6.12.2011

Uradni list Evropske unije

C 356/1

Dodatek k Sporočilu Komisije v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, glede pristojnih organov in enotnih povezovalnih organov

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 356/01

Države članice so Komisiji do 15. novembra 2011 v skladu s členom 5(1) sporočile imena naslednjih pristojnih organov

Država članica: BELGIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Richtlijn 2008/48/EG inzake kredietovereenkomsten voor consumenten/Directive 2008/48/CE concernant les contrats de crédit aux consommateurs

FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie

DG Controle en Bemiddeling

SPF économie, PME, classes moyennes et énergie

Država članica: BOLGARIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Директива 2008/48/ЕО относно договорите за потребителски кредити

Комисия за защита на потребителите

Država članica: ČEŠKA REPUBLIKA

Pristojni organ(-i):

3.	Směrnice 2008/48/ES o smlouvách o spotřebitelském úvěru

Česká národní banka

Česká obchodní inspekce

Država članica: DANSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Direktiv 2008/48/EF om forbrugerkreditaftaler

Finanstilsynet og Forbrugerombudsmanden

Država članica: NEMČIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Richtlinie 2008/48/EG über Verbraucherkreditverträge

Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit

Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht

Niedersächsisches Ministerium für Wirtschaft, Arbeit und Verkehr

Ministerium für Wirtschaft und Wissenschaft des Saarlandes

Bezirksregierung Düsseldorf

Hessisches Ministerium für Wirtschaft, Verkehr und Landesentwicklung

Die Senatorin für Finanzen der Freien Hansestadt Bremen

Ministerium für Wirtschaft, Klimaschutz, Energie und Landesplanung Rheinland-Pfalz, Referat 8203

Država članica: ESTONIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Tarbijakrediidilepinguid käsitlev direktiiv 2008/48/EÜ

Tarbijakaitseamet

Finantsinspektsioon

Država članica: GRČIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Οδηγία 2008/48/ΕΚ για τη σύναψη συμβάσεων καταναλωτικής πίστης

Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικής Ασφάλισης

Γενική Γραμματεία Καταναλωτή

Διεύθυνση Προστασίας Καταναλωτή

Država članica: ŠPANIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Directiva 2008/48/CE, sobre contratos de crédito al consumo

Država članica: FRANCIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Directive 2008/48/CE concernant les contrats de crédit aux consommateurs

Država članica: IRSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Directive 2008/48/EC on credit agreements for consumers

Država EGP: ISLANDIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Directive 2008/48/EC on credit agreements for consumers

Država članica: ITALIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Direttiva 2008/48/CE relativa a contratti di credito ai consumatori

Banca d’Italia

Država članica: CIPER

Pristojni organ(-i):

3.	Οδηγία 2008/48/ΕΚ για τη σύναψη συμβάσεων καταναλωτικής πίστης

Υπηρεσία Ανταγωνισμού και Προστασίας Καταναλωτών —

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Država članica: LATVIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Direktīva 2008/48/EK par patēriņa kredītlīgumiem

Patērētāju tiesību aizsardzības centrs

Država EGP: LIHTENŠTAJN

Pristojni organ(-i):

3.	Richtlinie 2008/48/EG über Verbraucherkreditverträge

Amt für Handel und Transport (bis 31.12.2011)

Amt für Volkswirtschaft

Fachbereich Konsumentenschutz (ab 1.1.2012)

Država članica: LITVA

Pristojni organ(-i):

3.	Direktyva 2008/48/EB dėl vartojimo kredito sutarčių

Lietuvos Respublikos vartojimo kredito įstatymas

Država članica: LUKSEMBURG

Pristojni organ(-i):

3.	Directive 2008/48/CE concernant les contrats de crédit aux consommateurs

Ministre ayant la protection des consommateurs dans ses attributions

Commission de surveillance du secteur financier

Država članica: MADŽARSKA

Pristojni organ(-i):

3.	A fogyasztói hitelmegállapodásokról szóló 2008/48/EK irányelv

Pénzügyi Szervezetek Állami Felügyelete

Gazdasági Versenyhivatal

Nemzeti Fogyasztóvédelmi Hatóság

Budapest Főváros Kormányhivatalának Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Baranya Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Bács-Kiskun Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Békés Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Borsod-Abaúj-Zemplén Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Csongrád Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Fejér Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Győr-Moson-Sopron Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Hajdú-Bihar Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Heves Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Jász-Nagykun-Szolnok Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Komárom-Esztergom Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Nógrád Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Pest Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Somogy Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Szabolcs-Szatmár-Bereg Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Tolna Megye Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Vas Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Veszprém Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Zala Megyei Kormányhivatal Fogyasztóvédelmi Felügyelősége

