10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/1

1.

Komisija je 8. aprila 2011 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 404/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba) (3).

2.

Pri tem se ni posvetovala z ENVP v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, čeprav je bila zakonodajna pobuda vključena na seznam prednostnih nalog za zakonodajno posvetovanje ENVP (4). To mnenje zato temelji na členu 41(2) navedene uredbe.

3.

Cilj Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: Uredba o nadzoru) (5) je vzpostaviti evropski sistem za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje za zagotovitev skladnosti z vsemi pravili skupne ribiške politike.

4.

Komisija je morala v skladu z Uredbo o nadzoru sprejeti podrobna pravila in ukrepe, ki so potrebni za izvajanje nekaterih njenih določb. Z izvedbeno uredbo se vzpostavljajo takšna podrobna pravila za naslednja področja: splošni pogoji za dostop do voda in virov (naslov III), nadzor ribolova (naslov IV), nadzor trženja (naslov V), nadzorovanje (naslov VI), inšpekcijski pregledi (naslov VII), izvrševanje (naslov VIII), ukrepi, s katerimi se zagotovi skladnost v državah članicah (naslov XI), podatki in obveščanje (naslov XII) in izvajanje (naslov XIII).

5.

ENVP je marca 2009 izdal mnenje o Uredbi o nadzoru (6). V mnenju je bilo opozorjeno, da predlog vključuje obdelavo različnih kategorij podatkov, ki bi jih v nekaterih primerih lahko šteli za osebne podatke. Osebni podatki bi se tako obdelovali, kadar je poveljnik ali lastnik plovila ali kateri koli ribič ali član posadke določen ali določljiv. ENVP je zaradi tega podal nekaj priporočil glede nekaterih določb predloga.

6.

ENVP je poleg tega poudaril, da se več členov predlagane uredbe nanaša na postopek komitologije za sprejetje izvedbenih predpisov ter da nekateri od teh predpisov vključujejo tudi vidike varstva podatkov (7). Ker ti predpisi lahko vplivajo na varstvo podatkov, je ENVP priporočil Komisiji, da se pred njihovim sprejetjem posvetuje z njim. Izvedbena uredba je bila sprejeta 8. aprila 2011, in sicer brez posvetovanja z ENVP.

7.

ENVP obžaluje, da mu izvedbena uredba ni bila poslana v predhodno posvetovanje, kot je bilo priporočeno v mnenju iz leta 2009. Kljub temu pa bi želel opozoriti Komisijo na nekaj vidikov izvedbene uredbe, ki bi lahko vzbujali pomisleke v zvezi z varstvom podatkov. ENVP se je zato odločil predložiti to kratko mnenje. Pripombe ENVP bodo usmerjene predvsem na naslednje vidike: (1) spremljanje dejavnosti ribiških plovil in varstvo podatkov, (2) sistemi za daljinsko spremljanje plovil, (3) hranjenje osebnih podatkov pri Komisiji in pristojnih organih ter (4) uporaba Uredbe (ES) št. 45/2001.

8.

V uvodni izjavi 31 je določeno, da je obdelava osebnih podatkov v skladu z izvedbeno uredbo urejena z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001, „zlasti glede zahtev po zaupnosti in varnosti obdelave, prenosa osebnih podatkov iz nacionalnih sistemov držav članic Komisiji, zakonitosti obdelave in pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do podatkov, dostopa in popravljanja njihovih osebnih podatkov“. ENVP pozdravlja to sklicevanje na veljavno zakonodajo o varstvu podatkov.

9.

Dejavnosti ribiških plovil se sistematično in podrobno spremljajo z naprednimi tehnološkimi sredstvi, tudi s satelitskimi sledilnimi sistemi in računalniškimi zbirkami podatkov (8). Geografski položaj, smer plovbe in hitrost ribiškega plovila se redno spremljajo s sistemom za spremljanje plovil (VMS) (9) in, kjer je to potrebno, s sistemom samodejnega prepoznavanja (AIS) (10) ali sistemom za zaznavanje plovil (VDS) (11). Vsi ti podatki se sistematično navzkrižno preverjajo, analizirajo in preverjajo z računalniškimi algoritmi in avtomatiziranimi mehanizmi, da bi odkrili neskladnosti ali sume kršitev. Kot je razvidno iz člena 145(3) izvedbene uredbe, je pri obdelavi mogoče uporabiti, če je to ustrezno, podatkovno rudarjenje in profiliranje (12).

10.

Kolikor je te podatke mogoče povezati z določenimi ali določljivimi osebami (npr. poveljnikom plovila, lastnikom plovila ali člani posadke), takšno spremljanje vključuje obdelavo osebnih podatkov. Zaradi tega je pomembno, da je nadzorni sistem dobro uravnotežen ter da so vzpostavljene in se uporabljajo ustrezne varovalke za izogibanje neupravičenemu omejevanju pravic udeleženih oseb. To na primer pomeni jasno omejitev namena, za katerega je mogoče obdelovati ustrezne podatke, čim večjo omejitev (osebnih) podatkov, ki se obdelujejo, in določitev najdaljših obdobij hranjenja za te podatke. To je zlasti pomembno v pričujočem primeru, pri katerem lahko dejavnosti obdelave vključujejo podatke o kršitvah ali domnevnih kršitvah, ki so verjetno povezani z osebnimi podatki lastnika in/ali poveljnika plovila.

