ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.023.slv

Uradni list

Evropske unije

C 23

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
28. januar 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2012/C 023/01

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

1

2012/C 023/02

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

6

2012/C 023/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6350 – Siemens/Nem Holding) ( 1 )

10

2012/C 023/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6403 – Volkswagen/KPI Polska/Skoda Auto Polska/VW Bank Polska/VW Leasing Polska) ( 1 )

10

2012/C 023/05

Sporočilo Komisije o razpoložljivi količini za podobdobje maj 2012 v okviru nekaterih kvot, ki jih je Evropska unija odprla za proizvode v sektorju riža

11

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2012/C 023/06

Menjalni tečaji eura

12

2012/C 023/07

Sklep Komisije z dne 28. novembra 2011 o sklenitvi monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in kneževino Monako v imenu Evropske unije

13

2012/C 023/08

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka Svetovalnega odbora dne 5. novembra 2010 o predhodnem osnutku odločbe v zadevi COMP/M.5658 – Unilever/Sara Lee Body Care – Poročevalka: Slovaška

25

2012/C 023/09

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – COMP/M.5658 – Unilever/Sara Lee Body Care

28

2012/C 023/10

Povzetek sklepa Komisije z dne 17. novembra 2010 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva COMP/M.5658 – Unilever/Sara Lee Body Care) (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7934)  ( 1 )

30

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2012/C 023/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6445 – Eurochem/BASF Antwerp Assets) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

35

2012/C 023/12

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6451 – Schneider Electric France/Bouygues Immobilier/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

36

2012/C 023/13

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6216 – IHC/DEME/OceanflORE JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

37

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/1


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/01

Datum sprejetja odločitve

23.5.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.32051 (10/N)

Država članica

Latvija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Temporary Framework — Guarantees for development of enterprise competitiveness — amendment to N 506/09

Pravna podlaga

Cabinet Regulations No 269 ‘Regulations on Guarantees for Development of Enterprise and Cooperative Partnerships which provide Agricultural Services Competitiveness’

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 40,6 milijona LVL

Intenzivnost

Trajanje

30.10.2010–31.12.2010

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Latvian Guarantee Agency

Tirgonu Str. 11/13; 15

Rīga, LV-1050

LATVIJA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

7.12.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33042 (11/N)

Država članica

Poljska

Regija

Wielkopolska

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Pomoc na restrukturyzację dla Przedsiębiorstwa Komunikacji Samochodowej w Ostrowie Wielkopolskim Sp. z o.o.

Pravna podlaga

1)

Ustawa z dnia 30 sierpnia 1996 r. o komercjalizacji i prywatyzacji – art. 56 ust. 1 pkt 2

2)

Ustawa z dnia 29 kwietnia 2010 r. o zmianie ustawy o komercjalizacji i prywatyzacji oraz ustawy – Przepisy wprowadzające ustawę o finansach publicznych – art. 5

3)

Rozporządzenie Ministra Skarbu Państwa z dnia 6 kwietnia 2007 r. w sprawie pomocy publicznej na ratowanie i restrukturyzację przedsiębiorców

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Prestrukturiranje podjetij v težavah

Oblika pomoči

Drugi načini kapitalskega vlaganja

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 3,65 milijona PLN

Intenzivnost

Trajanje

2011–2012

Gospodarski sektorji

Promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Minister Skarbu Państwa

ul. Krucza 36/Wspólna 6

00-522 Warszawa

POLSKA/POLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

8.12.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33098 (11/N)

Država članica

Belgija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Staatssteun ten gunste van producenten van audiovisuele werken (VAF Filmfonds en VAF Mediafonds)

Pravna podlaga

1.

Decreet van 13 april 1999 houdende machtiging van de Vlaamse regering om toe te treden tot en om mee te werken aan de oprichting van de vereniging zonder winstgevend doel Vlaams audiovisueel Fonds.

2.

Decreet van 27 maart 2009 betreffende radio-omroep en televisie.

3.

Beheersovereenkomst tussen de Vlaamse Gemeenschap en het Vlaams Audiovisueel Fonds vzw 2011-2013.

4.

Beheersovereenkomst tussen de Vlaamse Gemeenschap en het Vlaams Audiovisueel Fonds vzw 2011-2013 m.b.t. het Mediafonds.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki 18,97 milijona EUR

 

Skupni znesek načrtovane pomoči 56,91 milijona EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

1.1.2011–31.12.2013

Gospodarski sektorji

Mediji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Vlaamse Overheid — Departement Cultuur Jeugd Sport en Media

Arenbergstraat 9

1000 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

8.8.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33238 (11/N)

Država članica

Italija

Regija

Friuli Venezia Giulia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aiuto al salvattagio di FADALTI SpA

Pravna podlaga

Nuova disciplina dell'amministrazione straordinaria delle grandi imprese in stato di insolvenza, a norma dell'art. 1 della legge 30 luglio 1998 n. 274. D.lgs. 8 luglio 1999 n. 270; decreto legge 23 dicembre 2003 n. 347, conertito nella legge 18 febbraio 2004 n. 39 e ss.mm.; decreto del Ministero dell'Economia e delle Finanze 23 dicembre 2004, n. 319, Regolamento recante le condizioni e le modalità di prestazione della garanzia statale sui finanziamenti a favore delle grandi mprese in stato di insolvenza, asi sensi dell'art. 101 del D.lvo 270/1999

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Reševanje podjetij v težavah

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki 5 mio. EUR

 

Skupni znesek načrtovane pomoči 5 mio. EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

8.2011–2.2012

Gospodarski sektorji

Gradbeništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerio dello Sviluppo Economico

Via Molise 2

00196 Roma RM

ITALIA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

11.1.2012

Referenčna številka državne pomoči

SA.33844 (11/N)

Država članica

Danska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Prolongation of the Danish export credit financing scheme

Pravna podlaga

Danish Act on Eksport Kredit Fonden

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Ad hoc pogodbe

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 20 000 mio. DKK

Intenzivnost

Trajanje

11.1.2012–31.12.2015

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Kingdom of Denmark

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/6


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/02

Datum sprejetja odločitve

7.12.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.32834 (11/N)

Država članica

Švedska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Nedsättning av egenavgifter

Pravna podlaga

Lagen (2001:1170) om särskilda avdrag i vissa fall vid avgiftsberäkningen enligt lagen (1994:1920) om allmän löneavgift och socialavgiftslagen (2000:980).

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Mala in srednja podjetja

Oblika pomoči

Zmanjšanje prispevkov za socialno varnost

Proračun

Načrtovani letni izdatki 1 500 mio. SEK

Intenzivnost

Trajanje

Neomejeno

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Skatteverket

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

20.12.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33180 (11/N)

Država članica

Poljska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Program pomocy na usuwanie skutków przyszłych powodzi

Pravna podlaga

Ustawa o szczególnych rozwiązaniach związanych z usuwaniem skutków powodzi

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali drugi izjemni pojavi

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva, ugodno posojilo, davčna ugodnost

Proračun

Načrtovani letni izdatki 600 mio. PLN

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Do 20.12.2017

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Fundusz Gwarantowanych Świadczeń Pracowniczych, Fundusz Pracy, Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych, Zakład Ubezpieczeń Społecznych, starosta, fundusze pożyczkowe

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

22.12.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33433 (11/N)

Država članica

Češka

Regija

Vysočina

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Město Bystřice nad Pernštejnem (Centrum zelených vědomostí)

Pravna podlaga

Smlouva o poskytnutí dotace z Regionálního operačního programu NUTS 2 Jihovýchod (XR 4/2008); Usnesení zastupitelstva č. 11/2009 ze dne 8. dubna 2009 o schválení projektového záměru

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Ohranjanje dediščine, promocija kulture, usposabljanje

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 128 616 026 CZK

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Do 31.12.2015

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve, izobraževanje

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regionální rada regionu soudržnosti Jihovýchod

Kounicova 13

602 00 Brno

ČESKÁ REPUBLIKA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

16.12.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33606 (11/N)

Država članica

Irska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Refund of Social Security Contributions of Seafarers

Pravna podlaga

S.I No. 204/2006 — Social Welfare (Consolidated Contributions and Insurability) (Refunds) Regulations

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj, zaposlovanje

Oblika pomoči

Zmanjšanje prispevkov za socialno varnost, davčna olajšava

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki 0,57 milijona EUR

 

Skupni znesek načrtovane pomoči 3,42 milijona EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

1.1.2011–31.12.2016

Gospodarski sektorji

Promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Transport, Tourism and Sport

Maritime Transport Division

Leeson Lane

Dublin 2

IRELAND

http://www.dttas.ie

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

8.12.2012

Referenčna številka državne pomoči

SA.33740 (11/N)

Država članica

Irska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Prolongation of the ELG Scheme until 30 June 2012

Pravna podlaga

The Credit Institutions (Financial Support) Act 2008

The Credit Institutions (Eligible Liabilities Guarantee) Scheme 2009 as amended

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

[…] (1)

Intenzivnost

Trajanje

1.1.2012–30.6.2012

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Finance

Government Buildings

Merrion Street

Dublin 2

IRELAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


(1)  Zaupne informacije.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/10


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6350 – Siemens/Nem Holding)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/03

Komisija se je 28. oktobra 2011 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6350. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/10


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6403 – Volkswagen/KPI Polska/Skoda Auto Polska/VW Bank Polska/VW Leasing Polska)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/04

Komisija se je 19. decembra 2011 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6403. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/11


Sporočilo Komisije o razpoložljivi količini za podobdobje maj 2012 v okviru nekaterih kvot, ki jih je Evropska unija odprla za proizvode v sektorju riža

2012/C 23/05

Uredba Komisije (EU) št. 1274/2009 je odprla tarifne kvote za uvoz riža s poreklom iz čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) (1). V prvih sedmih dneh januarja 2012 ni bil vložen noben zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja za kvoti z zaporednima številkama 09.4189 in 09.4190.