Država članica: MALTA

Pristojni organ(-i):

3.	Id-Direttiva 2008/48/KE dwar ftehim ta' kreditu għall-konsumatur

Uffiċċju għall-Affarijiet tal-Konsumatur

Awtorità ta' Malta għall-Kompetizzjoni u għall-Affarijiet tal-Konsumatur

Država članica: NIZOZEMSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Richtlijn 2008/48/EG inzake kredietovereenkomsten voor consumenten

Autoriteit Financiële Markten

Država EGP: NORVEŠKA

Pristojni organ(-i):

3.	Directive 2008/48/EC on credit agreements for consumers

Consumer Ombudsman

Država Članica: AVSTRIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Richtlinie 2008/48/EG über Verbraucherkreditverträge

Država članica: POLJSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Dyrektywa 2008/48/WE w sprawie umów o kredyt konsumencki

Prezes Urzędu Ochrony Konkurencji i Konsumentów

Država članica: PORTUGALSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Directiva 2008/48/CE relativa a contratos de crédito aos consumidores

Država članica: ROMUNIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Directiva 2008/48/CE privind contractele de credit pentru consumatori

Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor

Država članica: SLOVENIJA

Pristojni organ(-i):

3.	Direktiva 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah

Država članica: SLOVAŠKA

Pristojni organ(-i):

3.	Smernica 2008/48/ES o zmluvách o spotrebiteľskom úvere

Slovenská obchodná inšpekcia

Država članica: FINSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Direktiivi 2008/48/EY kulutusluottosopimuksista

Država članica: ŠVEDSKA

Pristojni organ(-i):

3.	Direktiv 2008/48/EG om konsumentkreditavtal

Konsumentombudsmannen/Konsumentverket

Finansinspektionen

Država članica: ZDRUŽENO KRALJESTVO

Pristojni organ(-i):

3.	Directive 2008/48/EC on credit agreements for consumers

Office of Fair Trading; Ministry of Trade and Industry (Gibraltar)

6.12.2011

Uradni list Evropske unije

C 356/7

Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 356/02

I. UVOD

Od začetka svetovne finančne krize jeseni 2008 je Komisija izdala štiri sporočila, v katerih je predvidela podrobna navodila glede meril združljivosti pomoči držav članic finančnim institucijam (1) z zahtevami iz člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta sporočila so: Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (2) (sporočilo o bančništvu), Sporočilo o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (3) (sporočilo o dokapitalizaciji), Sporočilo o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (4) (sporočilo o oslabljenih sredstvih) ter Sporočilo o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (5) (sporočilo o prestrukturiranju). Tri od teh štirih sporočil, in sicer sporočila o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih, določajo pogoje skladnosti za glavne vrste pomoči držav članic (jamstva za obveznosti, dokapitalizacija in ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva), medtem ko sporočilo o prestrukturiranju podrobno določa elemente, ki jih mora vsebovati načrt prestrukturiranja (ali načrt za uspešno poslovanje) v primeru državne pomoči, povezane s krizo in odobrene bankam na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

Komisija je 1. decembra 2010 sprejela peto sporočilo, in sicer Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (6) (sporočilo o podaljšanju). S sporočilom o podaljšanju je bila do 31. decembra 2011 pod spremenjenimi pogoji podaljšana veljavnost sporočila o prestrukturiranju, ki je bilo edino od štirih sporočil z določenim datumom prenehanja veljavnosti. Komisija je v sporočilu o podaljšanju navedla tudi, da so pogoji za državno pomoč v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, ki izjemoma dovoljuje pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, še vedno izpolnjeni in da bodo sporočila o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih še naprej ostala v veljavi za zagotavljanje navodil glede meril skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

Zaradi poglabljanja napetosti na trgih državnega dolga v letu 2011 je bil finančni sektor Unije pod vse večjim pritiskom, zlasti kar se tiče dostopa do trgov srednje- in dolgoročnega financiranja. Bančni sveženj, ki so ga potrdili voditelji držav in vlad na zasedanju 26. oktobra 2011 (7), je namenjen povrnitvi zaupanja v bančni sektor z jamstvi za srednjeročno financiranje in oblikovanjem začasne kapitalske rezerve v višini 9-odstotnega deleža najkakovostnejšega kapitala na podlagi tržnega vrednotenja izpostavljenosti državnega dolga. Komisija kljub navedenim ukrepom meni, da bodo pogoji za državno pomoč v skladu s členom 107(3)(b) tudi po letu 2011 še naprej izpolnjeni.

