4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/1

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6356 – GE/IR/UEC/JV)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 321/01

Komisija se je 27. oktobra 2011 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6356. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/2

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja (1):

1,5 % 1. novembra 2011

Menjalni tečaji eura (2)

1. novembra 2011

2011/C 321/02

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3627
JPY	japonski jen	106,58
DKK	danska krona	7,4414
GBP	funt šterling	0,85515
SEK	švedska krona	9,0625
CHF	švicarski frank	1,2174
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,758
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,03
HUF	madžarski forint	309,48
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7037
PLN	poljski zlot	4,4774
RON	romunski leu	4,3528
TRY	turška lira	2,4508
AUD	avstralski dolar	1,3237
CAD	kanadski dolar	1,3855
HKD	hongkonški dolar	10,592
NZD	novozelandski dolar	1,7152
SGD	singapurski dolar	1,7402
KRW	južnokorejski won	1 529,33
ZAR	južnoafriški rand	11,1484
CNY	kitajski juan	8,6613
HRK	hrvaška kuna	7,501
IDR	indonezijska rupija	12 121,45
MYR	malezijski ringit	4,2525
PHP	filipinski peso	58,289
RUB	ruski rubelj	42,14
THB	tajski bat	42,162
BRL	brazilski real	2,3945
MXN	mehiški peso	18,6867
INR	indijska rupija	67,154

(1) Obrestna mera, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru avkcije z variabilno obrestno mero je obrestna mera enaka mejni obrestni meri.

(2) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/3

Menjalni tečaji eura (1)

2. novembra 2011

2011/C 321/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3809
JPY	japonski jen	107,78
DKK	danska krona	7,441
GBP	funt šterling	0,8619
SEK	švedska krona	9,073
CHF	švicarski frank	1,2166
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,7585
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,145
HUF	madžarski forint	305,36
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,703
PLN	poljski zlot	4,3725
RON	romunski leu	4,348
TRY	turška lira	2,4528
AUD	avstralski dolar	1,3303
CAD	kanadski dolar	1,3977
HKD	hongkonški dolar	10,7303
NZD	novozelandski dolar	1,7387
SGD	singapurski dolar	1,7587
KRW	južnokorejski won	1 547,96
ZAR	južnoafriški rand	11,0139
CNY	kitajski juan	8,7785
HRK	hrvaška kuna	7,499
IDR	indonezijska rupija	12 331,89
MYR	malezijski ringit	4,325
PHP	filipinski peso	59,097
RUB	ruski rubelj	42,135
THB	tajski bat	42,504
BRL	brazilski real	2,4
MXN	mehiški peso	18,6495
INR	indijska rupija	67,92

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/4

Menjalni tečaji eura (1)

3. novembra 2011

2011/C 321/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3773
JPY	japonski jen	107,33
DKK	danska krona	7,4411
GBP	funt šterling	0,85930
SEK	švedska krona	9,0272
CHF	švicarski frank	1,2156
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,7210
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,911
HUF	madžarski forint	302,90
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7029
PLN	poljski zlot	4,3463
RON	romunski leu	4,3523
TRY	turška lira	2,4230
AUD	avstralski dolar	1,3215
CAD	kanadski dolar	1,3874
HKD	hongkonški dolar	10,7009
NZD	novozelandski dolar	1,7325
SGD	singapurski dolar	1,7464
KRW	južnokorejski won	1 550,10
ZAR	južnoafriški rand	10,8292
CNY	kitajski juan	8,7544
HRK	hrvaška kuna	7,4997
IDR	indonezijska rupija	12 351,18
MYR	malezijski ringit	4,3171
PHP	filipinski peso	59,421
RUB	ruski rubelj	42,1525
THB	tajski bat	42,311
BRL	brazilski real	2,3675
MXN	mehiški peso	18,3560
INR	indijska rupija	67,6870

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/5

Obvestilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov

2011/C 321/05

Država članica

Grčija

Zadevne letalske proge

—	Atene–Astipalea

—	Atene–Ikaria

—	Atene–Leros

—	Atene–Milos

—	Solun–Samos

—	Solun–Chios

—	Limnos–Mitilini–Chios–Samos–Rodos

—	Rodos–Karpatos–Kasos–Sitia

—	Alexandroupoli–Sitia

—	Aktio–Sitia

—	Atene–Kithira

—	Atene–Naxos

—	Atene–Paros

—	Atene–Karpatos

—	Atene–Sitia

—	Atene–Skiatos

—

Solun–Krf

—	Rodos–Kos–Leros–Astipalea

—	Krf–Aktio–Kefalonia–Zakintos–Kithira

—	Atene–Kalimnos

—	Solun–Kalamata

—	Atene–Skiros

—	Solun–Skiros

—	Rodos–Kastelorizo

Datum začetka veljavnosti obveznosti javne službe

Od 1. aprila 2012

Naslov, kjer je mogoče brezplačno dobiti besedilo in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z obveznostjo javne službe