11.

Ob upoštevanju namena in obsega dejavnosti spremljanja se zdi, da izvedbena uredba ne dosega vedno ustreznega ravnovesja med ciljem zagotavljanja skladnosti ter spoštovanja zasebnosti in varstvom podatkov zadevnih posameznikov. Ker je bila izvedbena uredba že sprejeta, je po mnenju ENVP pomembno, da Komisija naknadno razjasni, kadar je to mogoče, namen in omeji dejavnosti obdelave ter zagotovi posebne varovalke, kjer je to potrebno. To bi lahko na primer dosegla s sprejetjem splošne ali posebne smernice ali internimi pravili, s katerimi bi razjasnili nekatere vidike dejavnosti obdelave v zvezi z varstvom osebnih podatkov ali v okviru predhodnih preverjanj pri ENVP v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001.

12.

Glavni vidiki, ki bi jih bilo po mnenju ENVP treba natančneje določiti, so obravnavani v nadaljevanju.

13.

Eno od osnovnih načel temeljne pravice do varstva podatkov je, da se osebni podatki obdelujejo samo za določene, izrecne in zakonite namene (13). Načelo omejitve namena nadzornikom podatkov daje posebno odgovornost, vendar prinaša tudi zahtevo za zakonodajalca, saj zakonske določbe ne smejo biti oblikovane tako na splošno, da bi bila upravičena uporaba osebnih podatkov za namene, ki niso dovolj natančno opredeljeni. Odstopanja od načel omejitve namena so mogoča, če so potrebna in sorazmerna ter če so izpolnjene druge zahteve iz člena 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

14.

Kot je bilo že navedeno, Uredba o nadzoru in izvedbena uredba predvidevata sistematično in podrobno spremljanje ribolovnih dejavnosti s sistemi VMS, AIS in VDS. V skladu s členom 12 Uredbe o nadzoru, se podatki iz sistemov VMS, AIS in VDS lahko posredujejo agencijam EU in pristojnim organom držav članic, vključenim v postopke nadzorovanja, za namen „pomorske varnosti, nadzora meje, varstva morskega okolja in izvrševanja veljavnih predpisov“. V členu 27 izvedbene uredbe je poleg tega določeno, da države članice uporabljajo podatke iz sistema VMS „za učinkovito spremljanje dejavnosti ribiških plovil“ in da države članice „sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ti podatki uporabijo samo za uradne namene“.

15.

ENVP ob upoštevanju načela omejitve namena meni, da je besedilo člena 12 Uredbe o nadzoru in člena 27 izvedbene uredbe preveč splošno formulirano. Če se izrazi „izvrševanje veljavnih predpisov“, „spremljanje dejavnosti ribiških plovil“ in „uradni nameni“ ne razlagajo restriktivno, lahko pokrivajo prevelik spekter dejavnosti obdelave, ki mogoče sploh ni povezana z nameni Uredbe o nadzoru. Ta odprti pristop vzbuja zaskrbljenost glede načela omejitve namena.

16.

ENVP glede na navedene pomisleke svetuje Komisiji, da zagotovi konkretne smernice o razlagi člena 27 izvedbene uredbe. Komisija mora zlasti pojasniti pomen in omejiti namen obdelave podatkov iz sistemov VMS, AIS in VDS za „izvrševanje veljavnih predpisov“ ali druge namene, ki niso povezani s skupno ribiško politiko.

17.

Še eno temeljno načelo zakonodaje o varstvu podatkov je, da je treba osebne podatke hraniti v obliki, ki omogoča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo podatki, samo toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani (14). To načelo je tudi neposredno povezano z omejitvijo namena. Če osebni podatki niso več potrebni za prvotni namen, jih ni več dopustno hraniti, saj njihova obdelava ne bi bila več združljiva s prvotnim namenom.

18.

V izvedbeni uredbi je za več podatkov določeno najkrajše obdobje hranjenja treh let. Tako je na primer za podatke sistema VMS v členu 27(2)(a) določeno, da države članice zagotovijo, da se ustrezni podatki evidentirajo v računalniško berljivi obliki in varno shranijo v računalniških zbirkah podatkov „za najmanj tri leta“. Podobno člen 92(3) določa, da podatki iz nadzornih poročil ostanejo v zbirki podatkov na voljo „najmanj tri leta“. Poleg tega člen 118 določa, da podatki iz poročil o inšpekcijskih pregledih ostanejo v zbirki podatkov na voljo „najmanj tri leta“.

19.

ENVP na splošno meni, da je treba obdobje hranjenja opredeliti bolj natančno in določiti najdaljše obdobje hranjenja (ne pa samo najkrajšega obdobja hranjenja). Vsekakor pa meni, da je treba zgornje določbe dosledno razlagati v skladu s členom 6(1)(e) Direktive 95/46/ES in členom 4(1)(e) Uredbe (ES) št. 45/2001. To pomeni, da je treba obdobje hranjenja tri leta načeloma razlagati kot najdaljše obdobje hranjenja, razen če je mogoče s prepričljivimi dokazi ustrezno izkazati potrebo po daljšem hranjenju podatkov.

