	Temperatura skladiščenja je 0–3 °C.

3.	Relativna vlažnost skladišča znaša 85–90 %.

4.	Če skladišče omogoča nadzorovano okolje, morajo okoljski pogoji vključevati 1 % O2 in 5 % CO2.

5.	Skladiščni prostor mora biti brez vonja. Sadeži ne smejo priti v stik s strupenimi ali nevarnimi snovmi in blagom; prepovedani so vsi strupeni ali nevarni konzervansi ali snovi.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Oznake pakiranj v isti pošiljki morajo imeti enako obliko in vsebino.

Poleg registrirane blagovne znamke družbe mora biti na embalaži sadežev in na jasno vidnem delu zunanjosti škatle za pakiranje natisnjeno tudi ime proizvoda z zaščiteno geografsko označbo na Kitajskem, tj. „Pinggu Da Tao“, skupaj s posebno geografsko označbo in kodo za sledljivost kakovosti. Na embalaži sadežev morajo biti natisnjene tudi informacije, kot so sorta, kategorija (specifikacija), neto teža, država porekla in proizvajalec proizvoda. Besedilo mora biti čitljivo in težko odstranljivo. Oznake na zunanji embalaži morajo ustrezati dejanskemu proizvodu v škatli.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje breskve „Pinggu Da Tao“ sestavlja 16 občin in vasi, ki spadajo pod upravo okrožja Pinggu v Pekingu: to so Pinggu, Jinhaihu, Yukou, Machangying, Mafang, Donggaocun, Xiagezhuang, Shandongzhuang, Wangxinzhuang, Nandulehe, Zhengluoying, Dahuashan, Liujiadian, Daxingzhuang, Huangsongyu in okraj Xiong’erzhai.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Okrožje Pinggu se nahaja na severni zemljepisni širini 40° 02′–40° 22′ in vzhodni zemljepisni dolžini 116° 55′–117° 24′. To je majhna kotlina z gričevnatim in razgibanim predgorjem na južnem pobočju gorovja Yanshan. Na vzhodu, jugu in severu jo obkroža gorovje, v sredini pa leži dolina. Po večini okrožja se razprostira zeleno gorovje. Skozi regijo tečeta reki Ju in Ru.

Prst je večinoma peščena ali ilovnata, mehka in dobro zračna ter bogata s kalijem. Območje ima neodvisen vodni sistem, ki lahko zagotavlja vodo najvišje kakovosti. Lokalno podnebje je toplo zmerno celinsko podnebje z monsuni, za katero so značilne velike razlike v dnevnih temperaturah in veliko sončnih ur. Razlike v mesečni temperaturi so velike spomladi (približno 6,8–8,7 °C) in jeseni (približno 6,9–8,9 °C). Povprečno letno obdobje brez zmrzali je 191 dni. Regija ima veliko sončne svetlobe, pri čemer povprečno letno število sončnih ur znaša 2 555,3 ure, medtem ko je povprečna dnevna stopnja izpostavljenosti sončni svetlobi 58 %.

5.2 Posebnosti proizvoda:

1. Veliki sadeži: veliki sadeži so ena od najpomembnejših značilnosti breskve „Pinggu Da Tao“. Posamezen sadež „Pinggu Da Tao“ je v povprečju za 20 % težji od sadežev podobnih sort zaradi edinstvenih sort sadnega drevja, podnebja in naravnega okolja. Posamezen sadež sorte srednje velikosti tehta ≥ 150 g, posamezen sadež sorte večje velikosti pa ≥ 275 g.

2. Svetla barva: barva je ena od najpomembnejših lastnosti videza breskve in pomemben element njene tržne vrednosti. Površina sadeža „Pinggu Da Tao“ je čista in svetla z visoko stopnjo obarvanosti.

3. Bogata aroma in okus: breskev „Pinggu Da Tao“ ima poln vonj, uravnoteženo sladek in kisel okus, okusno meso in veliko soka. Ustrezna uravnoteženost vsebine ter razmerje med topnimi trdnimi snovmi in skupno vsebnostjo kislin dajeta breskvi „Pinggu da Tao“ odlično senzorično kakovost.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda:

Edinstveni naravni pogoji okrožja Pinggu, tj. prst, vodni sistem, razlika v dnevnih temperaturah, sončna svetloba in visoka stopnja standardizacije upravljanja, prispevajo k lastnostim in kakovosti breskve „Pinggu Da Tao“. Za posebne naravne pogoje veljajo naslednje značilnosti:

1. Naravni pogoji

1. Podnebje

Obdelovalna površina nasada breskev „Pinggu Da Tao“ se nahaja na toplem južnem delu vznožja gora. Obdelovalna površina ima ustrezno sončno svetlobo, zanjo pa je značilna velika razlika med dnevno in nočno temperaturo, kar je ustrezno za učinkovito obarvanje sadeža in kopičenje ogljikovih hidratov. Letno povprečno sevanje v regiji znaša 5,103 joule na kvadratni meter, pri čemer je povprečni delež sončne svetlobe 58 %.