Hellenic Civil Aviation Authority

Directorate-General for Air Transport

Directorate for Air Operations

Department Β

Vassileos Georgiou 1

166 04 Elliniko

GREECE

Tel. +30 2108916149 / 2108916121

Faks +30 2108947132

Internet: http://www.hcaa.gr

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/6

Obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe

2011/C 321/06

Država članica

Grčija

Zadevne letalske proge

—	Atene–Astipalaja

—	Atene–Ikarija

—	Atene–Leros

—	Atene–Milos

—	Solun–Samos

—	Solun–Hios

—	Limnos–Mitilini–Hios–Samos–Rodos

—	Rodos–Karpatos–Kasos–Sitia

—	Alexandroupoli–Sitia

—	Aktio–Sitia

—	Atene–Kitera

—	Atene–Naksos

—	Atene–Paros

—	Atene–Karpatos

—	Atene–Sitia

—	Atene–Skiathos

—

Solun–Krf

—	Rodos–Kos–Kalimnos–Leros–Astipalaja

—	Krf–Aktio–Kefalonija–Zakintos–Kitera

—	Atene–Kalimnos

—	Solun–Kalamata

—	Atene–Skiros

—	Solun–Skiros

—	Rodos–Kastelorizo

Obdobje veljavnosti pogodbe

1. april 2012–31. marec 2016

Rok za oddajo ponudb

61 dni po datumu objave obvestila o obveznostih javnih služb

Naslov, kjer je mogoče brezplačno dobiti besedilo javnega razpisa in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom in obveznostjo javne službe

Hellenic Civil Aviation Authority

Directorate-General for Air Transport

Directorate for Air Operations

Department Β

Vassileos Georgiou 1

166 04 Elliniko

GREECE

Tel. +30 2108916149 / 2108916121

Faks +30 2108947132

Internet: http://www.hcaa.gr

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/7

Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

2011/C 321/07

V skladu s členom 35(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) je bila sprejeta odločitev za zaprtje ribolova, kot prikazuje preglednica:

Datum in čas zaprtja	28.9.2011
Trajanje	28.9.2011–31.12.2011
Država članica	Latvija
Stalež ali skupina staležev	PRA/N3L.
Vrsta	Severna kozica (Pandalus borealis)
Cona	NAFO 3L
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	—

Spletna povezava na odločitev države članice:

http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/fishing_rules/tacs/index_sl.htm

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/8

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/24/11

MEDIA 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje

i2i Audiovisual

2011/C 321/08

1. Cilji in opis

To obvestilo o razpisu za zbiranje predlogov temelji na Sklepu št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007).

Ukrepi, ki jih zajema ta sklep, vključujejo razvoj produkcijskih projektov.

Namen te podpore je olajšati neodvisnim evropskim producentskim podjetjem dostop do financiranja s strani kredit in finančnih institucij s sofinanciranjem dela stroškov po naslednjih postavkah:

—	zavarovanje avdiovizualnih produkcij: modul 1 – podpira postavko „Zavarovanje“ v proračunu za produkcijo;

—	jamstvo za opravljeno delo produkcije avdiovizualnega dela: modul 2 – podpira postavko „Jamstvo za opravljeno delo“ v proračunu za produkcijo;

—	kreditno financiranje produkcije avdiovizualnega dela: modul 3 – podpira postavko „Finančni stroški“ v proračunu za produkcijo.

2. Upravičeni kandidati

To obvestilo je namenjeno evropskim podjetjem, katerih dejavnosti prispevajo k doseganju zgoraj navedenih ciljev, zlasti pa neodvisnim podjetjem za produkcijo avdiovizualnega programa.

Kandidati morajo imeti sedež v eni od naslednjih držav:

—	27 državah Evropske unije,

—	države EGP,

—	Švici in na Hrvaškem.

3. Upravičene dejavnosti

Predlagano avdiovizualno delo:

—	mora biti igrani, animirani ali ustvarjalni dokumentarni film, ki so ga v večini producirale družbe s sedežem v eni od držav, ki sodelujejo pri programu MEDIA;

—	mora biti producirano v tesnem sodelovanju s strokovnjaki iz držav, ki sodelujejo pri programu MEDIA, ali bivajo v teh državah.

Projekti lahko trajajo najdlje 30 mesecev.

Ta razpis za zbiranje predlogov se nanaša izključno na projekte, ki se začnejo med 1. julijem 2011 in 6. junijem 2012.

4. Merila za dodelitev

Upravičeni predlogi/projekti bodo ocenjeni na podlagi naslednjih meril:

1.	Projekti, ki so upravičeni do pomoči MEDIA za razvoj individualnih projektov za večje države in/ali kataloge projektov za države s šibko avdiovizualno zmogljivostjo: 25 točk.

Projekti, ki so upravičeni do kreditno financiranje: največ 25 točk.

2.1	Kreditna pogodba: 20 točk.

2.2	Izdajatelj je kreditna in/ali finančna ustanova iz EU, ki ima sedež v drugi državi kot producentska družba prijaviteljica: 5 točk.

3.	Projekti iz držav s šibko avdiovizualno zmogljivostjo: 15 točk.

4.	Projekti iz držav članic, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje (Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija), in iz Hrvaške: 15 točk.

Projekti evropske razsežnosti: koprodukcija več kot ene države, ki sodeluje pri programu MEDIA: največ 10 točk.

5.1	Koprodukcijska pogodba: 5 točk.

5.2	Koproducent(-i) iz držav članic, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje, in iz Hrvaške: 2 točki na koproducenta.

5.3	Koproducent(-i) iz držav z veliko avdiovizualno zmogljivostjo/držav z majhno avdiovizualno zmogljivostjo: 1 točka na koproducenta.