20.

Izmenjavo informacij s tretjimi državami ureja člen 164 izvedbene uredbe. Zlasti člen 164(2) obravnava sporočanje informacij iz države članice tretji državi ali regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v skladu z dvostranskim sporazumom z navedeno državo ali v skladu s pravili navedene organizacije. Člen 164(3) obravnava sporočanje informacij o neskladnosti s pravili skupne ribiške politike, s strani Komisije ali organa, ki ga je imenovala, v okviru sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, ali v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali podobnih dogovorov.

21.

Medtem ko je v členu 164(2) določeno, da lahko države članice pošiljajo informacije tretjim državam „v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo glede varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, odstavek 3 ne vsebuje podobnega sklicevanja v zvezi z izmenjavo informacij, ki jih pošlje Komisija. V skladu z odstavkom 3 izmenjava informacij poteka samo na podlagi soglasja države članice, ki je zagotovila informacije.

22.

ENVP zato poudarja, da lahko Komisija ali druge evropske institucije ali organi pošiljajo osebne podatke tretjim državam v skladu s členom 164, samo če so izpolnjene zahteve iz Uredbe (ES) št. 45/2001 in zlasti njenega člena 9.

23.

Uredba o nadzoru in izvedbena uredba lahko vključujeta obdelavo osebnih podatkov s strani Komisije ali drugih organov EU, kar pomeni, da je treba v teh primerih za takšne dejavnosti obdelave uporabljati Uredbo (ES) št. 45/2001. Kolikor lahko ti postopki obdelave pomenijo posebna tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo podatki, jih mora pred tem preveriti ENVP v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001.

24.

Pri tem se zlasti zdi, da dejavnosti obdelave, ki potekajo v skladu z Uredbo o nadzoru in izvedbeno uredbo, lahko vključujejo obdelavo podatkov o kršitvah ali domnevnih kršitvah plovila. Ti podatki so verjetno povezani z osebnimi podatki lastnika ali poveljnika plovila (ali člana posadke) v zvezi s kršitvami veljavnih pravil.

25.

ENVP zato poziva Komisijo (in druge zadevne evropske organe), da razmislijo o potrebi po predhodnem preverjanju dejavnosti obdelave, ki potekajo v skladu z Uredbo o nadzoru ali izvedbeno uredbo, in predložijo potrebna sporočila v skladu s to presojo (15).

26.

ENVP obžaluje, da mu besedilo izvedbene uredbe ni bilo poslano v zakonodajno posvetovanje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, kot je bilo priporočeno v mnenju iz leta 2009. ENVP sicer pozdravlja sklicevanje na veljavno zakonodajo o varstvu podatkov v uvodni izjavi 31 izvedbene uredbe, vendar ugotavlja, da lahko nekatere določbe te uredbe vzbujajo pomisleke o varstvu podatkov.

27.

Ker je bila izvedbena uredba že sprejeta, ENVP svetuje Komisiji, da naknadno razjasni, kadar je to mogoče, namen in omeji dejavnosti obdelave ter zagotovi posebne varovalke, kjer je to potrebno. To bi lahko storila s sprejetjem splošne ali posebne smernice ali internih pravil ali v okviru predhodnih preverjanj pri ENVP v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001.

28.

ENVP zlasti svetuje Komisiji in drugim zadevnim organom EU, da:

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/6

1.

Komisija je 19. julija 2011 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: predlog) (3). Predlogu je priloženo sporočilo z naslovom „Digitalni tahograf: Načrt za prihodnje dejavnosti“ (v nadaljnjem besedilu: sporočilo) (4). Predlog in sporočilo sta bila istega dne poslana ENVP v posvetovanje.

2.

Neuradno posvetovanje z ENVP v zvezi s prejšnjo različico predloga je potekalo že aprila 2011, varuh je neuradne pripombe predložil 13. maja 2011. ENVP pozdravlja neuradno posvetovanje, zaradi katerega je bilo besedilo že na zgodnji stopnji nastajanja izboljšano z vidika varstva podatkov. Nekatere pripombe so bile upoštevane v predlogu. ENVP bi bil zadovoljen, če bi bilo v preambulo k predlogu vključeno sklicevanje na to mnenje.

3.

Predlog obravnava vgradnjo in uporabo tahografov v vozilih, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti, za preverjanje, ali poklicni vozniki v cestnem prometu upoštevajo socialno zakonodajo o času vožnje in počitka (5).

4.

Od leta 1985 se za ta namen uporablja sistem tahografa, ki temelji na nadzorni napravi v kombinaciji s tahografskimi karticami (6). Tahograf zapisuje, hrani, prikazuje, tiska in izpisuje podatke o dejavnostih voznika. Tahografska kartica je pametna kartica, ki je predvidena za uporabo s tahografom; tahografske kartice omogočajo identifikacijo imetnika kartice ter prenos in hranjenje podatkov.

5.