Zato bodo sporočila o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih ostala v veljavi tudi po 31. decembru 2011. Poleg tega se čas veljavnosti sporočila o prestrukturiranju podaljšuje na obdobje po 31. decembru 2011 (8). Komisija bo spremljala stanje na finančnih trgih in sprejela ukrepe za zagotovitev trajnejših pravil o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje bank na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe, takoj ko bodo razmere na trgih to dovoljevale.

Zaradi lažjega izvajanja bančnega svežnja in upoštevanja razvoja profila tveganja bank od začetka krize je zaželeno, da se nekateri vidiki pravil dodatno pojasnijo in dopolnijo. V tem sporočilu so določene potrebne spremembe parametrov za skladnost pomoči bankam, povezane s krizo, od 1. januarja 2012 dalje. To sporočilo zlasti:

(a)	dopolnjuje sporočilo o dokapitalizaciji s podrobnejšimi navodili za zagotavljanje ustreznega nadomestila za kapitalske instrumente brez fiksnega donosa,

(b)	pojasnjuje, kako bo Komisija izvedla sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank v okviru bančnega svežnja, ter

(c)

uvaja spremenjeno metodologijo za zagotovitev, da bodo premije, ki se zaračunajo kot nadomestilo za jamstva za obveznosti bank, dovolj visoke za omejitev zadevne pomoči na najmanjšo potrebno, kar naj bi zagotovilo, da bodo v metodologiji upoštevane večje razlike v bančnih razponih poslov kreditnih zamenjav (CDS), ki se pojavljajo v zadnjem času, in učinek razponov CDS zadevne države članice.

II. CENA IN POGOJI ZA DRŽAVNO DOKAPITALIZACIJO

6.	Sporočilo o dokapitalizaciji daje splošna navodila za določanje cene kapitalskih vložkov. Ta navodila so v glavnem namenjena kapitalskim instrumentom s fiksnim donosom.

Komisija zaradi regulativnih sprememb in spreminjajočega se tržnega okolja pričakuje, da se bodo državni kapitalski vložki v prihodnosti pogosteje zagotavljali v obliki delnic s spremenljivim donosom. Razjasnitev pravil o ceni kapitalskih vložkov je zaželena, ker so donos iz teh delnic (negotove) dividende in kapitalski dobički, kar otežuje neposredno predhodno oceno donosa pri teh instrumentih.

Komisija bo zato ocenila donos takih kapitalskih vložkov na podlagi cene delnic ob izdaji. Kapitalski vložki bi morali biti vpisani z dovolj velikim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za „učinek slabitve“ (9)) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela primerno nadomestilo (10).

Za banke, ki kotirajo na organiziranem trgu, bi morala biti merodajna objavljena tržna cena delnic, ki dajejo enake pravice kot novo izdane delnice. Za banke, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, navedene tržne cene ni, zato bi morale države članice uporabiti ustrezen tržni pristop za vrednotenje (vključno s pristopom primerljive skupine glede razmerja med ceno in dobičkom delnice ali drugimi splošno sprejetimi metodologijami vrednotenja). Delnice bi bilo treba vpisati z dovolj velikim odbitkom cene glede na navedeno tržno vrednost (ali vrednost, določeno na podlagi tržnih pogojev).

10.	Če države članice vpišejo delnice brez glasovalnih pravic, se lahko zahteva večji odbitek cene, katerega višina bi morala odražati razliko med ceno glasovalnih in neglasovalnih delnic ob danih tržnih pogojih.

11.

Dokapitalizacijski ukrepi bi morali vsebovati ustrezne spodbude za banke, da čim prej izstopijo iz shem državne pomoči. Če so pri delnicah s spremenljivim donosom spodbude za izstop oblikovane tako, da omejujejo finančni potencial za državo članico, npr. z izdajanjem pravic privilegiranim delničarjem, ki jim omogočajo, da lahko novo izdane delnice odkupijo nazaj od države po ceni, ki pomeni razumen letni donos za državo, se zahteva večji odbitek cene, ki odraža manjši finančni potencial.