5.4	Koproducent(-i) iz držav, ki ne sodelujejo v programu MEDIA: 0,5 točke na koproducenta.

V okviru razpoložljivega proračuna bo finančna pomoč dodeljena projektom, ki bodo na podlagi zgornjih meril zbrali največ točk.

Če bo v skladu z zgornjim postopkom več projektov zbralo isto število točk, bo samo za te projekte uporabljeno še naslednje merilo:

Mednarodni distribucijski potencial: največ 10 točk.

—	Svetovna distribucija, vključena v pogodbo(-e): največ 10 točk.

—	Distribucija v tujih državah, vključena v pogodbo(-e): 5 točk.

Projekti s pogodbo o svetovni distribuciji bodo prejeli največ 10 točk.

5. Proračun

Predvideni skupni proračun za sofinanciranje projektov znaša 3 milijone EUR. Finančni prispevek ne sme preseči 50 %–60 % upravičenih stroškov. Znesek podpore se giblje med 5 000 in 50 000 EUR. Najvišji znesek podpore za posamezen projekt je omejen na 50 000 EUR.

6. Rok za oddajo

Rok za predložitev predlogov:

—	6. januar 2012 za projekte, ki se niso začeli pred 1. julijem 2011.

—	6. junij 2012 za projekte, ki se niso začeli pred 1. decembrom 2011.

Vloge je treba poslati Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) na naslednji naslov:

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency (EACEA)

Call for Proposals EACEA/24/11

Mr Constantin DASKALAKIS

BOUR 3/30

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 BruxellesBrussel

BELGIQUE/BELGIË

Sprejete bodo samo vloge, predložene na pravilno izpolnjenem uradnem prijavnem obrazcu ter opremljene s podpisom osebe, pristojne za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu podjetja prijavitelja.

Vloge, poslane po telefaksu ali elektronski pošti, ne bodo sprejete.

7. Dodatne informacije

Navodila in obrazci za prijavo na razpis so na voljo na strani:

http://ec.europa.eu/media

Vloge morajo obvezno izpolnjevati določbe iz celotnega besedila in biti predložene na predvidenem obrazcu ter vsebovati vse zahtevane priloge in informacije.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/11

POZIV ZA ZBIRANJE VLOG – EACEA/25/11

Tempus IV – Reforma visokega šolstva skozi mednarodno sodelovanje univerz

2011/C 321/09

1. Cilji in opis

Četrta faza programa Tempus zajema obdobje od leta 2007 do leta 2013.

Splošni cilj programa je podpirati modernizacijo visokega šolstva v EU sosedskih državah. Program Tempus spodbuja sodelovanje na institucionalnem nivoju pri tem pa se osredotoča na reforme in modernizacijo visokošolskih sistemov v partnerskih državah programa ter tako prispeva k neposrednemu povezovanju visokošolskih institucij članic EU in partnerskih držav. Program bo zlasti pripomogel k zmanjševanju razlik na področju visokega šolstva izhajajoč iz dokumentov: Strategija Evrope 2020, iz Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (EU 2020) in bolonjskega procesa.

Ta poziv za zbiranje vlog za dotacijo je namenjen spodbujanju večstranskega sodelovanje na področju reform in modernizacije visokega šolstva med visokošolskimi insitucijami, organi oblasti in organizacijami držav članic EU in partnerskih držav.

Evropska komisija (EK) je za izvedbo poziva za zbiranje vlog zadolžila Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno politiko in kulturo („Izvajalska agencija“).

2. Upravičeni prijavitelji

Prijavitelji, upravičeni do pridobitve dotacije, morajo biti pravne osebe („pravni subjekti“), ki imajo svoj sedež v EU ali partnerskih državah programa Tempus registriran več kot 5 let.

Prijavitelji za skupne projekte morajo biti javne priznane, javne ali zasebne visokošolske institucije ali združenja (skupnosti) le-teh, organizacije ali mreže visokošolskih institucij, ki se posvečajo spodbujanju, izboljševanju in reformam visokega šolstva.

Prijavitelji za strukturne ukrepe morajo biti pravne osebe, kot je določeno zgoraj med pogoji za skupne projekte, ali pa nacionalne ali mednarodne organizacije rektorjev, profesorjev ali študentov.

Institucije in organizacije, ki so upravičene do sodelovanja v programu Tempus kot partnerice/soupravičenke, so lahko tako visokošolske institucije in organizacije, neakademske ustanove in organizacije kot nevladne organizacije, podjetja, predstavniki industrijskega sektorja in javni organi.

Institucije in organizacije morajo imeti sedež v naslednjih štirih skupinah držav upravičenk:

—	27 držav članic Evropske unije,

—	4 države Zahodnega Balkana: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Srbija ter Kosovo (1),

—	17 držav na območjih južno in vzhodno od Evropske unije: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, zasedena palestinska ozemlja, Sirija, Tunizija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ruska federacija in Ukrajina,

—	5 republik Srednje Azije: Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan, Turkmenija in Uzbekistan.

3. Upravičene aktivnosti

Glavni obliki projektov za prijavo na razpisu za zbiranje vlog v okviru programa Tempus sta:

—

Skupni projekti: projekti s pristopom „od spodaj navzgor“, namenjeni modernizaciji in reformam na institucionalnem nivoju (nivoju univerz). Cilj skupnih projektov je prenos znanja med univerzami, organizacijami in institucijami iz EU in partnerskih držav ter po potrebi med subjekti partnerskih držav.