Osnutek predloga spreminja veljavno Uredbo (EGS) št. 3821/85 o uporabi tahografa (nadzorne naprave) v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Uredba) in jo posodablja v skladu s tehnološkim napredkom, da bi tako izboljšali uporabo digitalnega tahografa v primerjavi z analognimi različicami ter razširili njegove funkcionalnosti, na podlagi česar se bo razvil nov tip digitalnih tahografov. Novi digitalni tahograf bo izboljšan z naslednjimi tehnološkimi lastnostmi: (i) uporabo opreme za določanje geografskega položaja za samodejno zbiranje podatkov o kraju, kjer so nekateri vozniki; (ii) uporabo zmogljivosti za komunikacijo na daljavo za nadzor na daljavo in (iii) standardiziranim vmesnikom z drugimi inteligentnimi prometnimi sistemi (ITS), zaradi česar lahko postane bistven element platforme ITS v vozilih (7).

6.

Glede številnih vprašanj, obravnavanih v predlogu, pa bodo potrebni dodatni dopolnilni ukrepi, ki so opisani v sporočilu. V sporočilu je opredeljenih več ukrepov, ki jih mora začeti izvajati Komisija in vključujejo predvsem posodabljanje tehničnih specifikacij digitalnega tahografa, ki so določene v Prilogi IB k Uredbi, z delegiranimi akti, ter posodabljanje varnostnih mehanizmov ter tudi spremembo Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih za združitev kartic poklicnih voznikov, ki se uporabljajo v tahografih, z njihovimi vozniškimi dovoljenji.

7.

Uporaba tahografa v cestnem prometu vključuje obdelavo osebnih podatkov o poklicnih voznikih. Velik del obdelave temelji na opremi za določanje geografskega položaja in zmogljivostih za komunikacijo na daljavo, to pa sta tehnologiji, ki precej vplivata na zasebnost in varstvo podatkov posameznikov.

8.

Predlog tako zelo očitno posega v zasebnost poklicnih voznikov, zlasti ker omogoča stalno spremljanje, kje so, in prinaša možnost, da nadzorni organi izvajajo nadzor na daljavo in imajo stalen neposreden dostop do podatkov, shranjenih v tahografih. Poleg tega predvidena združitev vozniške kartice z vozniškim dovoljenjem lahko vpliva na sedanjo raven varstva podatkov o voznikih.

9.

Zaradi tega je bistveno, da v Evropski uniji obdelava podatkov v tahografih poteka v skladu z okvirom EU za varstvo podatkov, kot je določen v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter Direktivi 95/46/ES (8) in Direktivi 2002/58/ES (9).

10.

Treba je opozoriti, da v letu 1985, ko je bila sprejeta Uredba, v EU ni obstajal celosten okvir za varstvo podatkov. Sedanja sprememba Uredbe je torej priložnost za njeno posodobitev v skladu z veljavno ureditvijo za varstvo podatkov.

11.

ENVP zlasti pozdravlja vključitev uvodne izjave in posebne določbe o varstvu podatkov v predlog (10). Vseeno pa opozarja, da samo s temi določbami ni mogoče rešiti vseh vprašanj o varstvu podatkov, ki se pojavljajo ob različnih predlaganih ukrepih v predlogu. Zaradi tega je treba v predlog in dopolnilne ukrepe, opisane v sporočilu, vključiti dodatna jamstva.

12.

ENVP v tem mnenju opozarja na več vidikov predloga, ki zahtevajo dodatno preučitev z vidika varstva podatkov. Pri tem se bo zlasti usmeril na naslednja vprašanja, ki bodo obravnavana v oddelku II v nadaljevanju:

13.

ENVP pozdravlja vključitev posebne določbe o varstvu podatkov v člen 34 predloga. V členu 34 je jasno poudarjena odgovornost lastnikov vozil in/ali prevoznih podjetij kot nadzornikov podatkov, da ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. To med drugim prinaša zahtevo, da obveščajo poklicne voznike o obdelavi njihovih podatkov v tahografih, da voznikom zagotovijo dostop do njihovih podatkov ter popravijo nepravilne in nepopolne podatke. ENVP poudarja, da morajo biti takšne informacije o obdelavi popolne za vse dejavnosti obdelave, ki potekajo, zato pozdravlja zahtevo iz člena 5(6) predloga, da nadzorniki podatkov izrecno obveščajo voznike, da jih nadzorni organi lahko nadzirajo na daljavo. ENVP še poudarja, da morajo nadzorniki podatkov o obdelavi uradno obvestiti nadzorne organe, kot je določeno v členih od 18 do 20 Direktive 95/46/ES.

14.

V tej določbi je tudi posebej poudarjena dolžnost držav članic in neodvisnih nadzornih organov po zagotovitvi, da obdelava osebnih podatkov v tahografih, ki se uporabljajo v cestnem prevozu, poteka v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. Države članice bodo tako morale sprejeti posebne ukrepe v zvezi z uporabo posebnih tehnologij, kot so globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), komunikacija na daljavo in vmesniki ITS, ali v zvezi z elektronsko izmenjavo informacij o vozniških karticah in hranjenjem zapisov pri prevoznih podjetjih. Kadar je to mogoče, se je pred sprejetjem takšnih ukrepov treba posvetovati z organi za varstvo podatkov v državah članicah, da bodo okviri pripravljeni v skladu z veljavnimi zahtevami o varstvu podatkov.