12.	V vsakem primeru pa mora obseg odbitka cene odražati velikost kapitalskega vložka glede na obstoječi temeljni kapital prvega reda. Večji kapitalski primanjkljaj glede na obstoječi kapital pomeni večje tveganje za državo in torej zahteva večje znižanje cene.

13.	Hibridni instrumenti bi morali načeloma vsebovati „alternativni mehanizem za izplačilo kuponov“, pri katerem bi se kuponi, ki jih ni mogoče izplačati v gotovini, državi poplačali v obliki novo izdanih delnic.

14.

Komisija bo od držav članic tudi v prihodnje zahtevala, da v šestih mesecih od datuma sklepa Komisije o odobritvi pomoči za reševanje predložijo načrt prestrukturiranja (ali posodobljen obstoječi načrt prestrukturiranja) za vse banke, ki prejemajo državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva. Če je bil v zvezi z neko banko v preteklosti že izdan sklep o pomoči za reševanje v skladu s pravili, ki urejajo skladnost pomoči za banke s členom 107(3)(b) Pogodbe, ne glede na to, ali je bila pomoč odobrena za isto prestrukturiranje ali ne, lahko Komisija zahteva, da se načrt prestrukturiranja predloži prej kot v šestih mesecih. Komisija bo izvedla sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upoštevala elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene državnih obveznic pogodbenic Sporazuma o EGP glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja.

III. CENA IN POGOJI ZA DRŽAVNA JAMSTVA

15.

Bankam se lahko odobri državno jamstvo za izdajo novih dolžniških instrumentov, bodisi zavarovanih ali nezavarovanih, z izjemo instrumentov, ki se uvrščajo v kapital. Ker je pritisk na financiranje bank največji na trgih srednje- in dolgoročnega financiranja, bi morala državna jamstva na splošno kriti samo dolžniške instrumente z ročnostjo od enega do pet let (za krite obveznice pa sedem let).

16.	Cena državnih jamstev je že od začetka krize vezana na mediano razpona CDS upravičenca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. avgusta 2008. Navedena cena je bila z učinkom od 1. julija 2010 povišana, tako da bolje odraža profil tveganja posameznih upravičencev (11).

17.

Ker so v zadnjem času razlike v tveganju bančnih razponov CDS večje, bi bilo treba navedeno formulo za določitev cene posodobiti, tako da bo upoštevana mediana razponov CDS v triletnem obdobju, ki se zaključi en mesec pred odobritvijo jamstev. Večji razponi CDS v zadnjih letih so delno povezani z vplivi, ki niso značilni le za posamezne banke, zlasti z naraščajočimi napetostmi na trgih državnega dolga in na splošno večjim zaznavanjem tveganj v bančnem sektorju, zato bi bilo treba v formuli ločiti notranja tveganja posameznih bank in spremembe v razponih CDS držav članic in trga kot celote. Poleg tega bi morala formula odražati tudi dejstvo, da je izdajatelj jamstva za krite obveznice izpostavljen bistveno manjšemu tveganju kot izdajatelj jamstva za nezavarovane dolžniške instrumente.

18.

V skladu z načeli, opisanimi v odstavku 17, spremenjena formula za izračun cene, določena v Prilogi, določa najnižje premije za jamstva, ki naj bi se uporabljale, kadar se državna jamstva odobrijo na nacionalni osnovi brez združevanja jamstev med državami članicami. Komisija bo to formulo uporabljala za vsa državna jamstva za obveznosti bank z ročnostjo enega leta ali več, izdana 1. januarja 2012 ali pozneje.

19.	Kadar jamstva krijejo obveznosti, ki niso denominirane v domači valuti izdajatelja jamstva, bi bilo treba zaračunati dodatno premijo za tečajno tveganje, ki ga prevzame izdajatelj.

20.

Kadar je potrebno, da jamstva krijejo dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, bo Komisija še naprej uporabljala sedanjo formulo za izračun cene, ki je informativno navedena v Prilogi. Komisija ne bo odobrila jamstev za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od treh mesecev, razen v izjemnih primerih, ko so taka jamstva nujna za finančno stabilnost. V takih primerih bo Komisija ocenila ustrezno nadomestilo ob upoštevanju potrebe po ustreznih spodbudah za čimprejšnji izstop iz shem državne pomoči.