—

Strukturni ukrepi: projekti, katerih cilj je prispevati k razvoju in reformam visokošolskih sistemov v partnerskih državah, izboljšati njihovo kakovost in ustreznost ter zmanjšati razlike z razvojem visokošolskega prosotora v EU. Strukturni ukrepi se bodo nanašali na posege za podporo strukturnim reformam visokošolskih sistemov in razvoju strateškega okvira na nacionalni ravni.

V okviru tega razpisa se lahko financirajo nacionalni in večnacionalni projekti.

Nacionalni projekti morajo upoštevati nacionalne prioritete, ki se določajo v sodelovanju med delegacijami EU in ustreznimi organi v partnerskih državah.

—

Vloge za nacionalne projekte morajo predložiti združenja institucij, ki vključujejo:

—	vsaj tri visokošolske institucije iz partnerske države (v primeru Črne Gore in Kosova zaradi majhnosti visokošolskega sektorja zadostuje ena univerza);

—	vsaj tri visokošolske institucije iz EU, pri čemer mora biti vsaka institucija iz druge države članice EU.

Projekti, ki vključujejo več držav (večnacionalni projekti), morajo upoštevati regionalne prioritete, ki temeljijo na politiki sodelovanja EU z regijami partnerskih držav, kot so opredeljene v strateških dokumentih EU, ki se nanašajo na sosedske države (2), države v fazi predpristopnih (3) pogajanj in na države Srednje Azije (4) ter so skupne vsem partnerskim državam z določenega območja ali pa obravnavajo nacionalno prioriteto, ki je skupna vsem sodelujočim partnerskim državam.

—

Vloge za projekte, ki vključujejo več držav, morajo predložiti združenja ustanov, ki vključujejo:

—	vsaj dve visokošolski instituciji iz vsake sodelujoče partnerske države (pri tem morata biti vključeni najmanj dve partnerski državi), vključene v vlogo (razen Črne Gore in Kosova, za katera se zahteva po ena visokošolska institucija);

—	vsaj tri visokošolske institucije iz EU, pri čemer mora biti vsaka institucija iz druge države članice EU.

Za strukturne ukrepe velja še dodaten pogoj. Ministrstvo(-a) odgovorno(-a) za (visoko) šolstvo iz partnerske(-ih) države (držav) mora(-jo) biti kot partner(-ji) vključeno(-a) v projekt strukturnih ukrepov.

Projekti lahko trajajo največ 24 ali 36 mesecev, s pričetkom obdobja upravičenosti stroškov 15. oktobra 2012.

4. Merila za izbor

Neodvisni zunanji ocenjevalci bodo tehnično ustrezne vloge prijaviteljev skupnih projektov in strukturnih ukrepov ocenjevali v skladu z naslednjimi merili za izbor:

—

jasnost in skladnost ciljev projekta; tehtnost ciljev za strategije visokošolskih reform v partnerskih državah, vpliv ciljev na reforme visokega šolstva, visokošolske institucije in celoten sistem visokega šolstva v partnerskih državah in povezanost le teh z nacionalnimi in regionalnimi prioritetami postavljenimi za določeno državo oz. regijo, v ustanovi ali sistemu partnerske države in prikaz učinka projekta na te reforme (ponder 25 % skupnega števila točk),

—	kakovost partnerstva: spretnosti in znanja, priznano strokovno znanje in sposobnosti, potrebne za izvedbo vseh vidikov delovnega programa, ustrezna porazdelitev nalog, učinkovitost medsebojnega komuniciranja in sodelovanja (ponder 20 % skupnega števila točk),

—

kakovost vsebine projekta in predstavljena metodologija, ki med drugim vključuje primernost rezultatov (izidov) projekta in njegovih aktivnosti, skladnih s splošnimi in posameznimi cilji, predstavljena sposobnost smotrnega načrtovanja (načrtovano izvajanje projekta in načrt dela), nadzor nad kakovostjo, spremljanje in vodenje projekta (kazalniki in merila uspešnosti) (ponder 25 % skupnega števila točk),

—	trajnostostni vplivi projekta na institucije, ciljne skupine in/ali visokošolski sistem, vključno s širjenjem in koriščenjem rezultatov projekta (ponder 15 % skupnega števila točk),

—	proračun in stroškovna učinkovitost porabe sredstev, ki vključuje dnevne postavke plačil zaposlenih, nakup ustrezne opreme, smotrnost obdobij mobilnosti, primerna delitev sredstev proračuna, možna izvedba projekta z v okviru dodeljenih sredstev (ponder skupnega števila 15 % doseženih točk).

5. Proračun

Odobren proračun za sofinanciranje projektov znaša 78,1 milijona EUR. (V primeru da Evropski parlament sprejme spremembe financiranja v okviru ENP in jih potrdi, pa je na voljo še dodatnih 12,5 milijona EUR za države s področja južnih in vzhodnih EU sosedskih partnerskih držav).

Finančni prispevek Evropske unije ne sme presegati 90 % vseh upravičenih stroškov. S stani prijaviteljev je potrebno sofinanciranje v višini najmanj 10 % vseh upravičenih stroškov.

Najnižja dotacija tako za skupne projekte kot strukturne ukrepe bo znašala 500 000 EUR. Najvišja dotacija bo znašala 1 500 000 EUR. Najnižja dotacija za nacionalne projekte v primeru Črne Gore in Kosova in to za obe vrsti projektov znaša 300 000 EUR.