V skladu z drugim stavkom člena 7(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (2) se količine, za katere se ne vložijo nobeni zahtevki, dodajo v naslednje podobdobje.

V skladu z drugim pododstavkom člena 1(5) Uredbe Komisije (EU) št. 1274/2009 Komisija sporoči količine, ki so na voljo za naslednje podobdobje, pred 25. dnevom zadnjega meseca zadevnega podobdobja.

V skladu s tem so skupne razpoložljive količine za podobdobje maj 2012 v okviru kvot z zaporednima številkama 09.4189 in 09.4190 iz Uredbe (EU) št. 1274/2009 določene v Prilogi k temu sporočilu.


(1)  UL L 344, 23.12.2009, str. 3.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.


PRILOGA

Količine, dostopne za naslednje podobdobje iz Uredbe (EU) št. 1274/2009

Poreklo

Zaporedna številka

Zahtevki za izdajo uvoznega dovoljenja, vloženi za podobdobje januar 2012

Celotna razpoložljiva kvota za podobdobje maj 2012 (v kg)

Nizozemski Antili in Aruba

09.4189

 (1)

16 667 000

Najmanj razvite ČDO

09.4190

 (1)

6 667 000


(1)  Koeficient dodelitve se za to podobdobje ne uporablja: Komisiji ni bil predložen noben zahtevek za izdajo dovoljenja.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/12


Menjalni tečaji eura (1)

27. januarja 2012

2012/C 23/06

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3145

JPY

japonski jen

101,18

DKK

danska krona

7,4335

GBP

funt šterling

0,83685

SEK

švedska krona

8,8966

CHF

švicarski frank

1,2078

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,6450

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,156

HUF

madžarski forint

293,95

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6991

PLN

poljski zlot

4,2207

RON

romunski leu

4,3457

TRY

turška lira

2,3389

AUD

avstralski dolar

1,2326

CAD

kanadski dolar

1,3129

HKD

hongkonški dolar

10,1947

NZD

novozelandski dolar

1,5949

SGD

singapurski dolar

1,6485

KRW

južnokorejski won

1 475,64

ZAR

južnoafriški rand

10,2035

CNY

kitajski juan

8,2995

HRK

hrvaška kuna

7,5698

IDR

indonezijska rupija

11 809,33

MYR

malezijski ringit

3,9941

PHP

filipinski peso

56,313

RUB

ruski rubelj

39,7400

THB

tajski bat

40,920

BRL

brazilski real

2,2903

MXN

mehiški peso

17,0004

INR

indijska rupija

64,9300


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/13


SKLEP KOMISIJE

z dne 28. novembra 2011

o sklenitvi monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in kneževino Monako v imenu Evropske unije

2012/C 23/07

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 25. februarja 2011 o pogojih ponovnih pogajanj o Monetarnem sporazumu med vlado Francoske republike, v imenu Evropske skupnosti, ter vlado njegove presvetle visokosti monaškega princa (1) in zlasti člena 4 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 26. decembra 2001 je bil sklenjen Monetarni sporazum med vlado Francoske republike, v imenu Evropske skupnosti, ter vlado njegove presvetle visokosti monaškega princa (2) (v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(2)

Svet je v svojem sklepu z dne 10. februarja 2009 povabil Komisijo, da preveri, ali obstoječi monetarni sporazumi delujejo in ali je treba morda povišati zgornje meje za izdajo kovancev.

(3)

Komisija je v sporočilu o delovanju monetarnih sporazumov s Kneževino Monako (v nadaljnjem besedilu: Monako), San Marinom in Vatikanom sklenila, da je treba obstoječi sporazum spremeniti, da bi bili odnosi med Unijo in državami, ki so podpisale monetarni sporazum, bolj usklajeni.

(4)

Na podlagi Sklepa Sveta z dne 25. februarja 2011 in zlasti člena 4 Sklepa sta Francija in Komisija v imenu Unije s ponovnimi pogajanji dosegla sporazum z Monakom. Evropska centralna banka (ECB) je bila polno vključena v ta pogajanja in je dala svoje soglasje glede zadev, ki spadajo v njeno področje pristojnosti.

(5)

Komisija je predložila osnutek sporazuma, doseženega s ponovnimi pogajanji, Ekonomsko-finančnemu odboru.

(6)

Niti Evropska centralna banka niti Ekonomsko-finančni odbor nista mnenja, da bi bilo treba sporazum predložiti Svetu –

SKLENILA:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Monako se odobri.

Besedilo sporazuma je navedeno v Prilogi I.

Člen 2

Podpredsednik, odgovoren za ekonomske in monetarne zadeve ter za euro, se pooblasti za podpis sporazuma, ki zavezuje Evropsko unijo.

Člen 3

Sporazum začne veljati 1. decembra 2011. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep začne veljati 28. novembra 2011.

V Bruslju, 28. novembra 2011

Za Komisijo

Olli REHN

Podpredsednik


(1)  UL L 81, 29.3.2011, str. 3.

(2)  UL L 142, 31.5.2002, str. 59.


PRILOGA

MONETARNI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Kneževino Monako

EVROPSKA UNIJA, ki jo zastopata Francoska republika in Evropska komisija,

in

KNEŽEVINA MONAKO –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 1. januarja 1999 je euro nadomestil valute posameznih držav članic, ki so sodelovale v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, med njimi tudi Francije, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998.

(2)

Francija in Kneževina Monako sta bili že pred nastankom eura povezani z dvostranskimi sporazumi na monetarnem in bančnem področju, zlasti s francosko-monaškim sporazumom o deviznem nadzoru: (Convention franco-monégasque relative au contrôle des changes) z dne 14. aprila 1945 in sporazumom o dobrih sosedskih odnosih (Convention de voisinage) z dne 18. maja 1963.

(3)

Kneževini Monako je bilo dovoljeno uporabljati euro kot svojo uradno valuto od 1. januarja 1999 na podlagi Sklepa Sveta z dne 31. decembra 1998 (1).

(4)

Evropska unija, ki jo je zastopala Francoska republika v povezavi s Komisijo in Evropsko centralno banko, je dne 24. decembra 2001 sklenila monetarni sporazum s Kneževino Monako. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih med Francosko republiko in Kneževino Monako je bil zato posodobljen.

(5)

Na podlagi sedanjega monetarnega sporazuma ima Kneževina Monako pravico še naprej uporabljati euro kot svojo uradno valuto ter eurobankovcem in eurokovancem podeliti status zakonitega plačilnega sredstva. Predpisi Evropske unije, navedeni v Prilogi tega sporazuma, se uporabljajo na ozemlju Kneževine Monako pod pogoji in z omejitvami, predvidenimi v tem sporazumu.

(6)

Kneževina Monako mora zagotavljati, da se lahko predpisi Skupnosti o bankovcih in kovancih, denominiranih v eurih, uporabljajo na njenem ozemlju; ti bankovci in kovanci morajo biti ustrezno zaščiteni pred ponarejanjem; pomembno je, da Kneževina Monako ukrene vse potrebno za preprečevanje ponarejanja in za sodelovanje s Komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), Francijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) na tem področju.

(7)

Ta monetarni sporazum ne daje nobenih pravic kreditnim institucijam oziroma morebitnim ostalim finančnim institucijam s sedežem na ozemlju Kneževine Monako glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v Evropski uniji. Ne daje tudi nobenih pravic kreditnim institucijam oziroma morebitnim ostalim finančnim institucijam s sedežem na ozemlju Evropske unije glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v Kneževini Monako.

(8)

Ta monetarni sporazum nikakor ne zavezuje ECB in nacionalnih centralnih bank, da vključijo finančne instrumente Kneževine Monako na sezname vrednostnih papirjev, s katerimi je možno izvajati ukrepe monetarne politike evropskega sistema centralnih bank.

(9)

Na ozemlju Kneževine Monako obstajajo nekatere družbe za upravljanje, ki se ukvarjajo z upravljanjem portfelja za račun tretjih ali prenosom nalogov, in za njihove storitve velja izključno monaška zakonodaja, brez poseganja v obveznosti iz člena 11(6) tega sporazuma. Te družbe ne bodo imele dostopa do plačilnih sistemov ter sistemov poravnave ter dostave vrednostnih papirjev.

(10)

V okviru neprekinjenih zgodovinskih povezav med Francijo in Kneževino Monako ter na podlagi načel iz monetarnega sporazuma z dne 24. decembra 2001 se Evropska unija in Kneževina Monako zavezujeta sodelovati v dobri veri za zagotovitev učinkovite uporabe sporazuma, ki se zdaj sklepa, v njegovi celoti.

(11)

Ustanovljen je skupni odbor iz zastopnikov Kneževine Monako, Francoske republike, Evropske komisije in ECB, da bi preverjal izvajanje tega sporazuma, določal v okviru pogojev iz člena 3 letno zgornjo mejo za izdajo kovancev, preverjal primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, ter ocenjeval ukrepe, ki jih Kneževina Monako sprejme za izvajanje zadevne zakonodaje Evropske unije.

(12)

Sodišče Evropske unije bi moralo biti organ, zadolžen za poravnavo sporov, ki bi bili posledica neizvajanja obveznosti ali neupoštevanja katere od določb iz tega sporazuma in za katere bi bilo ugotovljeno, da se pogodbenici prej o njih sami nista mogli sporazumeti –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Kneževina Monako ima pravico uporabljati euro kot svojo uradno valuto v skladu s spremenjenima uredbama (ES) št. 1103/97 in (ES) št. 974/98. Kneževina Monako eurobankovcem in eurokovancem podeli status zakonitega plačilnega sredstva.