15.

ENVP pozdravlja dejstvo, da je v predlog vključen koncept zagotavljanja zasebnosti z zasnovo, saj je določeno, da mora biti tahograf „zasnovan tako, da zagotavlja zasebnost“. ENVP poudarja, da mora biti elektronski tahograf že od začetnih stopenj načrtovanja zasnovan tako, da zagotavlja spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov. Te ukrepe za spoštovanje zasebnosti je treba ustrezno upoštevati pri posodobitvi specifikacij v Prilogi IB.

16.

Kot pa je bilo poudarjeno v odstavku 11 zgoraj, samo člen 34 in uvodna izjava 15 predloga ne obravnavata vseh pomislekov v zvezi z varstvom podatkov, povezanih z uporabo tahografov. ENVP zato v tem mnenju opozarja na dodatne ukrepe, ki so potrebni, da se zajamči zadovoljiva raven varstva podatkov v tahografih.

17.

ENVP meni, da so varnostne zahteve za digitalni tahograf, ki so vključene v več delov predloga in člen 15, v predlogu premalo izoblikovane. ENVP poleg tega poudarja, da predlog prinaša uporabo veliko tehnologij za oblikovanje „novega digitalnega tahografa“. Sedanja Priloga IB pa je zanj zastarela in ne vsebuje niti ustreznih specifikacij niti ustreznih varnostnih ukrepov.

18.

ENVP poudarja, da bi nejasen pravni okvir lahko imel negativne posledice za industrijo. S sprejetjem posodobljene uredbe bi namreč uvedli veliko tehnoloških sprememb, v sedanjih zastarelih prilogah pa ne bodo podrobneje obravnavane njihove tehnične specifikacije. Zato obstaja tveganje, da bi industrija do posodobitve specifikacij razvijala ukrepe in okvire, ki ne zagotavljajo varovanja zasebnosti. To tveganje bo obstajalo, dokler ne bo končano spreminjanje teh prilog, torej do konca leta 2014.

19.

ENVP močno priporoča, da se uvedba kakršne koli tehnološke posodobitve (GNSS, komunikacija na daljavo, ITS) v tahografih ustrezno podpre z oceno vpliva na zasebnost, pri kateri se ocenijo tveganja za zasebnost zaradi uporabe teh tehnologij.

20.

ENVP poleg tega priporoča, da se v predlog vnese poseben člen o stopnji varnosti, ki jo je treba doseči na vseh stopnjah razvoja in uporabe tahografov (ne samo pri njihovem snovanju in vgradnji, temveč, kar je še bolj pomembno, tudi med njihovo uporabo). V tem členu je treba poudariti:

21.

Za spodbujanje dobrih praks varstva podatkov bi lahko na seznam članov foruma o tahografih iz člena 41 predloga vključili ENVP in Delovno skupino za varstvo podatkov iz člena 29.

22.

Predlog ni dovolj natančen in nedvoumen glede veliko načinov obdelave, ki jih je vsekakor treba pojasniti za zagotovitev, da se pri teh ukrepih spoštuje načelo sorazmernosti iz člena 6(1)(c) Direktive 95/46/ES. To zadeva predvsem vrste podatkov, ki se obdelujejo in zapisujejo v tahografih ter z uporabo opreme za določanje geografskega položaja, obdobje hranjenja takšnih podatkov in opredelitev, kateri prejemniki imajo dostop do katerih podatkov, zlasti v zvezi z uporabo komunikacij na daljavo.

23.

Veliko podrobnosti o obdelavi podatkov je sedaj določeno v Prilogi IB k Uredbi, ki ni več posodobljena in se bo pozneje spreminjala z delegiranimi akti Komisije. Zaradi tega ni pravne gotovosti, ali bo predvidena obdelava ustrezala pogojem sorazmernosti, saj bodo odločitve o veliko ukrepih na poznejših stopnjah sprejemali regulativni odbori. Poleg tega obstaja tveganje, da bo industrija v času, ki bo potreben za posodobitev prilog, razvila lastne sisteme, kar lahko privede do razhajanj.

24.

ENVP ne podpira takšnega pristopa in priporoča, da se v samem predlogu pojasnijo splošni načini obdelave, v prilogah pa se obravnavajo samo bolj podrobna vprašanja. ENVP obžaluje, da predlog ne vključuje več kategorij podatkov, ki se zbirajo in zapisujejo v digitalnih tahografih, čeprav je bilo to jasno določeno v členu 5 prejšnje različice predloga, ki je bila sporočena ENVP (npr. gibanje in hitrost vozila, merjenje časa, kraj začetka in konca voznikovega delovnega dneva, identiteta voznika, dejavnost voznika, dogodki in okvare). V členu 34(3) predloga je sedaj določeno samo, da se „obdelujejo samo podatki, ki so nujno potrebni za obdelavo“, niso pa opredeljene vrste podatkov, ki se bodo obdelovali.

25.

ENVP močno priporoča, da se splošni načini obdelave opišejo v besedilu uredbe, ki bi jo v nasprotju s prilogami sprejemali z rednim zakonodajnim postopkom. S tem pristopom bi poklicnim voznikom zagotovili večjo pravno varnost, poleg tega bi imeli podatki večjo veljavo na sodišču.