Izvršilna agencija si pridržuje pravico, da ne podeli vseh sredstev, namenjenih za dotacije.

6. Rok za oddajo vlog

Rok za oddajo vlog za dotacijo (prijav) na naslov Izvajalske agencije za obe vrsti projektov (skupne projekte in strukturalne ukrepe) je 23. februar 2012 do 12. ure (opoldan), bruseljski čas.

Upoštevale se bodo samo tiste vloge za dotacijo, ki bodo oddane na ustreznem (uradnem) elektronskem obrazcu (elektronski prijavnici), napisane v angleškem, nemškem ali francoskem jeziku, ustrezno podpisane s strani osebe imenovane/pooblaščene za podpisovanje pravno zavezujočih dokumentov institucije, in ki bodo vsebovale vse v razpisu zahtevane priloge in anekse.

Elektronska vloga za dotacijo (prijava), oddana preko spleta, se bo obravnavala kot glavna (originalna) prijava. Ostali dokumenti in dokazila (za podrobnejša navodila obvezno glej »Application Guidelines«) morajo biti poslana po pošti na naslov Izvajalske agencije do roka 23. februarja 2012 (datum žiga na ovojnici):

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

Tempus & Bilateral Cooperation with Industrialised Countries

Call for proposals — EACEA/25/11

Office: BOUR 2/17

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Vloge za dotacijo (prijavnice), poslane po faksu ali e-pošti, se ne bodo upoštevale.

7. Informacije

Celotna razpisna dokumentacija, vključno z vlogo za dotacijo (prijavnim obrazcem), je na voljo na spletni strani:

http://eacea.ec.europa.eu/tempus

Vloge za dotacijo (prijave) morajo izpolnjevati vse zahteve in določbe, navedene v razpisu, in biti oddane na zahtevan način.

(1) Pod okriljem Združenih narodov na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999.

(2) Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva; http://ec.europa.eu/world/enp/pdf/oj_l310_sl.pdf

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA); http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/l_210/l_21020060731sl00820093.pdf

(4) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta Evrope z 18. decembra 2006 za vzposavitev finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI); http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2006R1905:20091018:SL:PDF

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/15

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6393 – Astrium Holding/Vizada Group)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 321/10

Komisija je 26. oktobra 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Astrium Holding SAS („Astrium“, Francija) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Mobsat Group Holding Sàrl in njegovimi podružnicami (skupaj „Vizada Group“, Luksemburg).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—

Astrium je posredna podružnica podjetja EADS NV (Nizozemska), ki ponuja proizvode in storitve vesoljskih tehnologij po vsem svetu. Tri glavna področja dejavnosti podjetja so i) Astrium Space Transportation za izstrelitvene ploščadi in orbitalno infrastrukturo, ii) Astrium Satellites za vesoljska plovila in zemeljski segment ter iii) Astrium Services za celovite rešitve, ki zajemajo varne in komercialne satelitske komunikacijske povezave in omrežja, opremo za visoko zaščiteno satelitsko komunikacijo, geoinformacije in navigacijske storitve po meri po vsem svetu,

—

Vizada Group je neodvisen ponudnik storitev satelitskih mobilnih komunikacij za stranke po vseh sektorjih, vključno s pomorskim, letalskim in kopenskim sektorjem, mediji, nevladnimi organizacijami ter vladnim/obrambnim sektorjem. Prek vseh operaterjev satelitskih omrežij neposredno in prek distribucijskega omrežja, v katerega je vključenih več kot 400 posrednikov (na kopnem, morju in med letom), ponuja storitve mobilne in fiksne povezljivosti. Vizada Group deluje po vsem svetu prek podružnic v Evropi, ZDA, Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in pacifiškem pasu.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6393 – Astrium Holding/Vizada Group na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/16

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6378 – C1000/SdB Supermarket)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 321/11

Komisija je 26. oktobra 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje C1000 B.V. („C1000“, Nizozemska), ki je del skupine CVC, z nakupom sredstev pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad enim supermarketom na Nizozemskem, ki trenutno posluje v okviru formule Super de Boer („SdB Supermarket“).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za C1000: nabava, maloprodaja in veleprodaja dnevnih izdelkov široke porabe ter povezane storitve na Nizozemskem,

—	za SdB Supermarket: maloprodaja dnevnih izdelkov široke porabe.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/17

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6394 – Gilde/Eismann)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 321/12

Komisija je 25. oktobra 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Gilde Buy-Out Management Holding B.V. („Gilde“, Nizozemska) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem Eismann AG („Eismann“, Nemčija).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za podjetje Gilde: zasebna družba za kapitalske naložbe, specializirana za odkupe,

—	za podjetje Eismann: prodaja na drobno in dostava zamrznjenih živilskih proizvodov na dom.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/18

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6376 – ArcelorMittal/ATIC Services)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 321/13

Komisija je 26. oktobra 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje ArcelorMittal Netherlands BV („ArcelorMittal“) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim francoskim podjetjem ATIC Services Group („ATIC“).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	podjetje ArcelorMittal je del skupine ArcelorMittal Group, ki je po celem svetu dejavna na področju jeklarstva in rudarstva,