Člen 2

Kneževina Monako ne izdaja niti bankovcev niti kovancev, razen če so bili pogoji za izdajo prej opredeljeni sporazumno z Evropsko unijo. Pogoji za izdajo eurokovancev od 1. januarja 2011 naprej so določeni v naslednjih členih.

Člen 3

1.   Letna zgornja meja, izražena v vrednosti, za izdajo eurokovancev s strani Kneževine Monako je sestavljena iz:

 

fiksnega dela, katerega začetni znesek za leto 2011 znaša 2 340 000 EUR;

 

spremenljivega dela, katerega vrednost ustreza povprečni izdaji kovancev na prebivalca Francoske republike v letu n-1, pomnoženi s številom prebivalcev Kneževine Monako.

Skupni odbor lahko letno revidira fiksni del z namenom upoštevati inflacijo – na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v Franciji v letu n-1 – in morebitnih pomembnih dogajanj, ki vplivajo na trg zbirateljskih eurokovancev.

2.   Kneževina Monako lahko izda tudi en poseben priložnostni kovanec in/ali zbirateljske kovance ob dogodkih, pomembnih za kneževino. Če bi zaradi te posebne izdaje skupna izdaja presegla zgornjo mejo iz odstavka 1, se vrednost te izdaje upošteva v smislu izkoriščanja možnosti pod še nedoseženo zgornjo mejo za prejšnje leto in/ali se za zadevno vrednost zmanjša zgornja meja za naslednje leto.

Člen 4

1.   Glede nominalne vrednosti, statusa zakonitega plačilnega sredstva, tehničnih značilnosti, umetniških značilnosti skupne strani in skupnih umetniških značilnosti nacionalne strani so eurokovanci, ki jih izda Kneževina Monako, enaki tistim, ki jih izdajo države članice Evropske unije, ki so uvedle euro.

2.   Kneževina Monako o osnutkih nacionalne strani svojih eurokovancev vnaprej uradno obvesti Komisijo, ki preveri njihovo skladnost s predpisi Evropske unije.

Člen 5

V skladu s členom 18 Sporazuma o dobrih sosedskih odnosih med Francijo in Kneževino Monako z dne 18. maja 1963 da Francija Kneževini Monako na razpolago pariško kovnico kovancev (Hôtel de la Monnaie) za kovanje njenih kovancev.

Člen 6

1.   Za namene odobritve s strani Evropske centralne banke glede celotnega volumna izdaje eurokovancev Francije se volumen eurokovancev, ki jih izda Kneževina Monako, doda volumnu eurokovancev, ki jih izda Francija, v skladu s členom 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.   Vsako leto najpozneje 1. septembra Kneževina Monako obvesti Francosko republiko o volumnu in nominalni vrednosti eurokovancev, ki jih namerava izdati v naslednjem letu. Komisijo obvesti tudi o pogojih, pod katerimi namerava izdati te kovance.

3.   Kneževina Monako sporoči informacije, navedene v odstavku 2, za leto 2011 ob podpisu tega sporazuma.

4.   Ne glede na izdajo zbirateljskih kovancev da Kneževina Monako najmanj 80 % eurokovancev, ki jih izda vsako leto, v nominalni vrednosti v obtok. Skupni odbor vsakih pet let preveri primernost minimalnega deleža kovancev, ki se dajo v obtok v nominalni vrednosti, in lahko odloči, da se ta spremeni.

Člen 7

1.   Kneževina Monako lahko izda zbirateljske eurokovance. Ti so upoštevani v zgornji meji, navedeni v členu 3. Izdaja zbirateljskih eurokovancev s strani Kneževine Monako mora upoštevati smernice Evropske unije glede zbirateljskih kovancev, ki zlasti določajo, da morajo tehnične in umetniške značilnosti ter denominacije zbirateljskih kovancev omogočati njihovo razlikovanje od kovancev, namenjenih obtoku.

2.   Zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Kneževina Monako, niso zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji.

Člen 8

Kneževina Monako ukrene vse potrebno za preprečevanje ponarejanja in za sodelovanje s Komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), Francijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) na tem področju.

Člen 9

Kneževina Monako se zavezuje:

(a)

da bo uporabljala pravne akte in predpise Evropske unije, naštete v Prilogi A, ki spadajo v področje uporabe člena 11(2) in ki jih neposredno uporablja Francija, oziroma določbe, ki jih je Francija sprejela za prenos teh pravnih aktov in teh predpisov v skladu z modalitetami iz členov 11(2) in 11(3);

(b)

da bo sprejela ukrepe, enakovredne pravnim aktom in predpisom Evropske unije, naštetim v Prilogi B, ki jih neposredno uporabljajo države članice, oziroma tiste, ki jih slednje prenesejo, v skladu z modalitetami iz členov 11(4), 11(5), in 11(6), na naslednjih področjih:

bančno in finančno pravo ter preprečevanje pranja denarja na področjih iz člena 11 in v skladu z modalitetami, predvidenimi v slednjem,

preprečevanja goljufij ter ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov,

(c)

da bo na svojem ozemlju neposredno uporabljala pravne akte in predpise Evropske unije, povezane z eurobankovci in eurokovanci, ter ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute, sprejete na podlagi člena 133 Pogodbe o delovanju Evropske unije, razen če ta sporazum izrecno določa drugače. Komisija prek skupnega odbora redno obvešča monaške organe o seznamu zadevnih aktov in predpisov.

Člen 10

1.   Kreditne institucije in, če je ustrezno, tudi druge finančne institucije z dovoljenjem za izvajanje svoje dejavnosti na ozemlju Kneževine Monako lahko pod pogoji iz člena 11 sodelujejo v sistemih medbančnih poravnav ter plačil in poravnav vrednostnih papirjev Evropske unije v skladu z istimi modalitetami kot kreditne institucije in, če je ustrezno, druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Francije, če izpolnjujejo pogoje, določene za dostop do teh sistemov.

2.   Za kreditne institucije in, če je ustrezno, tudi druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Kneževine Monako uporablja Banque de France pod pogoji iz člena 11 enake modalitete izvajanja določb, ki jih je določila ECB glede instrumentov in postopkov monetarne politike, kot kreditne institucije in, če je ustrezno, druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Francije.

Člen 11

1.   Pravni akti, ki jih sprejme Svet pri izvajanju člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 5(4) ali 19(1) ali 34(3) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut), ali ki jih sprejme ECB pri izvajanju prej navedenih pravnih aktov, ki jih je sprejel Svet, ali členov 5, 16, 18, 19, 20, 22 ali 34(3) statuta, ali ki jih sprejme Banque de France pri izvajanju pravnih aktov, ki jih je sprejela ECB, se uporabljajo na ozemlju Kneževine Monako. To velja tudi za morebitne spremembe teh aktov.

2.   Kneževina Monako uporablja določbe, ki jih je sprejela Francija za namen prenosa aktov Unije, povezanih z dejavnostjo kreditnih institucij in nadzorom slednjih ter s preprečevanjem sistemskih tveganj v plačilnih sistemih in sistemih poravnave in dostave vrednostnih papirjev iz Priloge A. V ta namen Kneževina Monako uporablja na prvem mestu določbe francoskega monetarnega in finančnega zakonika (Code monétaire et financier), povezane z dejavnostjo kreditnih institucij in nadzorom slednjih, ter ustrezne predpise, sprejete za izvajanje navedenih določb v skladu s francosko-monaškim sporazumom o deviznem nadzoru (Convention franco-monégasque relative au contrôle des changes) z dne 14. aprila 1945 in v skladu s pojasnjevalnimi pismi, izmenjanimi po sklenitvi navedenega sporazuma med vlado Francoske republike in vlado njegove presvetle visokosti monaškega kneza 18. maja 1963, 10. maja 2001, 8. novembra 2005 in 20. oktobra 2010 o bančnih predpisih, na drugem mestu pa tudi določbe francoskega monetarnega in finančnega zakonika o preprečevanju sistemskih tveganj v plačilnih sistemih in sistemih poravnave in dostave vrednostih papirjev.

3.   Komisija bo seznam iz Priloge A spremenila ob vsaki spremembi zadevnih besedil in vsakič, ko bo Evropska unija sprejela novo besedilo, ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti in prenosa besedil. Pravne akte in predpise iz Priloge A uporablja Kneževina Monako od njihove vključitve v francosko pravo v skladu z določbami, navedenimi v odstavku 2. Ob vsaki spremembi se posodobljen seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije (ULEU).

4.   Kneževina Monako sprejme ukrepe, enakovredne tistim, ki jih sprejmejo države članice pri uporabi aktov Unije, ki so potrebni za izvajanje tega sporazuma in so navedeni v Prilogi B. Skupni odbor iz člena 13 preveri enakovrednost med ukrepi, ki jih sprejme Kneževina Monako, in tistimi, ki jih sprejmejo države članice pri izvajanju prej navedenih aktov Unije v skladu s postopkom, ki ga določi navedeni odbor.

5.   Brez poseganja v postopek iz odstavka 9 tega člena se seznam iz Priloge B spremeni na podlagi odločitve skupnega odbora. V ta namen Komisija po tem, ko pripravi novo zakonodajo na področju, na katero se nanaša ta sporazum, in ko oceni, da je treba to zakonodajo vključiti na seznam iz Priloge B, o tem obvesti Kneževino Monako. Kneževina Monako prejme kopijo dokumentov, ki jih pripravijo institucije in organi Evropske unije v različnih fazah zakonodajnega postopka. Komisija objavi tako spremenjeno Prilogo B v Uradnem listu Evropske unije (ULEU).

Skupni odbor odloča tudi o primernih in smiselnih rokih za izvedbo novih pravnih aktov in predpisov, dodanih v Prilogo B, s strani Kneževine Monako.