26.

ENVP poudarja, da je treba pri spreminjanju Priloge IB v skladu s tehnološkim razvojem tudi ustrezno razmisliti o načelu sorazmernosti. Močno priporoča, da se pri posodabljanju Priloge IB k Uredbi opravijo ustrezna posvetovanja z ENVP. ENVP meni, da je treba prilogo posodobiti čim prej in tako zagotoviti, da industrija v tahografe vgradi usklajene tehnične specifikacije.

27.

ENVP ugotavlja, da je v skladu z uvodno izjavo 5 predloga zapisovanje podatkov o geografskem položaju upravičeno za podporo inšpektorjem med nadzorom. ENVP zaradi upoštevanja načela omejitve namena iz člena 6(1)(b) Direktive 95/46/ES poudarja, da se podatki o kraju, ki jih zapiše tahograf, ne smejo uporabljati za noben drug nezdružljiv namen.

28.

Čeprav se v skladu s členom 4 predloga zapišeta samo dva natančno določena podatka o kraju (ugotovitev začetnega in končnega kraja delovnega dneva), ENVP ugotavlja, da bo uporaba opreme za določanje geografskega položaja omogočala stalno določanje kraja vozila in torej tudi voznika. To bi lahko počeli z več nameni, na primer za spremljanje hitrosti in smeri, za preverjanje, ali se vozilo premika ali ne, itd. ENVP glede na člen 4 predloga in načelo omejitve namena poudarja, da takšne oblike uporabe ne bi bile dovoljene. ENVP poudarja, da se ne sme dovoliti vgradnja in uporaba naprave neposredno in zgolj zaradi tega, da lahko delodajalci na daljavo in v realnem času spremljajo dejanja ali kraj, na katerem so njihovi zaposleni.

29.

Dostop do podatkov, shranjenih na tahografu, se lahko vedno dovoli (i) nadzornim organom za nadzor in (ii) ustreznemu podjetju, da bo lahko izpolnjevalo zakonske zahteve, zlasti zahteve iz členov 28 in 29 predloga. ENVP pozdravlja dejstvo, da so bile določene restriktivne pravice dostopa glede na vrsto in/ali identiteto uporabnika.

30.

V skladu z uvodno izjavo 6 je komunikacija na daljavo za namene nadzora upravičena, da olajša ciljna cestna preverjanja in zmanjša upravne obremenitve, ki nastajajo z naključnimi pregledi prevoznih podjetij. ENVP razume, da je uvedba takšnega ukrepa praktična, vendar opozarja, da je treba izvesti ustrezne varnostne ukrepe zaradi tveganj za zasebnost, ki jih prinaša takšen stalen dostop na daljavo do informacij, shranjenih v tahografu.

31.

ENVP v tem smislu z zadovoljstvom ugotavlja, da je v členu 5 predloga predvidenih več pomembnih zaščitnih ukrepov, in sicer zlasti, da (i) je takšen dostop na daljavo omejen samo na pristojne nadzorne organe; (ii) so podatki, izmenjani z nadzornimi organi, omejeni na podatke, nujno potrebne za ciljna cestna preverjanja; (iii) je za podatke, zbrane med preverjanji na daljavo, jasno določeno kratko obdobje hranjenja dve uri; (iv) lastnik ali imetnik vozila obvesti voznika o možnosti komuniciranja na daljavo in (v) je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev integritete podatkov in istovetnosti.

32.

ENVP pa vseeno meni, da ni dovolj jasno, katere podatke je mogoče izmenjavati s komunikacijo na daljavo. Za zagotovitev, da se nadzornim organom ne sporoči preveč podatkov, ENVP priporoča drugačno formulacijo člena 5(3). Namesto naštevanja podatkov, ki se ne bodo sporočali, predlaga, da se v členu 5(3) zagotovi izčrpen seznam podatkov, ki se lahko sporočajo.

33.

Kar zadeva sankcije, ENVP tudi poudarja, da nadzor na daljavo ne sme samodejno privesti do izrekanja glob ali kazni za voznika ali podjetje. Ker dejanski nadzor na daljavo poteka brez vednosti zadevne osebe, je treba pred sprejetjem kakršne koli odločitve ustrezno ukrepati. Zato je treba nadzor na daljavo obravnavati kot predhodni ukrep, ki lahko privede do poglobljenega nadzora v prisotnosti voznika, če inšpektorji ugotovijo kakršne koli nepravilnosti na predhodni stopnji.

34.

Sporočilo Komisije kaže, da več tretjih držav uporablja načela predpisov s področja cestnega prometa in uredbe o tahografih. V sedanji različici predloga mednarodna izmenjava podatkov, pridobljenih s tahografom, ni omenjena. V predlogu je treba pojasniti, ali se z organi tretjih držav razmišlja o možnosti za čezmejne izmenjave podatkov, pri čemer bodo potrebni ustrezni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva podatkov v skladu s členoma 25 in 26 Direktive 95/46/ES pri prenosu podatkov tem tretjim državam.

35.