2. Prst

Obdelovalno površino nasada breskev „Pinggu Da Tao“ oblikujejo aluvialni bregovi rek Ju in Ru. Tla sestavljata peščena prst in lahka ilovica. Dobra prepustnost prsti omogoča veliko porabo kisika koreninskega sistema breskev in ohranja dejaven koreninski sistem. To zagotavlja sladkost in značilen okus breskev „Pinggu Da Tao“.

3. Voda

Okrožje Pinggu se nahaja na gorskem hidrogeološkem območju in ima neodvisen vodni sistem z neomejeno količino vode odlične kakovosti. Nepooblaščen dostop do reke je prepovedan, zato površinska voda ni onesnažena. Drevesa se namakajo zlasti s kakovostno podzemno vodo, ki dosega raven pitne vode prve stopnje in je celo blizu stopnji naravne mineralne vode. Z racionalnim namakanjem se potrebe po vodi večinoma zadovoljijo v obdobju kalitve ter v obdobju razcveta in razvoja sadežev, kar zagotavlja ustrezno velikost, barvo in pridelek sadežev.

2. Zgodovinski izvor

Okrožje Pinggu ima dolgo zgodovino gojenja breskev. O tem so bili najdeni zapisi iz obdobja dinastije Ming. Liu Ai, sodnik okrožja Pinggu v obdobju cesarja Longqina dinastije Ming, je napisal pesem z naslovom „Osem starodavnih razgledov okrožja Pinggu“, v kateri je opeval cvetove breskve iz okrožja Pinggu: „Na pol poti do vrha vztraja sneg vse leto. Breskev marca zacveti, vendar še ne nežno vzbrsti. V jasni noči se mirno v nebo zazri; luna, žareča kot žad, pod oblaki lebdi.“ Tudi cesar Čienlung iz dinastije Čing je napisal pesem, ki opisuje cvetove breskev v okrožju Pinggu: „… ko se vrba ziblje kot v lahnem dimu in se breskev okopa v dežju …“.

3. Človeška razsežnost

Okrožje Pinggu ima dolgo zgodovino gojenja breskev. Zapisi o tem so bili najdeni v delih, ki segajo vse do dinastije Ming. Na podlagi dolgotrajne proizvodne prakse so se izvajale različne tehnike sajenja breskev „Pinggu Da Tao“, pri čemer sta bila sprejeta postavitev v obliki črke Y in oblikovanje naravno odprtih središč (kar je dobro za prezračevanje in prodiranje svetlobe). V zvezi z ravnanjem s sadeži so bile sprejete tehnike umetnega redčenja cvetov in sadežev ter tehnike pobiranja sadežev, da se zagotovijo enaka velikost sadežev, stabilen pridelek in ustrezna obarvanost.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

18.2.2012

Uradni list Evropske unije

C 48/32

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 48/12

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„KRAŠKA PANCETA“

ES št.: SI-PGI-0005-0833-13.10.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Kraška panceta“

2. Država članica ali tretja država:

Slovenija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Kraška panceta je tradicionalen suhomesnati izdelek, značilne pravokotne oblike. Teža končnega proizvoda je minimalno 2,2 kg.

Kraška panceta je proizvedena je iz mesnate slanine prašičev. Za sušenje se Kraško panceto pripravi s kožo in brez reber. Suh postopek soljenja, le z morsko soljo ter sušenje in zorenje brez termične obdelave, prispevata k značilnim senzoričnim lastnostim tankih rezin. Mesnati del pancete je suh, čvrst, pod pritiskom ohrani primerno elastičnost. Vidna so ležišča reber. Koža je čvrsta, gladka in se jo odstrani tik pred uživanjem. Z zorenjem pridobijo mesnati deli pancete značilno rožnato barvo. Slanina je smetanasto bele barve. Rezino sestavljajo pretežno mesnati deli z vrinjenimi tankimi sloji slanine. Med senzoričnimi lastnostmi se posebej vrednoti izgled tanko narezane rezine, ki mora biti nežne teksture. Mišičnina in slanina sta čvrsto spojeni. Rezina mora biti polnega, harmoničnega vonja in sladkega neslanega okusa.