6.   Kneževina Monako v zvezi z bojem proti pranju denarja sprejme ukrepe, ki imajo enakovredne učinke kot direktive Evropske unije iz Priloge B, in sicer v skladu s priporočili skupine za mednarodno finančno ukrepanje proti pranju denarja (Financial Action Task Force – FATF). Glede vključitve uredb Evropske unije, povezanih z bojem proti pranju denarja, v Prilogo B za vsak primer posebej odloča skupni odbor. Finančna obveščevalna enota Kneževine Monako in finančne obveščevalne enote držav članic Evropske unije dejavno sodelujejo v boju proti pranju denarja.

7.   Za kreditne institucije in, če je ustrezno, ostale finančne institucije ter ostale poročevalske enote s sedežem na ozemlju Kneževine Monako se uporabijo sankcije in disciplinski postopki, ki se izvajajo v primeru neupoštevanja pravnih aktov iz prejšnjih odstavkov. Kneževina Monako skrbi za izvajanje sankcij, ki jih naložijo pristojni organi v skladu z določbami tega člena.

8.   Pravni akti iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati v Kneževini Monako istega dne kot v Evropski uniji, če so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije (ULEU), oziroma istega dne kot v Franciji, če so objavljeni v Uradnem listu Francoske republike (JORF – Journal officiel de la République française). Pravni akti s splošno veljavnostjo iz prvega odstavka tega člena, ki niso objavljeni v Uradnem listu Evropske unije ali v Uradnem listu Francoske republike, začnejo veljati, ko se o njih obvestijo monaški organi. Pravni akti z individualno veljavnostjo iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati, ko se o njih obvesti subjekt, na katerega se nanašajo.

9.   Pred izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, ki želijo vzpostaviti svoje podružnice na ozemlju Kneževine Monako in ki bi lahko tam ponujala investicijske storitve, ki niso dejavnosti upravljanja za račun tretjih ali prenos nalogov, in brez poseganja v obveznosti, navedene v odstavku 6 tega člena, se Kneževina Monako zavezuje, da bo sprejela ukrepe z enakim učinkom kot ga imajo veljavni pravni akti Unije, ki se nanašajo na te storitve. Z odstopanjem od postopka iz odstavka 5 tega člena Komisija navedene akte vključi v Prilogo B.

Člen 12

1.   Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za reševanje vseh sporov med pogodbenicami, ki bi bili posledica neizvajanja obveznosti ali neupoštevanja katere od določb iz tega sporazuma in ki ne bi mogli biti rešeni v okviru skupnega odbora. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izvedli vse možne ukrepe za sporazumno rešitev sporov v okviru skupnega odbora.

2.   Če v tem okviru ni možno najti sporazumne rešitve, lahko Evropska unija – na podlagi priporočila Komisije ter na podlagi mnenj Francije in ECB, slednje pri zadevah, za katere je pristojna – ali Kneževina Monako predloži zadevo Sodišču Evropske unije, če skupni odbor odloči, da ena od pogodbenic ni izpolnila obveznosti ali ni upoštevala določb iz tega sporazuma. Sodba Sodišča je zavezujoča za pogodbenice, ki bodo sprejele potrebne ukrepe za upoštevanje sodbe v roku, ki ga določi Sodišče v svoji sodbi.

3.   Če Evropska unija ali Kneževina Monako ne sprejme potrebnih ukrepov za upoštevanje sodbe v določenem roku, lahko druga pogodbenica nemudoma prekine sporazum.

4.   Za vsa vprašanja glede veljavnosti odločitev institucij ali organov Evropske unije, sprejetih pri izvajanju tega sporazuma, je pristojno izključno Sodišče Evropske unije. Predvsem lahko vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem na ozemlju Kneževine Monako uporablja pravna sredstva, ki jih imajo na voljo fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju Francije proti pravnim aktom katere koli oblike ali vrste, ki so nanje naslovljene.

Člen 13

1.   Skupni odbor je sestavljen iz zastopnikov Kneževine Monako in Evropske unije. Skupni odbor izmenjuje stališča in informacije ter sprejema odločitve, navedene v členih 3, 6 in 11. Proučuje ukrepe, ki jih sprejema Kneževina Monako, in poskuša rešiti morebitne spore, ki so posledica izvajanja tega sporazuma. Skupni odbor sprejme tudi svoj poslovnik.

2.   Zastopstvo Evropske unije je sestavljeno iz zastopnikov Francoske republike, ki mu predseduje, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Zastopstvo Evropske unije sprejema svoja pravila in postopke s soglasjem.

3.   Monaško zastopstvo je sestavljeno iz zastopnikov, ki jih imenuje državni minister (Ministre d’Etat), predseduje pa jim svetnik vlade (Conseiller de Gouvernement) za finance in gospodarstvo ali njegov namestnik.

4.   Skupni odbor se sestane najmanj enkrat letno in vsakič, ko eden od članov oceni, da je to potrebno, da bi odbor lahko izpolnil naloge, za katere je zadolžen v skladu s tem sporazumom, zlasti v zvezi z razvojem zakonodaje na evropski, francoski in monaški ravni. Odboru izmenoma predsedujeta, vsakič za eno leto, predsednik zastopstva Evropske unije in predsednik zastopstva Monaka. Skupni odbor sprejema svoje odločitve soglasno.

5.   Sekretariat odbora je sestavljen iz dveh oseb, od katerih eno imenuje predsednik monaškega zastopstva in eno predsednik zastopstva Evropske unije. Sekretariat sodeluje tudi na sestankih odbora.

Člen 14

Vsaka pogodbenica lahko prekine ta sporazum z enoletnim odpovednim rokom.

Člen 15

Ta sporazum je napisan v francoskem jeziku in se lahko po potrebi prevede v ostale jezike Evropske unije. Vendar je pravno zavezujoča le francoska različica.

Člen 16

Ta sporazum začne veljati 1. decembra 2011.

Člen 17

Monetarni sporazum z dne 24. decembra 2001 se razveljavi na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. Sklicevanja na sporazum z dne 24. decembra 2001 se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

V Bruslju, 29. novembra 2011 v treh izvirnikih v francoskem jeziku.

Za Evropsko unijo

Olli REHN

Podpredsednik

François BAROIN

Minister za gospodarstvo, finance in industrijo Francoske republike

Za kneževino Monako

Michel ROGER

Državni minister

PRILOGA A

Bančna in finančna zakonodaja

Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij: glede določb, ki se nanašajo na kreditne institucije, UL L 372, 31.12.1986, str. 1,

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij, UL L 283, 27.10.2001, str. 28,

Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic, UL L 178, 17.7.2003, str. 16,

Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic, UL L 224, 16.8.2006, str. 1.

Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov, UL L 44, 16.2.1989, str. 40.

Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano): glede določb, ki se nanašajo na kreditne institucije, UL L 177, 30.6.2006, str. 201,

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2008/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2006/49/ES o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila, UL L 76, 19.3.2008, str. 54,

Direktiva Komisije 2009/27/ES z dne 7. aprila 2009 o spremembi nekaterih prilog k Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi določbami glede upravljanja s tveganji, UL L 94, 8.4.2009, str. 97,

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja, UL L 302, 17.11.2009, str. 97,

Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov, UL L 329, 14.12.2010, str. 3,

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog, UL L 135, 31.5.1994, str. 5,

spremenjena z naslednjima aktoma:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve, UL L 79, 24.3.2005, str. 9,

Direktiva 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo, UL L 68, 13.3.2009, str. 3.

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, UL L 166, 11.6.1998, str. 45,

spremenjena z naslednjima aktoma:

Direktiva 2009/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil, UL L 146, 10.6.2009, str. 37,

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano): razen naslovov III in IV, UL L 177, 30.6.2006, str. 1,

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva Komisije 2007/18/ES z dne 27. marca 2007 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja nekaterih institucij iz področje njene uporabe ali njihove vključitve v področje njene uporabe ter glede obravnave izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, UL L 87, 28.3.2007, str. 9,

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju, UL L 247, 21.9.2007, str. 1,

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES, UL L 319, 5.12.2007, str. 1, v zvezi z določbami naslovov I in II Direktive 2007/64/ES,

Direktiva 2008/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, UL L 81, 20.3.2008, str. 38,

Direktiva Komisije 2009/83/ES z dne 27. julija 2009 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji, UL L 196, 28.7.2009, str. 14,

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES, UL L 267, 10.10.2009, str. 7, razen naslova III Direktive 2009/110/ES,

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja, UL L 302, 17.11.2009, str. 97,

Direktiva Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe, UL L 60, 10.3.2010, str. 15,

Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov, UL L 329, 14.12.2010, str. 3,

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij, UL L 125, 5.5.2001, str. 15.

Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, UL L 168, 27.6.2002, str. 43,

spremenjena z naslednjim aktom:

Direktiva 2009/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil, UL L 146, 10.6.2009, str. 37.

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 35, 11.2.2003, str. 1,

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve, UL L 79, 24.3.2005, str. 9,

Direktiva 2008/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2002/87/ES o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, UL L 81, 20.3.2008, str. 40,

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS: glede določb, ki se nanašajo na kreditne ustanove, razen členov 15, 31–33 in naslova III, UL L 145, 30.04.2004, str. 1.

Popravek Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004), UL L 45, 16.2.2005, str. 18,

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2006/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o spremembi Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov glede nekaterih rokov, UL L 114, 27.4.2006, str. 60,

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju, UL L 247, 21.9.2007, str. 1,

Direktiva 2008/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, UL L 76, 19.3.2008, str. 33,

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 120,

in dopolnjena z naslednjima aktoma:

Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi, UL L 241, 2.9.2006, str. 1,

Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive, UL L 241, 2.9.2006, str. 26.