Dejstvo, da so tahografi bistven element inteligentnih prometnih sistemov, sproža vrsto vprašanj glede zasebnosti in varstva podatkov, ki jih je ENVP poudaril v svojem mnenju o Direktivi ITS (11).

36.

Nadaljnja obdelava podatkov, ki jih zapiše ali ustvari tahograf za uporabo v aplikacijah inteligentnih prevoznih sistemov, je dovoljena samo, če ni nezdružljiva s prvotnim namenom zbiranja. To je treba presojati za vsak primer posebej.

37.

Nadzorniki podatkov morajo zagotoviti, da nadaljnja obdelava podatkov tahografa za uporabo v aplikaciji ITS poteka v skladu z eno od pravnih podlag, naštetih v členu 7 Direktive 95/46/ES. ENVP poudarja, da bo mogoče zaradi zaposlitvenega okolja, v katerem potekajo obdelave, med vsemi razpoložljivimi pravnimi podlagami mogoče težko izhajati iz privoljenja voznikov, saj delodajalec lahko pritiska nanje, da uporabljajo nekatere aplikacije ITS, v katere sicer ne bi privolili res prostovoljno (12).

38.

ENVP zato predlaga spremembo člena 6(2) predloga, v katerem bi bilo navedeno, da so „vozila […] opremljena s tahografom z usklajenim vmesnikom, ki omogoča uporabo podatkov, ki jih je zabeležil ali izdelal tahograf, za aplikacije inteligentnih prometnih sistemov. Nadaljnja uporaba podatkov, ki so bili zapisani s tahografom, je dovoljena samo, če je voznik prostovoljno privolil v takšno nadaljnjo obdelavo in če so izpolnjene vse druge zahteve iz člena 6 Direktive 95/46/ES.“

39.

ENVP poleg tega poudarja, da ne smejo biti samodejno na voljo za uporabo v drugih aplikacijah ITS vsi podatki, ki jih je zapisal ali izdelal tahograf, temveč so to samo podatki, ki so nujno potrebni za obdelavo v navedeni aplikaciji ITS. To je treba poudariti v členu 6(3) predloga. ENVP priporoča, da se za vsako aplikacijo izvede posebna ocena zasebnosti, s katero se določi, kateri podatki so nujno potrebni za obdelavo in kako dolgo je treba takšne podatke hraniti.

40.

Člen 27 predvideva združitev funkcij vozniških kartic z vozniškimi dovoljenji. Ob upoštevanju mogoče količine informacij o dejavnosti voznika, ki se zapišejo, je vozniška kartica več kot zgolj preprosta kartica za identifikacijo, ki potrjuje, da je oseba poklicni voznik. Zaradi tega je bolj občutljiva z vidika varstva podatkov, saj je namenjena spremljanju, koliko oseba upošteva socialne predpise na področju cestnega prevoza.

41.

Združitev te kartice z vozniškim dovoljenjem sproža več pomislekov o varstvu podatkov, zlasti glede načela omejitve namena in načela sorazmernosti. Poleg tega niso bile zadovoljivo dokazane potreba in prednosti združitve vozniške kartice z vozniškim dovoljenjem. Zlasti ni dokazano, kako bi združitev najbolje prispevala k preprečevanju goljufij in zlorab vozniških kartic. ENVP priporoča, da se ta združitev predvidi šele po opravljeni oceni vpliva na zasebnost in varnost. To je treba izrecno navesti v členu 27 predloga.

42.

Poleg tega bo takšna združitev zahtevala spremembo Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih, ki jo bo predlagala Komisija. Zaradi vprašanj varstva podatkov, ki jih vzbujajo takšne spremembe, se ENVP zavzema, da se opravijo ustrezna posvetovanja z njim o tem predlogu.

43.

Informacije o vozniških karticah se bodo pred izdajo vozniških kartic izmenjavale v elektronski obliki prek nacionalnih elektronskih registrov, in sicer zaradi preverjanja, ali prosilec že nima takšne kartice. Ta izmenjava informacij bo potekala prek obstoječega sistema TACHONET. Pravna podlaga za takšno elektronsko izmenjavo informacij je člen 26. ENVP pozdravlja dejstvo, da so posebni osebni podatki, zapisani v teh registrih, jasno navedeni v členu 26 predloga, kar velja tudi za obdobje njihovega hranjenja in pooblaščene prejemnike podatkov. ENVP poudarja, da morajo biti v tem členu opisani vsi splošni načini obdelave v sistemu TACHONET in da se z izvedbenimi akti sprejmejo samo gole tehnične specifikacije.

44.

ENVP ugotavlja, da Komisija nima dovolj jasne vloge pri medsebojnem povezovanju teh elektronskih registrov. Poudarja, da je treba to vlogo dodatno pojasniti v predlaganih izvedbenih aktih. Poleg tega poudarja, da mora vsakič, kadar ta vloga vključuje obdelavo osebnih podatkov s strani Komisije, takšna obdelava potekati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

45.