21.	Če se države članice odločijo vzpostaviti ureditev za združevanje jamstev za obveznosti bank, bo Komisija ustrezno pregledala svoja navodila, zlasti za zagotovitev, da bodo imeli razponi CDS držav članic le tolikšno težo, kot je potrebna, da se še naprej upoštevajo.

22.

Da bi Komisija lahko ocenila uporabo spremenjene formule za izračun cene v praksi, bi morale države članice pri priglasitvi novih jamstvenih shem ali podaljšanja obstoječih shem navesti okvirno premijo za vsako banko, ki je upravičena do navedenih jamstev, na podlagi formule in ob uporabi najnovejših tržnih podatkov. Poleg tega bi morale države članice v treh mesecih po vsaki izdaji obveznic, kritih z jamstvom, Komisiji sporočiti dejansko premijo za jamstva, ki je bila zaračunana v zvezi s posamezno izdajo obveznic, kritih z jamstvom.

(1) Za lažje razumevanje besedila se za finančne institucije v tem dokumentu uporablja izraz „banke“.

(2) UL C 270, 25.10.2008, str. 8.

(3) UL C 10, 15.1.2009, str. 2.

(4) UL C 72, 26.3.2009, str. 1.

(5) UL C 195, 19.8.2009, str. 9.

(6) UL C 329, 7.12.2010, str. 7.

(7) Izjava voditeljev držav in vlad EU z dne 26. oktobra 2011 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/125621.pdf).

(8) V skladu z dosedanjo prakso Komisije bodo obstoječe ali nove sheme pomoči za banke (ne glede na podporne ukrepe, ki jih vsebujejo – jamstva, dokapitalizacijo, likvidnost, finančno pomoč za oslabljena sredstva ali druge ukrepe) podaljšane ali odobrene le za šest mesecev, da se po potrebi omogoči nadaljnja prilagoditev sredi leta 2012.

(9) „Učinek slabitve“ se lahko oceni z uporabo splošno priznanih tržnih metod (npr. s teoretično ceno brez pravice vpisa (theoretical ex-rights price (TERP)).

(10) Če države članice vpišejo primarno izdajo delnic, bi morala institucija, ki delnice izda, plačati ustrezno provizijo za vpis primarne izdaje.

(11) Glej delovni dokument generalnega direktorata za konkurenco z dne 30. aprila 2010 o uporabi pravil o državni pomoči za jamstvene sheme držav, ki so namenjene kritju dolžniških instrumentov bank, izdanih po 30. juniju 2010, (http://ec.europa.eu/competition/state_aid/studies_reports/phase_out_bank_guarantees.pdf).

PRILOGA

Jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo enega leta ali več

Najnižja premija za jamstvo bi morala biti vsota:

1.	osnovne premije v višini 40 bazičnih točk (bt); ter

premije na osnovi tveganja, ki je enaka zmnožku 40 bazičnih točk in mere tveganja, sestavljene iz (i) polovice razmerja med mediano petletnega prednostnega razpona CDS upravičenca v triletnem obdobju, ki se zaključi mesec pred datumom izdaje obveznice, krite z jamstvom, in mediano petletnega indeksa „iTraxx Europe Senior Financials“ v istem triletnem obdobju, ter (ii) polovice razmerja med mediano petletnega prednostnega razpona CDS vseh držav članic in mediano petletnega prednostnega razpona CDS države članice, ki izdaja jamstvo, v istem triletnem obdobju.

Formulo za izračun premije je mogoče zapisati kot:

Premija = 40bt × (1 + (1/2 × A/B) + (1/2 × C/D)),

pri čemer je A mediana petletnega prednostnega razpona CDS upravičenca, B mediana petletnega indeksa „iTraxx Europe Senior Financials“, C mediana petletnega prednostnega razpona CDS vseh držav članic in D mediana petletnega prednostnega razpona CDS države članice, ki izdaja jamstvo.

Mediane so izračunane za triletno obdobje, ki se zaključi mesec pred datumom izdaje obveznice, krite z jamstvom.

V primeru jamstev za krite obveznice se lahko pri premiji za jamstvo upošteva samo polovica premije na osnovi tveganja, izračunane v skladu s točko (2) zgoraj.