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES, UL L 267, 10.10.2009, str. 7, razen naslova III Direktive 2009/110/ES.

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES: glede določb naslovov I in II Direktive 2007/64/ES, UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

Popravek Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007), UL L 187, 18.7.2009, str. 5,

spremenjena z naslednjim aktom:

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja, UL L 302, 17.11.2009, str. 97.

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES, UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

PRILOGA B

Preprečevanje pranja denarja

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, UL L 309, 25.11.2005, str. 15,

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES, UL L 319, 5.12.2007, str. 1, v zvezi z določbami naslovov I in II Direktive 2007/64/ES,

Direktiva 2008/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, UL L 76, 19.3.2008, str. 46,

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES, UL L 267, 10.10.2009, str. 7, razen naslova III Direktive 2009/110/ES,

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 120,

in dopolnjena z naslednjimi akti:

Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu, UL L 214, 4.8.2006, str. 29,

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev, UL L 345, 8.12.2006, str. 1,

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, UL L 309, 25.11.2005, str. 9.

Preprečevanje goljufij in ponarejanja

Okvirni sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufiji in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, UL L 149, 2.6.2001, str. 1.

Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, UL L 373, 21.12.2004, str. 1,

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, UL L 17, 22.1.2009, str. 5.

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, UL L 181, 4.7.2001, str. 6,

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, UL L 17, 22.1.2009, str. 1.

Okvirni sklep Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 140, 14.6.2000, str. 1,

spremenjen z naslednjim aktom:

Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi ukrepi proti ponarejanju v zvezi z uvedbo eura, UL L 329, 14.12.2001, str. 3.

Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem, UL L 329, 14.12.2001, str. 1.

Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol), UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

Sklep Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 339, 21.12.2001, str. 50,

spremenjen z naslednjima aktoma:

Sklep Sveta 2006/75/ES z dne 30. januarja 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 36, 8.2.2006, str. 40,

Sklep Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 330, 28.11.2006, str. 28.

Bančna in finančna zakonodaja

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje, UL L 84, 26.3.1997, str. 22.


(1)  UL L 30, 4.2.1999, str. 31.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/25


Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka Svetovalnega odbora dne 5. novembra 2010 o predhodnem osnutku odločbe v zadevi COMP/M.5658 – Unilever/Sara Lee Body Care

Poročevalka: Slovaška

2012/C 23/08

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena združitev pomeni koncentracijo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašeno dejanje razsežnost Skupnosti v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so definicije proizvodnih trgov za presojo zadevnega dejanja naslednje:

(a)

ločeni trgi za moške in nemoške dezodorante;

(b)

trg za izdelke za kopel in tuširanje, medtem ko nadaljnje razlikovanje med izdelki za kopel in izdelki za tuširanje ter razlikovanje med izdelki za tuširanje za moške in za ženske lahko v tem primeru ostane odprto;

(c)

trg za mila, medtem ko nadaljnje razlikovanje med tekočimi in trdimi mili lahko v tem primeru ostane odprto;

(d)

trg za izdelke za nego kože, medtem ko nadaljnje razlikovanje med izdelki za nego obraza, rok in telesa lahko v tem primeru ostane odprto;

(e)

trg za detergente, medtem ko v tem primeru ni nujna natančna opredelitev proizvodnega trga za te izdelke;

(f)

trg za mehčalce perila, medtem ko v tem primeru ni nujna natančna opredelitev proizvodnega trga za te izdelke;

(g)

trg za izdelke za britje, medtem ko v tem primeru ni nujna natančna opredelitev proizvodnega trga za te izdelke;

(h)

trg za zobno pasto, medtem ko v tem primeru ni nujna natančna opredelitev proizvodnega trga za te izdelke;

(i)

trg za izdelke za nego las, medtem ko nadaljnje razlikovanje med šamponi, balzami/negovalnimi oblogami in izdelki za oblikovanje pričeske lahko v tem primeru ostane odprto;

(j)

trg za čistila za gospodinjstvo, medtem ko v tem primeru ni nujna natančna opredelitev proizvodnega trga za te izdelke, vključno s segmentacijo za večnamenska čistila.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so za namene presoje zadevnega dejanja definicije geografskih trgov za vse analizirane trge nacionalne.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi predlagana koncentracija lahko privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na naslednjih trgih:

(a)

nemoški dezodoranti v Belgiji;

(b)

nemoški dezodoranti na Danskem;

(c)

nemoški dezodoranti na Irskem;

(d)

nemoški dezodoranti na Nizozemskem;

(e)

nemoški dezodoranti na Portugalskem;

(f)

nemoški dezodoranti v Španiji;

(g)

moški dezodoranti v Španiji;

(h)

nemoški dezodoranti v Združenem kraljestvu.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ni verjetno, da bo predlagana koncentracija privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na naslednjih trgih:

(a)

vsi trgi za moške in nemoške dezodorante razen trgov, omenjenih v zgornjem vprašanju 5;

(b)

vsi trgi za izdelke za kopel in tuširanje;

(c)

vsi trgi za mila;

(d)

vsi trgi za izdelke za nego kože;

(e)

vsi trgi za detergente;

(f)

vsi trgi za mehčalce perila;

(g)

vsi trgi za izdelke za britje;

(h)

vsi trgi za zobne paste;

(i)

vsi trgi za izdelke za nego las;

(j)

vsi trgi za čistila za gospodinjstvo.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da zaveze zadostujejo za odpravo bistvenega oviranja učinkovite konkurence na naslednjih trgih:

(a)

nemoški dezodoranti v Belgiji;

(b)

nemoški dezodoranti na Danskem;

(c)

nemoški dezodoranti na Irskem;

(d)

nemoški dezodoranti na Nizozemskem;

(e)

nemoški dezodoranti na Portugalskem;

(f)

nemoški dezodoranti v Španiji;

(g)

moški dezodoranti v Španiji;

(h)

nemoški dezodoranti v Združenem kraljestvu.

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, pod pogojem da obe strani izpolnjujeta zaveze, ki sta jih predlagali, in ob upoštevanju zavez, da predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

9.

Svetovalni odbor se strinja z mnenjem Komisije, da se priglašena koncentracija razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

10.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/28


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)

COMP/M.5658 – Unilever/Sara Lee Body Care

2012/C 23/09

Podjetji Unilever N.V. in Unilever Plc (v nadaljnjem besedilu skupaj: Unilever) sta 21. aprila 2010 obvestili Komisijo o pridobitvi izključnega nadzora z nepreklicno zavezujočo ponudbo, objavljeno 25. septembra 2009, nad podjetjem Sara Lee Household and Body Care International (v nadaljnjem besedilu: Sara Lee), ki je v lasti podjetja Sara Lee Corporation.

Komisija je po pregledu priglasitve ugotovila, da priglašena operacija spada na področje Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o združitvah) in da združitev zbuja resne dvome glede združljivosti z notranjim trgom in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru. Komisija je 31. maja 2010 začela postopek z drugo fazo preiskave v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

Komisija je 12. avgusta 2010 podjetju Unilever poslala obvestilo o nasprotovanju, v katerem je predhodno ugotovila, da bi priglašena koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na znatnem delu skupnega trga v smislu člena 2 Uredbe o združitvah.

Podjetju Unilever je bil dovoljen vpogled v spis, vendar je podjetje 17. avgusta 2010 med drugim zaprosilo za nadaljnje razkritje določenih dokumentov, ki so bili po njegovem mnenju v veliki meri okrnjeni. Zato je Komisija navezala stik s ponudnikom informacij in dobila manj okrnjene različice nekaterih dokumentov, ki so bile nato predložene podjetju Unilever. Podjetje si je pridržalo pravico do trditve, da so bile kršene njegove pravice do obrambe zaradi odloženega dostopa do spisa. Vendar se v nadaljnjem postopku podjetje Unilever ni vrnilo k navedenemu vprašanju in ni zahtevalo odločitve pooblaščenca za zaslišanje.

Podjetje Unilever se je odzvalo na obvestilo o nasprotovanju 27. avgusta 2010, pri čemer ni zahtevalo ustnega zaslišanja.

Kot zainteresirano tretjo stran sem sprejel eno podjetje, ki je bilo seznanjeno z naravo in predmetom postopka in ga je Komisija pozvala k predložitvi pripomb.

Dodatna dejstva, ki jih je zbrala Komisija po sprejetju obvestila o nasprotovanju, so bila podjetju Unilever predložena v dopisu o dejstvih, ki je bil poslan 1. oktobra 2010, ob tem je podjetje dobilo nadaljnji vpogled v spis in priložnost, da predloži opažanja.

Za uskladitev priglašene koncentracije z notranjim trgom je podjetje Unilever predlagalo prvi sklop zavez, ki so bile preizkušene na trgu. Po preskusu trga je priglasitelj predložil popravljen sklop zavez, ki so bile prav tako preizkušene na trgu. Podjetje Unilever je imelo dostop do opažanj, ki so bila prejeta po preizkusu trga.

Pozneje je bil predložen končni sklop zavez, za katerega Komisija meni, da obravnava pomisleke glede konkurence, ki so bili izraženi v obvestilu o nasprotovanju, še posebej na trgu nemoških dezodorantov v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Veliki Britaniji ter na trgu moških dezodorantov v Španiji. Podjetje Unilever ni izrazilo nobenih pripomb glede objektivnosti preskusa trga, ki ga je izvedla Komisija (3).

Končni predlog zavez je v bistvu sestavljen iz popolne odprodaje dejavnosti podjetja Sanex za vse kategorije izdelkov v EGP. To predvsem vključuje vse blagovne znamke Sanex v Evropi, ki so v lasti podjetja Unilever, in tudi druge pravice intelektualne lastnine, ki jih uporablja podjetje Sanex ali so z njim povezane.