—

ATIC zagotavlja storitve v logistični verigi za uvoz in nadaljnji prevoz po kopnem zlasti premoga in železove rude, v manjšem obsegu pa tudi storitve za izvoz končnih izdelkov iz jekla iz Evropske unije. ATIC zlasti zagotavlja (i) storitve na pristaniških terminalih za razsuto blago v pristaniščih Rotterdam, Amsterdam, Zeeland, Fos-sur-Mer, Dunkirk, Le Havre in Gdynia, (ii) storitve prevoza razsutega tovora po globokem morju in povezane storitve, (iii) logistiko po celinskih plovnih poteh ter (iv) storitve v trgovini s premogom.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/19

Umik priglasitve koncentracije

(Zadeva COMP/M.6262 – AGRANA/RWA/JV)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 321/14

(Uredba Sveta (ES) št. 139/2004)

Evropska komisija je 30. septembra 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije med podjetjema AGRANA in RWA. Priglasitelja sta 27. oktobra 2011 Komisijo obvestila o umiku priglasitve.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

C 321/20

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 321/15

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„DÜSSELDORFER MOSTERT“/„DÜSSELDORFER SENF MOSTERT“/„DÜSSELDORFER URTYP MOSTERT“/„AECHTER DÜSSELDORFER MOSTERT“

ES št.: DE-PGI-0005-0799-24.02.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“

2. Država članica ali tretja država:

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 2.6

Gorčična pasta

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Proizvod „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“ (v nadaljnjem besedilu: „Düsseldorfer Mostert“) je gotova pasta za začinjanje hrane. Gorčica „Düsseldorfer Mostert“ je proizvedena izključno iz zmletih rjavih in rumenih gorčičnih semen, nefiltriranega alkoholnega kisa, proizvedenega v Düsseldorfu, posebne, z apnencem in minerali bogate düsseldorfske vode, soli, sladkorja in začimb. Je lesketajoča, kremasta in barve rjavega slada. Gorčica „Düsseldorfer Mostert“ vsebuje delce lupin (zrnca). Zanjo je zelo značilen pekoč in pikanten okus po sladu zaradi trikratnega mletja lupin gorčičnih semen. Ta značilen pekoč in pikanten okus po sladu se zagotavlja s tradicionalnim lokalnim proizvodnim postopkom, ki se izvaja samo na tem geografskem območju ter pri katerem se uporabljajo rjava in rumena gorčična semena, ki se trikrat meljejo, posebnim postopkom maceracije, zadnjim mletjem, ki se izvaja z granitnimi kamni, uporabo nefiltriranega alkoholnega kisa, proizvedenega v Düsseldorfu, ter z apnencem in minerali bogato düsseldorfsko vodo. Pri proizvodnji gorčice „Düsseldorfer Mostert“ se uporabljajo le naravne sestavine. Gorčici „Düsseldorfer Mostert“ niso dodani konzervansi, sredstva za aromatiziranje ali sredstva za zgoščevanje.

Končni proizvod „Düsseldorfer Mostert“ mora imeti naslednje vrednosti:

—	vsebnost suhe snovi: vsaj 25 %,

—	vrednost pH < 4,1,

—	skupna kislost (izmerjena kot ocetna kislina) > 2,3 %,

—	namizna sol (izmerjena kot NaCl) > 3,5 %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Gorčica „Düsseldorfer Mostert“ se proizvaja iz rjavih in rumenih gorčičnih semen, nefiltriranega alkoholnega kisa, proizvedenega v Düsseldorfu, posebne, z apnencem in minerali bogate düsseldorfske vode, soli, sladkorja in začimb.

Ne sme vsebovati konzervansov, sredstev za aromatiziranje ali sredstev za zgoščevanje.

Da se zagotovijo visoka kakovost in svežina proizvoda „Düsseldorfer Mostert“, njegova povezanost z regijo, organoleptične značilnosti in sloves, se pri njegovi proizvodnji uporabljata le voda iz Düsseldorfa in nefiltriran düsseldorfski alkoholni kis, ki se prav tako proizvaja iz vode iz Düsseldorfa ter izhaja z opredeljenega geografskega območja.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Ne sme vsebovati konzervansov, sredstev za aromatiziranje ali sredstev za zgoščevanje.

Najprej se oprana ter presejana rjava in rumena gorčična semena ločijo za mletje. Po predhodnem mletju se rjava in rumena gorčična semena ter sol, sladkor in začimbe zmešajo s posebno, z apnencem in minerali bogato düsseldorfsko vodo in nefiltriranim düsseldorfskim alkoholnim kisom, nato pa se macerirajo, da nastane rjava gorčična kaša.

Nato se ta gorčična kaša dvakrat zmelje. Za zadnje mletje se uporabijo granitni kamni, da se ročno zgladi tekstura proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ in odstrani morebiten zrak. Delci lupin ostanejo vidni. Po določenem času zorenja proizvod „Düsseldorfer Mostert“ razvije svoj značilen pekoč in pikanten okus po sladu. Nato se polni v različne posode.

Rok trajanja proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ je le deset mesecev. Rok trajanja je kratek zato, da se ohranijo organoleptične značilnosti proizvoda.

Vse postopke proizvodnje gorčice „Düsseldorfer Mostert“, tj. pranje, presejanje, predhodno mletje, mešanje sestavin v postopku maceracije, drugo mletje, tretje mletje z uporabo granitnih kamnov in zorenje, je treba izvajati na geografskem območju. Tako se zagotovijo značilen pekoč in pikanten okus proizvoda po sladu ter s tem njegove organoleptične značilnosti, kakovost, regionalno poreklo, sledljivost in nadzor med celotnim proizvodnim postopkom.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Postopek pakiranja proizvoda, vključno s polnjenjem, pakiranjem in označevanjem, je treba izvajati na geografskem območju.