Banke brez reprezentativnih podatkov o CDS

Za banke, ki nimajo podatkov o CDS oziroma nimajo reprezentativnih podatkov o CDS, imajo pa kreditno boniteto, se ustrezni razpon CDS izvede iz mediane petletnih razponov CDS v istem vzorčnem obdobju za bonitetno kategorijo zadevne banke, in sicer na podlagi reprezentativnega vzorca velikih bank v državah članicah. Nadzorni organ oceni, ali so podatki banke o CDS reprezentativni.

Za banke, ki nimajo niti podatkov o CDS niti kreditne bonitete, se ustrezni razpon CDS izvede iz mediane petletnih razponov CDS v istem vzorčnem obdobju za najnižjo bonitetno kategorijo (1), in sicer na podlagi reprezentativnega vzorca velikih bank v državah članicah. Izračunani razpon CDS za to kategorijo bank se lahko prilagodi na podlagi ocene nadzornega organa.

Reprezentativne vzorce velikih bank v državah članicah določi Komisija.

Jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od enega leta

Razponi CDS niso nujno ustrezno merilo kreditnega tveganja za dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, zato bi morala biti najnižja premija za jamstvo za te dolžniške instrumente vsota:

1.	osnovne premije v višini 50 bazičnih točk; ter

2.	premije na osnovi tveganja, ki znaša 20 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A+ ali A, 30 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A– in 40 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno, nižjo od A–, ali brez bonitetne ocene.

(1) Za najnižjo bonitetno kategorijo se šteje kategorija A, saj za bonitetno kategorijo BBB ni na voljo dovolj podatkov.

6.12.2011

Uradni list Evropske unije

C 356/11

Menjalni tečaji eura (1)

5. decembra 2011

2011/C 356/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3442
JPY	japonski jen	104,81
DKK	danska krona	7,4353
GBP	funt šterling	0,85925
SEK	švedska krona	9,0460
CHF	švicarski frank	1,2379
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,7260
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,146
HUF	madžarski forint	299,98
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6978
PLN	poljski zlot	4,4687
RON	romunski leu	4,3542
TRY	turška lira	2,4585
AUD	avstralski dolar	1,3072
CAD	kanadski dolar	1,3644
HKD	hongkonški dolar	10,4454
NZD	novozelandski dolar	1,7191
SGD	singapurski dolar	1,7229
KRW	južnokorejski won	1 515,69
ZAR	južnoafriški rand	10,7501
CNY	kitajski juan	8,5310
HRK	hrvaška kuna	7,5140
IDR	indonezijska rupija	12 142,16
MYR	malezijski ringit	4,2080
PHP	filipinski peso	58,158
RUB	ruski rubelj	41,5400
THB	tajski bat	41,401
BRL	brazilski real	2,3957
MXN	mehiški peso	18,1214
INR	indijska rupija	69,0580

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

6.12.2011

Uradni list Evropske unije

C 356/12

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8; UL C 190, 30.6.2011, str. 17; UL C 203, 9.7.2011, str. 14; UL C 210, 16.7.2011, str. 30; UL C 271, 14.9.2011, str. 18)

2011/C 356/04

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, o katerih države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo tudi redna posodobitev na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve.

FRANCIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007

SEZNAM MEJNIH PREHODOV

Zračne meje:

Abbeville

2.	Agen-la Garenne

3.	Ajaccio-Campo dell'Oro

4.	Albert-Bray

5.	Amiens-Glisy

6.	Angers-Marcé

7.	Angoulême-Brie-Champniers

8.	Annecy-Methet

Annemasse

10.	Auxerre-Branches

11.	Avignon-Caumont

12.	Bâle-Mulhouse

13.	Bastia-Poretta

14.	Beauvais-Tillé

15.	Bergerac-Roumanière

16.	Besançon-la Vèze

17.	Béziers-Vias

18.	Biarritz-Bayonne-Anglet

19.	Bordeaux-Mérignac

20.	Brest-Guipavas

21.	Brive-Souillac

22.	Caen-Carpiquet

23.	Calais-Dunkerque

24.	Calvi-Sainte-Catherine

25.	Cannes-Mandelieu

26.	Carcassonne-Salvaza

27.	Châlons-Vatry

28.	Chambéry-Aix-les-Bains

29.	Châteauroux-Déols

30.	Cherbourg-Mauperthus

31.	Clermont-Ferrand-Aulnat

32.	Colmar-Houssen

33.	Deauville-Saint-Gatien

34.	Dijon-Longvic

35.	Dinard-Pleurtuit

36.	Dôle-Tavaux

37.	Epinal-Mirecourt

38.	Figari-Sud Corse

39.	Grenoble-Saint-Geoirs

40.	Hyères-le Palivestre

41.	Issy-les-Moulineaux

42.