Komisija tako ugotavlja, da popravljene zaveze zadostno odpravljajo pomisleke v zvezi s konkurenco, ki so bili izraženi v obvestilu o nasprotovanju. Komisija zato predlaga, da se v skladu s členoma 8(2) in 10(2) Uredbe o združitvah priglašena koncentracija razglasi za skladno z notranjim trgom in Sporazumom EGP, v skladu z zgoraj navedenimi pogoji in obveznostmi.

Od priglasitelja, druge udeležene strani ali katere koli tretje strani nisem prejel nobenih vprašanj ali predložitev. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da za zadevo niso potrebne posebne pripombe glede pravice do zaslišanja, menim, da je bila v tem primeru pravica strank do zaslišanja upoštevana.

Bruselj, 12. novembra 2010

Michael ALBERS


(1)  V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001, str. 21).

(2)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(3)  Člen 14 Sklepa Komisije 2001/462/ES.


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/30


Povzetek sklepa Komisije

z dne 17. novembra 2010

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/M.5658 – Unilever/Sara Lee Body Care)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7934)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/10

Komisija je 17. novembra 2010 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij  (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe sprejela sklep glede združitve. Nezaupna različica celotnega sklepa je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html

I.   STRANKE

(1)

Unilever je angleško-nizozemsko podjetje (2) in svetovni dobavitelj hitro premikajočega se blaga za široko porabo, katerega delnice kotirajo predvsem na borzi Euronext Amsterdam (prek podjetja Unilever N.V.) in na londonski borzi (prek podjetja Unilever Plc). Njegove glavne dejavnosti so na področju prehrambnih izdelkov, gospodinjskih izdelkov in izdelkov za osebno higieno. V sektorju gospodinjskih izdelkov je Unilever glavni dobavitelj izdelkov za čiščenje in higieno tkanin ter površin. Oddelek za osebno higieno podjetja Unilever dobavlja dezodorante, izdelke za kopel in tuširanje, izdelke za nego kože, za ustno nego in nego las.

(2)

Podjetje Sara Lee Corporation je svetovni dobavitelj izdelkov blagovnih znamk za široko porabo, ki deluje predvsem v sektorjih mesnih izdelkov, pekovskih izdelkov, pijač, gospodinjstva in izdelkov za nego telesa. Podjetje ima sedež v ZDA, njegove delnice pa kotirajo na borzah v New Yorku in Chicagu. Sestavljeno je iz (i) podjetja za izdelke za nego telesa, ki proizvaja in dobavlja izdelke za kopel in tuširanje, dezodorante, izdelke za nego dojenčkov, toaletne izdelke za moške in izdelke za ustno nego po vsem svetu in (ii) evropskega podjetja za nego perila, ki dobavlja izdelke za čiščenje in nego tkanin ter pripomočke za pranje perila.

II.   KONCENTRACIJA

(3)

Podjetje Unilever je 25. septembra 2009 predložilo ponudbo za nakup podjetja Sara Lee Corporation in njegove dejavnosti svetovne prodaje izdelkov za nego telesa in evropske prodaje izdelkov za nego perila. Pridobitev podjetja Unilever je sestavljena iz več nakupov delnic in sredstev, ki sestavljajo podjetje Sara Lee Body Care, ki je v lasti podjetja Sara Lee Corporation, kot je določeno v kupoprodajni pogodbi.

(4)

Ker je po izvedbi priglašene združitve podjetje Unilever postalo lastnik vseh delnic in sredstev podjetja Sara Lee Body Care, pomeni predlagana združitev koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

III.   POVZETEK

(5)

Po pregledu priglasitve je Komisija 31. maja 2010 sprejela sklep, v katerem ugotavlja, da koncentracija spada na področje uporabe Uredbe o združitvah in zbuja resne dvome glede združljivosti z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP, ter začela postopek na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(6)

Podjetju Unilever je bilo 12. avgusta 2010 poslano obvestilo o nasprotovanju na podlagi člena 18 Uredbe o združitvah. Podjetje Unilever je 27. avgusta 2010 odgovorilo na obvestilo o nasprotovanju.

(7)

Podjetje Unilever je 21. septembra 2010 ponudilo zaveze, da bi bila predlagana koncentracija združljiva z notranjim trgom. Navedene zaveze so bile spremenjene in končna verzija zavez je bila Komisiji predložena 12. novembra 2010.

IV.   OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

(8)

Podjetji Unilever in Sara Lee Body Care sta obe aktivni na področju dobave izdelkov za osebno higieno in gospodinjskih izdelkov. Njune aktivnosti se pokrivajo na naslednjih področjih: dezodoranti, čiščenje kože (izdelki za osebno umivanje, na primer izdelki za kopel in tuširanje ter mila), nega kože (vlažilni in hranilni izdelki za roke in telo), nega tkanin (detergenti, mehčalci in pripomočki za pranje perila), nega po britju, ustna nega (zobna pasta), nega las (šamponi, balzami in izdelki za oblikovanje pričeske) in gospodinjska čistila (večnamenska čistila).

(9)

Ne glede na natančno opredelitev trga navedena združitev ne sproža pomislekov glede konkurence na naslednjih področjih: čiščenje kože, nega kože, nega tkanin, nega po britju, ustna nega, nega las in gospodinjska čistila.

(10)

Ta povzetek se osredotoča le na dezodorante, za katere je bilo ugotovljeno bistveno oviranje učinkovite konkurence na več nacionalnih trgih, in sicer: v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Združenem kraljestvu.

A.   Zadevni trgi

(11)

Dezodoranti so izdelki, ki zmanjšajo ali odpravijo negativne učinke potenja s pomočjo uravnavanja vonja in/ali vlažnosti. Vedno bolj se razlikujejo glede na spol in večina blagovnih znamk trži različice, ki so namenjene posebej moškim in ženskam. Nekatere blagovne znamke so na voljo le v moških ali ženskih različicah. V nekaterih državah članicah (še posebej Španiji) obstaja „unisex“ kategorija, ki ponuja izdelke, namenjene tako moškim kot ženskam.

(12)

Dezodoranti se prodajajo v različnih oblikah. Obstaja razlika med dezodoranti, pri katerih je potreben stik s kožo (predvsem v obliki roll-on, kreme, v stiku in robčki), in dezodoranti, pri katerih stik ni potreben. Blagovne znamke dezodorantov so običajno povezane z določenimi temeljnimi funkcijami, najpomembnejše od teh so: učinkovitost, nega kože ali vonj.

(13)

Vodilna blagovna znamka podjetja Sara Lee je Sanex (3). Trženje izdelka je osredotočeno predvsem na obljubo zdrave kože, vendar stranke cenijo Sanex tudi zaradi učinkovitosti.

(14)

Podjetje Unilever ima v EU tri glavne blagovne znamke: Axe, Rexona in Dove (4). Axe (imenovan Lynx v Združenem kraljestvu in na Irskem) je izključno moški dezodorant. Dezodorant Rexona (imenovan Sure v Združenem kraljestvu in na Irskem) je priznan kot učinkovit izdelek, ki je na voljo v moški in ženski različici, vendar je bolj priznan na področju ženskih dezodorantov. Dezodoranti Dove se posebej osredotočajo na vrhunsko vlaženje za preprečevanje suhe kože. Ta blagovna znamka je bila sprva namenjena izključno ženskam, januarja 2010 pa se je v več državah članicah EU začela tržiti paleta izdelkov v okviru blagovne znamke Dove Men + Care, ki vključuje tudi dezodorante.

(15)

Glavni konkurenti strank na območju EGP so: podjetje Beiersdorf (ki trži blagovno znamko Nivea, eno glavnih blagovnih znamk dezodorantov na območju EGP), Henkel (blagovna znamka Fa), Colgate-Palmolive (ki dobavlja dezodorante blagovnih znamk Palmolive in Soft & Gentle), L'Oreal (z blagovnimi znamkami kot so Narta, Ushuaïa in Garnier Mineral) in Procter & Gamble (ki trži blagovne znamke Mum, Secret, Gillette in Old Spice).

Opredelitev trga za dezodorante

(16)

Preiskava trga ni potrdila opredelitve proizvodnega trga, ki so jo predlagale stranke in po kateri naj bi bili moški dezodoranti del istega upoštevnega proizvodnega trga kot nemoški dezodoranti. Preiskava je nasprotno pokazala, da moški in nemoški dezodoranti tvorijo dva različna proizvodna trga.

(17)

Preiskava trga je zagotovila vrsto elementov, ki podpirajo zaključek, da moški in nemoški dezodoranti niso zamenljivi z vidika povpraševanja, saj so na prodajnih policah ločeni, cene se razlikujejo, gibanje rasti je različno in uporaba s strani nasprotnega spola je omejena. Glede zamenljivosti s strani ponudbe rezultati preiskave niso potrdili zaključka, da so moški in nemoški dezodoranti zamenljivi za namene opredelitve upoštevnega proizvodnega trga. Tudi če bi bila širitev znane moške/ženske/unisex znamke dezodorantov v kategorijo drugega spola načeloma možna za večje dobavitelje dezodorantov, bi taka širitev še vedno zahtevala precejšen vložek časa in denarja za pripravo in lansiranje izdelka. Zato je bil sprejet zaključek, da moški in nemoški dezodoranti predstavljajo ločena upoštevna proizvodna trga.

(18)

V povezavi z upoštevnim geografskim trgom je preiskava trga potrdila, da geografski trg dezodorantov ostaja nacionalen po obsegu. Po mnenju strank in konkurentov v vseh državah članicah so cene in potrošnikove prednostne izbire blagovnih znamk, oblik in različic, ki temeljijo na spolu, v vsaki državi različne. Lokalne blagovne znamke imajo v številnih državah članicah še vedno pomembno vlogo. Nadalje so skoraj vsi udeleženci na trgu potrdili, da se pogajanja glede cen in nabava izvajajo na nacionalni ravni. Zato so bili trgi dezodorantov analizirani po posameznih državah.