To je nujno, saj bi se v nasprotnem primeru intenzivnost okusa gorčice hitro zmanjšala. Zato se med zorenjem pozorno spremlja temperatura. Način uravnavanja temperature in obdobje skladiščenja bistveno vplivata na organoleptične značilnosti končnega proizvoda. Izkušnje, ki so potrebne za določitev najbolj primernega časa za polnjenje proizvoda, da se zagotovi enako visoka kakovost vseh proizvodov, ima le specializirano osebje v proizvodnji (notranji strokovnjaki za gorčico). Zato je treba ta del proizvodnega postopka, ki je ključen za kakovost proizvoda, izvajati na geografskem območju pod nadzorom proizvajalcev.

Tako se zagotovijo značilen pekoč in pikanten okus proizvoda po sladu ter s tem njegove organoleptične značilnosti, kakovost, regionalno poreklo, sledljivost in nadzor med celotnim proizvodnim postopkom.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Naslednja pravila za označevanje potrošnikom in inšpektorjem, ki spremljajo proizvodni postopek in preprečujejo zlorabe, jamčijo poreklo in pristnost proizvoda „Düsseldorfer Mostert“. Z njimi se zagotavlja enotno označevanje ter s tem jamčita poreklo in sledljivost proizvoda „Düsseldorfer Mostert“.

Proizvod „Düsseldorfer Mostert“ mora biti na vseh prodajnih mestih označen kot:

„Düsseldorfer Mostert“,

„Düsseldorfer Senf Mostert“,

„Düsseldorfer Urtyp Mostert“ in/ali

„Aechter Düsseldorfer Mostert“.

Ta oznaka lahko vsebuje tudi navedbo „ZGO“ in/ali „Zaščitena geografska označba“.

Na proizvodu „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“ mora biti ustrezen barven ali črno-bel znak Skupnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006.

Združenje za varstvo redno posodablja seznam družb, ki proizvajajo gorčico „Düsseldorfer Mostert“. Schutzgemeinschaft für spezifikationskonforme Produkte (Združenje za varstvo proizvodov, ki so skladni s specifikacijo) svojim članom in družbam, ki prijavijo proizvodnjo gorčice „Düsseldorfer Mostert“, dovoli uporabo besedne/slikovne oznake združenja Schutzgemeinschaft Düsseldorfer Senf (Združenje za varstvo düsseldorfske gorčice), ki je izpisana v navadnem slogu pisave Arial in vključuje besedno zvezo „Senfspezialität aus Düsseldorf“, v naslednjih različicah:

v barvni različici so sidro, obroba leva in obroba logotipa v barvi CMYK 12C 27M 56Y 0K (zlata), v posebni zlati barvi in/ali zlati barvi, naneseni z vročim tiskom s folijo, in/ali sidro, lev in obroba logotipa v barvi CMYK 12C 27M 56Y 0K (zlata), v posebni zlati barvi in/ali zlati barvi, naneseni z vročim tiskom s folijo, in/ali v črno-beli različici so sidro, obroba leva in obroba logotipa v barvi CMYK 0C 0M 0Y 100K (črna) in/ali sidro, lev in obroba logotipa v barvi CMYK 0C 0M 0Y 100K (črna).

Barva ozadja znotraj logotipa je lahko različna. Velikost logotipa je odvisna od uporabe.

Ta pravila za označevanje veljajo tudi za proizvode, pri katerih je gorčica „Düsseldorfer Mostert“ edina sestavina iz zadevne kategorije proizvodov, ki se uporabljajo z drugimi živili in proizvodi.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje zajema Landeshauptstadt Düsseldorf. Imenuje se „Düsseldorf“.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Geografsko območje zajema Landeshauptstadt Düsseldorf. Imenuje se „Düsseldorf“. Proizvod „Düsseldorfer Mostert“ izhaja s tega geografskega območja. Za geografsko območje je značilna dolga tradicija proizvajanja düsseldorfske gorčice. Geografsko območje se zelo razlikuje od sosednjih območij zaradi označbe, izvora proizvoda, dolge tradicije proizvodnje, posebnega postopka črpanja vode, ki je bil razvit in se uporablja na geografskem območju, sestavin, ki dajejo proizvodu poseben okus, ter zlasti mineralov v düsseldorfski vodi z visoko vsebnostjo apnenca in düsseldorfskega alkoholnega kisa, ki se pridobiva iz ocetnokislinskih bakterij iz neposredne bližine obrata za proizvodnjo gorčice in se nespremenjen uporablja od leta 1969.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Gorčica „Düsseldorfer Mostert“ je proizvedena izključno iz zmletih rjavih in rumenih gorčičnih semen, nefiltriranega alkoholnega kisa, proizvedenega v Düsseldorfu, posebne, z apnencem in minerali bogate düsseldorfske vode, soli, sladkorja in začimb. Je lesketajoča, kremasta in barve rjavega slada. Gorčica „Düsseldorfer Mostert“ vsebuje delce lupin (zrnca).