Vsebnost soli je maksimalno 6 %, minimalni osušek 33 %, aw do 0,92, vsebnost beljakovin minimalno 23 % ter vsebnost maščob minimalno 36 %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Za proizvodnjo Kraške pancete se odbira slanina mesnatih pasem prašičev. Slanina obsega del prsnega koša z devet do deset vidnimi ležišči reber. K slanini spada tudi mesnati del potrebušine. Za Kraško panceto je značilen standardni kroj slanine v obliki pravokotnika dolžine 45 do 50 cm in širine 18 do 20 cm. Minimalna teža sveže slanine znaša 4 kg. Za sušenje se slanina pripravi s kožo in brez reber, rezi stranic so ravni, mišičnina in koža morajo biti brez poškodb. Na notranji strani je mehka slanina odstranjena.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

—	Temperatura sveže mesnate slanine mora biti v mejah od + 1 °C do + 4 °C, merjena tik pred soljenjem.

—	Kontrola mesnatosti slanine, kakovosti obdelave in dimenzije kroja (18–20 × 45–50 cm).

—	Izločitev slabo obdelane mesnate slanine, koža mora biti gladka, brez ščetin in zarez, brez podplutb in hematomov.

—	Označitev serije in datuma soljenja, dan, mesec, leto.

—	Ročno soljenje z natiranjem grobe morske soli v ležišča reber. Količina soli se prilagaja teži posamezne mesnate slanine. Dodatki poper, svež česen, dovoljen dodatek sladkor.

—	Zlaganje nasoljene mesnate slanine na police, palete.

—	Soljenje pri T + 1 °C do + 6 °C, trajanje 5 do 7 dni.

—	Hladna faza, T + 1 °C do + 6 °C, čas 1 do 3 tedne.

—	Osuševanje, temperatura od 14 °C do 22 °C, čas 2 do 7 dni, dovoljeno blago hladno dimljenje en dan.

—	Sušenje/zorenje pri T 10 °C do 18 °C, skupen čas proizvodnje najmanj 10 tednov, aw izpod 0,92, vsebnost soli pod 6 %, osušek najmanj 33 %, teža izdelka nad 2,2 kg.

—	Senzorično preverjanje Kraške pancete na naključno izbranih vzorcih.

—	Označevanje ustreznih pancet z vročim žigom na kožo.

—	Zorjeni izdelki se hranijo v temnem prostoru pri temperaturi 8° do 10 °C.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Kraška panceta z zaščiteno geografsko označbo se trži v obliki celih kosov ali polovic, ki so na hrbtni strani na koži označeni z vročim žigom, ki predstavlja zaščitni znak za Kraško panceto. Zaradi lažje dostopnosti kupcem (delikatesna prodaja), se panceta lahko reže na manjše kose enakomerne velikosti. Za ohranitev tipičnih senzoričnih lastnosti, značilno živo rdeče barve mišičnine in smetanasto bele barve slanine, je izjemnega pomena izreden tehnološki nadzor nad postopki narezovanja in pakiranja Kraške pancete. Stik z zrakom lahko izrazito poslabša kakovost slanine, ki je s tem podvržena oksidacijskim procesom. V ta namen se razrez Kraške pancete in pakiranje v prodajno embalažo lahko izvajata le v obratih, ki so registrirani za proizvodnjo Kraške pancete. S tem se omogoči takojšnje pakiranje izdelka, prepreči oksidacijske procese zaradi izpostavljenosti zraku ali neprimerni temperaturi in zagotavlja nujno in zahtevno mikrobiološko neoporečnost proizvoda. Na ta način so zagotovljeni sprotni nadzor, popolna sledljivost in ohranitev značilnih lastnosti Kraške pancete, kar je za verodostojnost in zaupanje potrošnikov izrednega pomena.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Pravico do označbe z imenom Kraška panceta in logotipom Kraška panceta, imajo vsi proizvajalci, ki so prejeli certifikat o skladnosti proizvodnje s specifikacijo. Logotip je stilizirana mesnata slanina z napisom „Kraška panceta“. Ob logotipu je registrska številka proizvajalca. Uporaba logotipa je obvezna za vse tržne oblike pancete. Celi kosi pancete so označeni tudi z vročim žigom na koži.