B.   Presoja konkurenčnosti

Uvod

(19)

Komisija je izvedla temeljito preiskavo strukture in delovanja trgov dezodorantov, ki jih zadeva predlagana združitev. Komisija je ugotovila, da bi združitev verjetno privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na trgih za nemoške dezodorante v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Združenem kraljestvu. Na trgih moških dezodorantov je bilo bistveno oviranje učinkovite konkurence ugotovljeno le v Španiji.

(20)

Sledeče uvodne izjave vsebujejo splošno oceno, ki velja za vse navedene države članice. Nadalje so predstavljene ocene za posamezne države in povzetek ponujenih zavez.

Splošna ocena

(21)

Na ločenih trgih, kot je trg dezodorantov, tržni deleži sicer kažejo tržno moč strank, vendar ne odražajo v celoti konkurenčnih odnosov. Ta sklep preučuje elemente, ki kažejo na dvige cen, in nato obravnava izravnalne dejavnike v skladu z okvirom za analizo neusklajenih učinkov iz Smernic o presoji horizontalnih združitev (5).

Verjetnost dviga cen

(22)

Na ločenih trgih je stopnja zamenljivosti med izdelki podjetij, ki se združujejo, eden od bistvenih elementov pri oceni učinkov združitve. Glede tesne konkurence je Komisija ugotovila, da imajo blagovne znamke podjetja Unilever (Dove, Rexona/Sure in Vasenol/Vaseline) primerljiv položaj kot blagovna znamka Sanex. Interni dokumenti in analize številnih študij medsebojnega sodelovanja prav tako potrjujejo primerljivost blagovnih znamk podjetja Unilever in znamke Sanex.

(23)

Komisija je izvedla simulacijo združitve, ki je pokazala na verjeten dvig cen po združitvi. Model je sestavljen iz dveh komponent. Na strani povpraševanja je opisano, kako potrošniki izberejo dezodorant, pri čemer so bili uporabljeni dopolnjeni logit modeli. Na strani ponudbe je opisano, kako proizvajalci določajo cene: v modelu je predvideno, da proizvajalci konkurirajo s tem, da določajo cene izdelkov glede na povpraševanje, kot je opisano v modelu. Predviden dvig cen je pridobljen s primerjavo tržnega ravnovesja po združitvi, kot je predviden po modelu, s prevladujočim tržnim ravnovesjem pred združitvijo. Za simulacijo cen po združitvi ekonomski model, ki je bil uporabljen, predpostavlja, da cene blagovnih znamk, ki se združijo, po združitvi določa isto podjetje, medtem ko so znamke pred združitvijo med seboj tekmovale.

Pomanjkanje izravnalne kupne moči

(24)

Podjetje Unilever ima na trgu dezodorantov pomemben položaj, kar mu omogoča boljše pogajalsko izhodišče v primerjavi s konkurenti. Komisija je ugotovila, da bi se ta položaj še dodatno okrepil s predlagano združitvijo in s tem trgovci na drobno ne bi mogli konkurirati, saj bi bilo njihovo pogajalsko izhodišče še dodatno oslabljeno.

(25)

Niti konkurenčni pritisk zasebnih blagovnih znamk niti grožnja z umikom s prodajnih polic trgovcev na drobno ali relativne marže ne kažejo, da bi se lahko trgovci na drobno uprli splošnemu dvigu cen izdelkov podjetja Unilever po združitvi.

(26)

Po preučitvi vseh elementov je bilo ugotovljeno, da moč kupcev ne bi zmanjšala verjetnosti dviga cen.

Majhna verjetnost zadostnega vstopa na trg

(27)

Večina konkurentov in tudi veliko strank na trgih dezodorantov je navedlo, da je vstop (ali širjenje) na trg dezodorantov, bodisi s sosednjega trga izdelkov za osebno higieno bodisi kot nov udeleženec na trgu, težaven in da so ovire za vstop na trg običajno velike. Uspešen vstop nove blagovne znamke na trg ali predstavitev nove različice, namenjene drugemu spolu, s strani obstoječega dobavitelja dezodorantov zahteva precejšen vložek časa in denarja zaradi več ključnih faz (testiranje zamisli, distribucija, trženje).

(28)

Nadalje so interni dokumenti in primer nedavnega vstopa znamke Garnier Mineral na trg pokazali, da ima podjetje Unilever kot vodilno podjetje na trgu, ki proizvaja več blagovnih znamk, zmožnost in tudi interes za preprečitev vstopa novih blagovnih znamk ali širjenje obstoječih.

(29)

Zato je bilo ugotovljeno, da so ovire za vstop na trg dezodorantov zelo velike.

Ocene za posamezne države

(30)

Na večini zadevnih nacionalnih trgov bi združitev privedla do nadaljnje krepitve vodilnega položaja podjetja Unilever na trgih nemoških dezodorantov (z izjemo Danske, kjer ima vodilni položaj podjetje Sara Lee, Unilever pa je na drugem mestu). Prirastek je sicer različen, vendar običajno velik (nad 6 odstotnih točk). Nadalje bi imel v vseh navedenih državah članicah drugi največji konkurent znatno nižji tržni delež na trgu nemoških dezodorantov v primerjavi s skupnim tržnim deležem strank, kot je razvidno iz spodnje tabele:

Država

Unilever v %

Sara Lee v %

Skupaj v %

Konkurenti v %

Belgija

30–40

10–20

50–60

Henkel: 10–20

Beiersdorf: 10–20

Zasebne blagovne znamke: 5–10

Danska

20–30

20–30

40–50

Unicare: 10–20

Beiersdorf: 10–20

E. Tjellesen: 5–10

Irska

60–70

5–10

60–70

Beiersdorf: 10–20

Colgate: 10–20

Revlon: 0–5

Nizozemska

30–40

10–20

40–50

Beiersdorf: 10–20

Drugo: 10–20

Henkel: 5–10

Portugalska

40–50

5–10

40–50

Beiersdorf: 20–30

L'Oreal: 10–20

Zasebne blagovne znamke: 5–10

Španija (nemoški trg)

20–30

20–30

40–50

Zasebne blagovne znamke: 20–30

G. Puig: 5–10

Beiersdorf: 5–10

Španija (moški trg)

50–60

10–20

60–70

Beiersdorf: 10–20

G. Puig: 5–10

Coty: 5–10

Združeno kraljestvo

50–60

5–10

60–70

Colgate: 5–10

Revlon: 5–10

Beiersdorf: 5–10

Belgija

(31)

V Belgiji je preiskava trga pokazala na močno konkurenco med blagovnimi znamkami strank. Na trgu nemoških dezodorantov je bilo najuspešnejše podjetje Sara Lee z blagovno znamko Sanex, katere prodaja se je med letoma 2008 in 2009 povečala za 10–20 %. Tveganje, da bi se prodaja podjetja Unilever zmanjšala na račun prodaje znamke Sanex, je pomenilo pomemben konkurenčen pritisk na podjetje Unilever, ki bi ga združitev odpravila. Celoten simuliran dvig cen za vse kategorije dezodorantov bi znašal 4–5 % in približno 6 % na trgu nemoških dezodorantov. Poleg tega so bili za blagovno znamko Sanex predvideni močni dvigi cen (med 14 % in 20 %).

Danska

(32)

Podjetje Sara Lee je bilo največji in najuspešnejši dobavitelj nemoških dezodorantov na Danskem. Preiskava trga je pokazala, da nekateri od konkurentov dobavljajo visoko cenjene/prestižne blagovne znamke, ki so bile zgolj daljni konkurenti blagovnim znamkam strank. Cenovna razlika med navedenimi blagovnimi znamkami in znamkami, ki so namenjene za množični trg in med katere spadajo tudi znamke strank, je bila precejšnja. Združitev bi odpravila tekmovalnost med dvema največjima dobaviteljema, saj je podjetje Unilever oviralo blagovne znamke podjetja Sara Lee in obratno.

Irska

(33)

Na Irskem bi bil skupni tržni delež na trgu nemoških dezodorantov zelo velik, znašal bi 60–70 % (drugi največji dobavitelj Beiersdorf bi bil veliko manjši od novega subjekta). Preiskava trga je pokazala, da so blagovne znamke strank tesno konkurirale, še posebej Dove in Sanex. Preiskava je tudi pokazala, da bi združitev odpravila konkurenčni pritisk, ki je spodbujala konkurenčno tekmovalnost na trgu.

Nizozemska

(34)

Na Nizozemskem sta bili podjetji Unilever in Sara Lee prvi in tretji dobavitelj na trgu nemoških dezodorantov. Prodaja podjetja Sara Lee se je povečala za 10–20 % med letoma 2007 in 2009, pri čemer se je prodaja blagovne znamke Sanex povečala za 10–20 % in znamke Neutral za 20–30 %. Združitev bi odpravila tesnega konkurenta dveh glavnih blagovnih znamk podjetja Unilever. Verjetnost dviga cen kot posledica združitve je zato zelo velika in simulacija združitve je pokazala na 5–6 % dvig cen na trgu nemoških dezodorantov. Predvsem bi se dvignile cene blagovnih znamk Sanex (okoli 20 %) in Dove (med 7 % in 11 %).