La Môle

43.

Lannion

44.	La Rochelle-Laleu

45.	Laval-Entrammes

46.	Le Castelet

47.	Le Havre-Octeville

48.	Le Mans-Arnage

49.	Le Touquet-Paris-Plage

50.	Lille-Lesquin

51.	Limoges-Bellegarde

52.	Lognes-Emerainville

53.	Lorient-Lann-Bihoué

54.

Lyon-Bron

55.	Lyon-Saint-Exupéry

56.	Marseille-Provence

57.	Metz-Nancy-Lorraine

58.	Monaco-Héliport

59.	Montbéliard-Courcelles

60.	Montpellier-Méditérranée

61.	Nantes-Atlantique

62.	Nevers-Fourchambault

63.	Nice-Côte d'Azur

64.	Nîmes-Garons

65.	Orléans-Bricy

66.	Orléans-Saint-Denis-de-l'Hôtel

67.	Paris-Charles de Gaulle

68.	Paris-le Bourget

69.	Paris-Orly

70.	Pau-Pyrénées

71.	Perpignan-Rivesaltes

72.	Poitiers-Biard

73.	Rennes Saint-Jacques

74.	Rodez-Marcillac

75.	Rouen-Vallée de Seine

76.	Saint-Brieuc-Armor

77.	Saint-Etienne-Bouthéon

78.	Saint-Nazaire-Montoir

79.	Strasbourg-Entzheim

80.	Tarbes-Ossun-Lourdes

81.	Toulouse-Blagnac

82.	Tours-Saint-Symphorien

83.	Troyes-Barberey

84.	Vichy-Charmeil

Meje na morju

Ajaccio

Bastia

Bayonne

Bonifacio

Bordeaux

Boulogne

Brest

8.	Caen-Ouistreham

Calais

10.

Calvi

11.	Cannes-Vieux Port

12.

Carteret

13.

Cherbourg

14.

Dieppe

15.

Douvres

16.

Dunkerque

17.

Granville

18.

Honfleur

19.	La Rochelle-La Pallice

20.

Le Havre

21.	Les Sables-d'Olonne-Port

22.	L'Ile-Rousse

23.

Lorient

24.

Marseille

25.	Monaco-Port de la Condamine

26.	Nantes-Saint-Nazaire

27.

Nice

28.	Port-de-Bouc-Fos/Port-Saint-Louis

29.	Port-la-Nouvelle

30.	Porto-Vecchio

31.	Port-Vendres

32.

Roscoff

33.

Rouen

34.	Saint-Brieuc (maritime)

35.	Saint-Malo

36.

Sète

37.

Toulon

Meje na kopnem

— Z Združenim Kraljestvom:

(stalna linija preko Rokavskega preliva)

1.	Gare d’Ashford International

2.	Gare d'Avignon-Centre

3.	Cheriton/Coquelles

4.	Gare de Chessy-Marne-la-Vallée

5.	Gare de Fréthun

6.	Gare de Lille-Europe

7.	Gare de Paris-Nord

8.	Gare de St-Pancras International

9.	Gare d’Ebbsfleet International

— Z Andoro:

1.	Pas de la Case-Porta

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2011.356.slv
Uradni list Evropske unije		C 356

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 6. december 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 356/01	Dodatek k Sporočilu Komisije v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, glede pristojnih organov in enotnih povezovalnih organov ( 1 )	1

2011/C 356/02	Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje ( 1 )	7

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2011/C 356/05	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	17

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 356/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6381 – Google/Motorola Mobility) ( 1 )	18

2011/C 356/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6402 – REWE/SAG/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	19

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 356/03	Menjalni tečaji eura	11

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2011/C 356/04	Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8; UL C 190, 30.6.2011, str. 17; UL C 203, 9.7.2011, str. 14; UL C 210, 16.7.2011, str. 30; UL C 271, 14.9.2011, str. 18)	12