Kraška panceta mora biti označena tudi z navedbo „zaščitena geografska označba“ in nacionalnim simbolom kakovosti.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Območje proizvodnje Kraške pancete se nahaja znotraj meje, ki poteka od Kostanjevice na Krasu do Opatjega sela, od tu do državne meje z Italijo in ob njej do mejnega prehoda Lipica, nato po cesti do vključno naselja Lokev, nato po cesti do Divače, od tu v ravni črti do vasi Vrabče in Štjak, Selo, Krtinovica, Kobdilj in dalje v ravni črti čez Mali Dol do Škrbine v smeri Lipe in Temnice do Kostanjevice na Krasu. Omenjene mejne vasi so sestavni del območja.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Kras je ena največjih pokrajinskih enot na Slovenskem. Je valovita apnenčasta planota s tipičnim kraškim površjem(doline, vrtače, doli, brezna in podzemske jame). Za Kras so značilna apnenčasta tla, na katerih je nastajala jerina, znamenita kraška rdeča prst, ki jo pogosto imenujemo terra rossa. Na površini je malo prsti, prevladuje skalnato površje, ponekod komaj uspevata trava (gmajna) in grmovje ali reven gozd.

Bližina morja ima prevladujoči vpliv na podnebje na Krasu. Blago mediteransko podnebje se stika z mrzlim celinskim zrakom. Za Kras so značilni toplotni obrati z vdorom mrzlega celinskega zraka v topli mediteranski svet, ki se kaže kot kraška burja. Zaradi bližine morja se pogosto sredi zime, po dnevih ledeno mrzle burje, močno dvigne temperatura. Snežna odeja je kratkotrajna. Bližina morja ima večji učinek poleti, ko prevladuje vroče in jasno vreme. Razgibanost kraške planote in neposredna bližina morja povzročata stalno vetrovnost, ki prispeva k sorazmerno nizki relativni vlagi zraka.

Naravne danosti geografskega območja nudijo ugodne mikroklimatske pogoje za sušenje mesa, kar so domačini že od nekdaj koristili. Primerno kombinacijo vlage in temperature so uravnavali z uporabo različnih prostorov v masivno grajenih kraških hišah. Kmetje so prelagali pršute, panceto, vratovino, klobase in druge izdelke iz enega prostora v drugega in tako vedno iskali primerno kombinacijo vlage in temperature, ki je ustrezala posameznim tehnološkim fazam zorenja. Tako so se skozi čas izoblikovala izkustvena tehnološka spretnost in praktična znanja, ki so postala domačinom stalnica.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Posebnost Kraške pancete je kroj pravokotne oblike, ki obsega del prsnega koša z vidnimi devetimi do desetimi ležišči reber in del potrebušine. Takšen kroj omogoča ugodno razmerje med mišičnino in slanino. Slanina je mesnata z majhnim deležem slanine. Posebnost je tudi uporaba tradicionalnega postopka izključno suhega soljenja z morsko soljo. Tudi faza sušenja/zorenja poteka brez toplotne obdelave, pri temperaturah pod 18 °C, zato ne pride do toplotne denaturacije beljakovin. S tem se ohrani tudi čvrstost maščobnega tkiva.

Skupaj s skrbnim spremljanjem sušenja/zorenja ti postopki dajejo Kraški panceti značilno kakovost, zaradi katere jo cenijo potrošniki in je postala tržno uveljavljen izdelek.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Geografska označba Kraške pancete temelji na tradiciji proizvodnje in na njenem slovesu.

Na Krasu se stikata blago mediteransko podnebje z mrzlim celinskim zrakom. Razgibanost kraške planote in neposredna bližina morja povzročata stalno vetrovnost, ki prispeva k sorazmerno nizki relativni vlagi zraka. Ugodni naravni pogoji za sušenje in povpraševanje na trgu, so stimulirali domačine, da so pri oblikovanju kosov slanine sledili povpraševanju.

Tradicija sušenja slanine je zelo dolga, saj so o njej pisali že leta 1689. Skozi čas se je tako izoblikovala izkustvena tehnološka spretnost, ki je postala domačinom stalnica in se prenaša iz roda v rod. Kraševci so s svojim delom prispevali k standardni, prepoznavni obliki in senzoričnim lastnostim Kraške pancete.