Portugalska

(35)

Na Portugalskem bi stranki dosegli skupni tržni delež 40–50 % na trgu nemoških dezodorantov. Ta delež bi bil več kot dvakrat večji od tržnega deleža najbližjega konkurenta (Beiersdorf) in več kot štirikrat večji od naslednjega konkurenta (L'Oréal). Preiskava trga je pokazala, da so blagovne znamke strank tesno konkurirale, še posebej Vasenol, Dove in Sanex. Prodaja blagovne znamke Sanex je sicer padla med letoma 2003 in 2007, vendar gre za ustaljeno blagovno znamko od leta 2007, ki spada med glavnih pet/šest blagovnih znamk na Portugalskem.

Španija (nemoški trg)

(36)

V Španiji sta bili podjetji Sara Lee in Unilever največja dobavitelja na trgu nemoških dezodorantov, obe sta bili več kot dvakrat večji od tretjega največjega dobavitelja Puig. Tesno konkurenco med blagovnimi znamkami strank je potrdila tudi preiskava trga. Čeprav je bila prodaja zasebnih blagovnih znamk v Španiji še posebej velika (20 %) in je kazala visoko stopnjo rasti, je bilo to povečanje predvsem posledica strategije enega trgovca na drobno. Nadalje je povečanje prodaje zasebnih blagovnih znamk predvsem prizadelo blagovne znamke konkurentov (katerih prodaja je padla med 15 % in 50 %), medtem ko se je prodaja znamke Sanex rahlo povečala, znamke Unilever pa je ostala stabilna.

Španija (moški trg)

(37)

Na španskem moškem trgu sta bili podjetji Unilever in Sara Lee največja dobavitelja. Preiskava trga je pokazala tesno konkurenco med blagovnimi znamkami podjetja Sara Lee (Sanex in Williams) ter znamkami podjetja Unilever (Axe in Rexona) glede ponudbe in položaja cen. Simulacija združitve je pokazala 2,2-odstotni dvig cen za moške dezodorante.

Združeno kraljestvo

(38)

V Združenem kraljestvu sta stranki na trgu nemoških dezodorantov dosegli skupni tržni delež 60–70 %, medtem ko je imel glavni konkurent Colgate tržni delež 5–10 %. Poleg strank so ostali le trije konkurenti, katerih tržni delež je bil večji od 2 %. Kvalitativni in kvantitativni podatki, zbrani med preiskavo trga, so pokazali, da so blagovne znamke strank tesno tekmovale med seboj. Simulacija združitve predvideva dvig cen na celotnem trgu dezodorantov v regiji v višini 2–3 % in 4 % na trgu nemoških dezodorantov. Na ravni blagovnih znamk je bil za Sanex predviden močan dvig cen (okoli 30 %).

C.   Prevzete zaveze

(39)

Da bi odpravili pomisleke glede konkurence, ki so povezani z združitvijo, so stranke predlagale zaveze na podlagi člena 8(2) Uredbe ES o združitvah. Prvi sklop zavez je bil predložen 21. septembra 2010 in posodobljen 24. septembra 2010, da bi Komisija ukrep potrdila. Sklop ukrepov za izboljšave je sestavljen iz 5-letnega dovoljenja za namene preimenovanja (i) vseh izdelkov v okviru blagovne znamke Sanex v Združenem kraljestvu, Belgiji, na Irskem, Nizozemskem in Danskem ter (ii) blagovne znamke Rexona v povezavi z dezodoranti v Španiji in na Portugalskem.

(40)

Nato je Komisija tržno preskusila zaveze. Rezultati prvega tržnega preskusa so pokazali, da so potrebne številne izboljšave. Posledično so stranke 7. oktobra 2010 predložile izboljšan sklop zavez, ki je sestavljen iz popolne odprodaje dejavnosti dobave dezodorantov znamke Sanex v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, v Španiji, na Portugalskem in v Združenem kraljestvu. Podjetje Unilever bi obdržalo blagovno znamko Sanex za vse ostale izdelke/države z obveznostjo spremembe blagovne znamke.

(41)

Tržni preskus drugega sklopa zavez je pokazal, da je popolna odprodaja podjetja za dobavo dezodorantov Sanex enostavnejša in primernejša rešitev, vendar so bili izraženi pomisleki glede tržne uspešnosti ukrepa, ki razdeljuje znamko Sanex na dezodorante in druge kategorije izdelkov. Stranke so bile obveščene o teh pomislekih in so 12. novembra 2010 predložile končni sklop zavez.

(42)

Končni sklop zavez je sestavljen iz popolne odprodaje dejavnosti Sanex v vseh kategorijah izdelkov v EGP in vključuje vse pravice iz blagovne znamke, ki so v lasti podjetja Unilever v Evropi v povezavi z znamko Sanex, vse pravice intelektualne lastnine, ki so v lasti podjetja Unilever v Evropi in se uporabljajo ali so povezane z dejavnostjo Sanex, vključno z načrtovanimi inovacijami, vsemi pogodbami, najemi, obveznostmi in naročili strank, skupaj z vsemi pogodbami za storitve pakiranja (co-packing), ki so povezane z odprodanim podjetjem, dostopom do celotne proizvodne opreme in proizvodnih linij, ki se uporabljajo v dejavnosti Sanex, ter ključnim osebjem družbe.

(43)

Končni sklop ukrepov za izboljšave odpravlja pomisleke glede konkurence na enostaven in jasen način, saj zagotavlja trajno odprodajo dejavnosti Sanex, vključno z dezodoranti, v vseh sedmih državah članicah, za katere so bili izraženi pomisleki glede konkurence brez pomislekov glede poslovne uspešnosti. Ta sklop sestavlja jasen, izvedljiv in učinkovit ukrep izboljšave, zmožen ustvariti poslovno uspešnega in učinkovitega konkurenta, saj obravnava vse pomisleke glede poslovne uspešnosti, ki so bili izraženi med drugim tržnim preskusom glede razdelitve blagovne znamke, ki je bila predlagana v drugem predlogu zavez.

V.   SKLEP

(44)

Iz zgoraj navedenih razlogov ta Sklep ugotavlja, da predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu oziroma na njegovem znatnem delu.

(45)

Zato je koncentracija združljiva z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  Podjetje Unilever ima strukturo podjetja, ki kotira na dveh borzah in je sestavljeno iz podjetij Unilever N.V. ter Unilever Plc. Podjetji obstajata kot ločeni podjetji, vendar delujeta kot ena gospodarska enota.

(3)  Podjetje Sara Lee dobavlja tudi dezodorante drugih blagovnih znamk, kot so Radox (Združeno kraljestvo in Irska), Williams (Belgija, Danska, Francija in Španija), Duschdas (Nemčija), Monsavon (Francija) in Neutral (Danska, Nizozemska in Švedska). Te blagovne znamke so v primerjavi z glavno blagovno znamko dezodorantov podjetja Sara Lee (Sanex) precej manj pomembne.

(4)  Poleg navedenih glavnih blagovnih znamk ima podjetje še dve znamki, prisotni na nekaterih nacionalnih trgih: Vaseline (Vasenol na Portugalskem) in Impulse.

(5)  Smernice o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij, UL C 31, 5.2.2004, str. 5 (v nadaljnjem besedilu: Smernice o presoji horizontalnih združitev).


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/35


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6445 – Eurochem/BASF Antwerp Assets)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/11

1.

Komisija je 20. januarja 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Eurochem International Holding B.V. („Eurochem BV“, Nizozemska), ki je pod nadzorom skupine Eurochem Group SE („Eurochem SE“, Ciper), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad nekaterimi sredstvi za proizvodnjo gnojil, ki so trenutno pod nadzorom podjetja BASF Antwerpen N.V („BASF Antwerp Assets“, Belgija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Eurochem SE: pridobivanje mineralov za gnojila iz rudnikov ter proizvodnja in prodaja gnojil,

za BASF Antwerp Assets: proizvodnja mineralnih gnojil za poljščine.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6445 – Eurochem/BASF Antwerp Assets na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/36


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6451 – Schneider Electric France/Bouygues Immobilier/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/12

1.

Komisija je 20. januarja 2012 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje Schneider Electric France in podjetje Bouygues Immobilier (Francija) v smislu člena 3(4)(a) Uredbe o združitvah ustanovita skupno podjetje, ki bo ponujalo storitve na področju energetske učinkovitosti. Ta transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

Podjetje Schneider Electric France je pod nadzorom skupine Schneider Electric, ki je specializirana za gospodarjenje z energijo. Skupina se ukvarja z zasnovo, proizvodnjo in prodajo proizvodov, opreme in rešitev distribucije električne energije, industrijskim nadzorom ter avtomatizacijo. Podjetje Schneider Electric France zagotavlja storitve skupine v Franciji,

Podjetje Bouygues Immobilier je del skupine Bouygues („Bouygues“). Skupina Bouygues (Francija) je dejavna v gradbenem, telekomunikacijskem in medijskem sektorju,

Skupno podjetje bo zagotavljalo storitve za povečanje in optimizacijo energetske učinkovitosti novih in starih poslovnih stavb.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6451 – Schneider Electric France/Bouygues Immobilier/JV na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).


28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/37


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6216 – IHC/DEME/OceanflORE JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 23/13

1.

Komisija je 23. januarja 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji IHC Merwede Holding B.V („IHC“, Nizozemska) in DEME N.V. („DEME“, Belgija), z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad podjetjem OceanflORE B.V. („OceanflORE JV“, Nizozemska).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za IHC: razvoj tehnologije in sestava opreme za dejavnosti poglabljanja morskega dna, s tem povezane dejavnosti, pomorsko rudarjenje, in različne dejavnosti na morju,

za DEME: zagotavljanje storitev na področju poglabljanja morskega dna, pridobivanja zemljišč iz morja in rek, pomorskega vodnega inženirstva in na okoljskih področjih,

za OceanflORE JV: zagotavljanje storitev rudarjenja v globokem morju.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6216 – IHC/DEME/OceanflORE JV na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).