ENVP pozdravlja dejstvo, da so bila z njim opravljena posvetovanja glede predloga, ki očitno posega v zasebnost poklicnih voznikov. Zlasti izraža zadovoljstvo, da predlog vključuje posebno določbo o varstvu podatkov. Vseeno pa opozarja, da samo s to določbo ni mogoče rešiti vseh vprašanj o varstvu podatkov, ki se pojavljajo ob različnih predlaganih ukrepih v predlogu. Zaradi tega je treba v predlog vključiti dodatna jamstva in dopolnilne ukrepe, opisane v sporočilu.

46.

ENVP meni, da je treba splošne načine obdelave v tahografih določiti v samem predlogu, ne pa v prilogah k Uredbi. Glavne vidike obdelave je treba opisati v samem predlogu, na primer vrste podatkov, ki se zapisujejo v tahografih in z opremo za določanje geografskega položaja, prejemnike in čas hranjenja. Priloge k Uredbi morajo vključevati samo tehnične podrobnosti v zvezi s splošnimi načeli, ki so bila določena v sami Uredbi.

47.

ENVP poleg tega ugotavlja, da so sedanje priloge zastarele, kar bi lahko privedlo do razhajanj pri razvoju tahografov v industriji. Predlog prinaša veliko tehnoloških posodobitev, za katere ni ustreznih tehničnih specifikacij v sedanjih prilogah k Uredbi. Obstaja tveganje, da bi industrija pred posodobitvijo priloge k Uredbi razvijala okvire, ki ne bi zagotavljali zasebnosti. ENVP poziva Komisijo, da čim prej posodobi priloge k Uredbi.

48.

ENVP priporoča, da se v predlog vključijo naslednje spremembe:

49.

ENVP poziva države članice, da se posvetujejo z nadzornimi organi za varstvo podatkov, preden sprejmejo nacionalne ukrepe za tahografe, zlasti ukrepe o uporabi opreme za določanje geografskega položaja, komuniciranje na daljavo, vmesnikih ITS in sistemu TACHONET.

50.

Da bi zagotovili ustrezno upoštevanje zahtev varstva podatkov v dodatnih dopolnilnih ukrepih Komisije, ENVP izraža željo, da ga vključijo na seznam udeležencev foruma o tahografu ter da se z njim opravijo posvetovanja o posodobitvi Priloge IB ter o predlogu za spremembo Direktive 2001/126/ES o vozniških dovoljenjih.

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/14

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/16

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/20

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/21

UL C 264, 8.9.2011

UL C 189, 29.6.2011

UL C 140, 11.5.2011

UL C 121, 19.4.2011

UL C 94, 26.3.2011

UL C 88, 19.3.2011

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/22

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/23

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/26

European Court of Auditors

Unit ‘Audit: Production of Reports’

12, rue Alcide de Gasperi

1615 Luxembourg

LUXEMBOURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: euraud@eca.europa.eu

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/27

—

študentom, vključno tistim iz prikrajšanih skupin, omogočiti dostop do visokošolskega izobraževanja;

—

okrepiti sodelovanje pri priznavanju študijskih programov in kvalifikacij;

—

prispevati k izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja s spodbujanjem internacionalizacije ter usklajevanjem programov in učnih načrtov sodelujočih ustanov;

—

povečati zmožnosti visokošolskih ustanov iz afriških, karibskih in pacifiških držav za mednarodno sodelovanje;

—

spodbuditi sodelovanje med ustanovami, ki dodelijo svoje osebje, in ustanovami gostiteljicami;

—

študentom, akademikom in ostalemu osebju omogočiti, da v okviru programa mobilnosti v drugi državi pridobijo jezikovne, kulturne in strokovne koristi;

—

okrepiti srednjeročne politične, kulturne, izobraževalne in gospodarske vezi med sodelujočimi državami.

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

Call for proposals EACEA/11/12 — ‘INTRA-ACP academic mobility scheme’

Attn Mr Joachim FRONIA

BOUR 02/29

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

10.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/30

European Commission

Directorate-General for Agriculture and Rural Development

Directorate M2 — Competition

Rue de la Loi/Wetstraat 120, 5/94A

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22967672

—

italijanski organi so izjavili, da nameravajo ekvivalent nepovratnih sredstev za odlog plačila upoštevati v okviru ureditve de minimis, ki je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (1); vendar Komisija na tej stopnji dvomi glede veljavnosti navedene uredbe v tem določenem primeru, saj italijanski organi niso predložili podrobnosti glede skladnosti z zgornjimi mejami za individualno in nacionalno pomoč, določenimi v uredbi; poleg tega navedena uredba prepoveduje odobritev pomoči de minimis, ki državno pomoč dvigne nad najvišjo dovoljeno raven, kar naj bi na tej stopnji povzročil odlog;

—

zato lahko Komisija na tej stopnji samo sklene, da obstaja element pomoči, ki ga ni mogoče upravičiti na podlagi informacij, ki so jih do zdaj predložili italijanski organi, glede na veljavna pravila o državni pomoči v kmetijskem sektorju (Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (2));

—

odlog krši odločbo Sveta, saj eden od njenih pogojev (in sicer da morajo letni obroki ostati enaki) ni več izpolnjen; odlog tako celoten sistem obročnega plačevanja spreminja v novo pomoč, za katero se na tej stopnji zdi, da je ni mogoče upravičiti z nobeno od določb iz zgornjih smernic.