Za razliko od drugih območij v Sloveniji, Kraševci pri izdelovanju Kraške pancete, vedno uporabljajo le suho soljenje in zmerno količino soli, medtem ko se na drugih območjih Slovenije običajno uporablja mokro soljenje (slanica) ali kombinacija kombinacijo suhega in mokrega soljenja. Postopek suhega soljenja in dovolj dolga doba zorenja pri nižjih temperaturah, bistveno vplivata na značilne senzorične lastnosti Kraške pancete. Zaradi dozorelosti ter značilnega vonja in okusa je Kraška panceta gastronomska posebnost, ki je skupaj s Kraškim pršutom postala protokolarna predjed.

Novo obdobje v izdelovanju Kraške pancete se začenja z letom 1977, ko so proizvajalci začeli z delom v tehnološko urejenih obratih.

Sloves Kraške pancete potrjujejo različna literatura, prospekti, zloženke, itd. Kraška panceta je bila že v letu 1978 predstavljena v zloženki enega od proizvajalcev. Dr. Stanislav Renčelj je Kraško panceto predstavil v knjigah Suhe mesnine narodne posebnosti (1991), Kraška kuhinja (1999), Suhe mesnine na Slovenskem (2008) in Okusi Krasa (2009). Kraška panceta je kot slovenska gastronomska posebnost predstavljena v knjigi Okusiti Slovenijo (dr. Janez Bogataj, 2007). Predstavljena je tudi v več promocijskih publikacijah, npr. v treh jezikih v „Do odličnosti za dober okus, Slovenija (1998)“ (Rise to Excellence for the Gourment, Slovenia, Dem Exzellenten Genuß Entgegen, Slovenia), v Edamus, Bibamus, Gaudeamus (projekt Interreg III, 2006), Kras in Kraške posebnosti (Phare program), Pomlad Kraških dobrot (Pilotni projekt Kras, 2001), Dobrote Krasa in Brkinov (Občina Sežana, 2010), idr..

Proizvajalci Kraške pancete nastopajo na Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer je Kraška panceta v zadnjih 10. letih deležna visokih priznanj in nagrad.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Varna_hrana/junij2010/Spec_Kraska_panceta.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.048.slv
Uradni list Evropske unije		C 48

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 18. februar 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Evropska centralna banka
2012/C 048/01	Priporočilo Evropske centralne banke z dne 10. februarja 2012 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Bank of Greece (ECB/2012/1)	1

	MNENJA
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2012/C 048/02	Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkovo predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2012/C 048/03	Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom Sveta 2011/101/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2012/97/SZVP	13

	Evropska komisija
2012/C 048/04	Menjalni tečaji eura	14

2012/C 048/05	Mnenje svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 17. oktobra 2011 o osnutku sklepa v zadevi COMP/39.605 – CRT Glas – Država poročevalka: Nizozemska	15

2012/C 048/06	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – COMP/39.605 – CRT Glass	16

2012/C 048/07	Povzetek sklepa Komisije z dne 19. oktobra 2011 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39.605 – CRT GLASS) (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7436 konč.) ( 1 )	18

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2012/C 048/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6499 – FCC/Mitsui Renewable Energy/FCC Energia) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	20

2012/C 048/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6468 – Forfarmers/Hendrix) ( 1 )	22

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2012/C 048/10	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23

2012/C 048/11	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	28

2012/C 048/12	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	32

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3159
JPY	japonski jen	104,39
DKK	danska krona	7,4334
GBP	funt šterling	0,83110
SEK	švedska krona	8,8316
CHF	švicarski frank	1,2083
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,4975
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,001
HUF	madžarski forint	290,14
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6988
PLN	poljski zlot	4,1816
RON	romunski leu	4,3545
TRY	turška lira	2,3094
AUD	avstralski dolar	1,2230
CAD	kanadski dolar	1,3093
HKD	hongkonški dolar	10,2036
NZD	novozelandski dolar	1,5730
SGD	singapurski dolar	1,6541
KRW	južnokorejski won	1 480,16
ZAR	južnoafriški rand	10,1882
CNY	kitajski juan	8,2864
HRK	hrvaška kuna	7,5780
IDR	indonezijska rupija	11 888,19
MYR	malezijski ringit	3,9951
PHP	filipinski peso	56,143
RUB	ruski rubelj	39,3750
THB	tajski bat	40,517
BRL	brazilski real	2,2550
MXN	mehiški peso	16,8317
INR	indijska rupija	64,7950