Zanjo je zelo značilen pekoč in pikanten okus po sladu zaradi trikratnega mletja lupin gorčičnih semen. Ta značilen pekoč in pikanten okus po sladu se zagotavlja s tradicionalnim lokalnim proizvodnim postopkom, ki se izvaja samo na tem geografskem območju ter pri katerem se uporabljajo rjava in rumena gorčična semena, ki se trikrat meljejo, posebnim postopkom maceracije, zadnjim mletjem, ki se izvaja z granitnimi kamni, uporabo nefiltriranega alkoholnega kisa, proizvedenega v Düsseldorfu, ter z apnencem in minerali bogato düsseldorfsko vodo. Pri proizvodnji gorčice „Düsseldorfer Mostert“ se uporabljajo le naravne sestavine. Gorčici „Düsseldorfer Mostert“ niso dodani konzervansi, sredstva za aromatiziranje ali sredstva za zgoščevanje.

Proizvod „Düsseldorfer Mostert“ velja za regionalno specialiteto prav zaradi teh organoleptičnih značilnosti. Značilnost proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ je postal tudi njegov velik sloves, ki ga je pridobil zaradi svojega okusa, kakovosti in posebnih značilnosti.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Zgodovinsko ozadje/zgodovina

To potrjuje tudi zgodovina proizvodnje gorčice v Düsseldorfu. Prvi nemški obrat za proizvodnjo gorčice je bil ustanovljen v Düsseldorfu leta 1726. V njem so proizvajali posebno pekočo in pikantno gorčico z okusom po sladu, ki je bila kremasta, lesketajoča in barve rjavega sladu ter se je imenovala „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“. Gorčica „Düsseldorfer Mostert“ je kmalu postala znana tudi zunaj Nemčije, mesto pa je postalo znano kot metropola gorčice.

Do leta 1800 so potrošniki v tujini in v Nemčiji proizvod „Aechter Düsseldorfer Mostert“ že dobro poznali, saj se je dobro prodajal. Leta 1884 je s sliko Vincenta van Gogha z naslovom „Tihožitje z lončeno posodo, steklenico in škatlo“ gorčica „Düsseldorfer Mostert“ postala del zgodovine.

Leta 1896 je bilo v Düsseldorfu osem obratov za proizvodnjo gorčice. O proizvodnji gorčice v Düsseldorfu se je v trgovinskih poročilih, popotniški literaturi in člankih o mestu pisalo že leta 1826.

Nato se je leta 1920 v Düsseldorfu začelo novo obdobje proizvodnje gorčice. Poslovnež Otto Frenzel iz regije Lorraine je konec leta 1920 ustanovil obrat za proizvodnjo gorčice v Düsseldorfu. V tem obratu je proizvajal zelo pekočo gorčico, ki je bila prva gorčica svetle barve, poimenoval jo je „Löwensenf“ in jo tržil z logotipom levove glave, ki je tudi na mestnem grbu. Takšne svetle gorčice v Nemčiji prej niso poznali. Kupci so bili na začetku do novega proizvoda zadržani in so ga celo odklanjali. Vendar sta proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ in „Düsseldorfer Senf“ zaradi svojega intenzivnega in značilnega okusa kmalu postala znana. Sloves Otta Frenzla se je zaradi njegove nove gorčice „Löwensenf“ med potrošniki kmalu povečal. Tako se je začela zgodba o uspehu proizvodnje nove düsseldorfske gorčice Otta Frenzla. Frenzlov uspeh je temeljil na zahtevah glede čistosti proizvodov „Düsseldorfer Mostert“ in „Düsseldorfer Senf“, na podlagi katerih so se lahko uporabljale le najboljše sestavine, vsak proizvod je moral biti natančno pripravljen, pri čemer se niso smeli uporabljati nobeni tuji aditivi.

Obrati za proizvodnjo düsseldorfske gorčice so leta 1930 začeli proizvajati srednje pekočo gorčico „Düsseldorfer Tafelsenf“. Potrošnikom v Nemčiji in tujini je ta blažja, srednje pikantna düsseldorfska gorčica, ki je bila rahlo lesketajoča, zelo hitro postala všeč. Leta 1938 je proizvodni sektor düsseldorfske gorčice začel proizvode „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“, „Düsseldorfer Senf“ in „Düsseldorfer Tafelsenf“ izvažati v druge evropske države, ZDA, Kanado, Južno Ameriko, Afriko, na Japonsko in v Avstralijo.

Znani obrati za proizvodnjo düsseldorfske gorčice, tj. Adam Bernhard Bergrath sel. Wwe in Otto Frenzel Senfindustrie in Senffabrik Ludwig Mackenstein, Dampf-Senffabrik Steinberg & Hild, Dampf-Senffabrik Carl Dick, Senffabrik Paul Eisenhardt, Senffabrik Ernst Roesberger, Senffabrik Carl von der Heiden, Senfvertrieb Wilhelm Pabelick, Senffabrik Geschwister Bramhoff ter Senffabrik Johann Waldorf, ki niso delovali samo na lokalni ravni, ampak tudi v drugih delih Nemčije in v tujini, so postali del zgodovine mesta. Veliko teh proizvajalcev gorčice je na oznaki proizvodov „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“, „Düsseldorfer Senf“ in „Düsseldorfer Tafelsenf“, ki so jih proizvajali v mestu, uporabljalo düsseldorfsko sidro in/ali düsseldorfskega leva.

Naravna povezava/okoljski pogoji

Za proizvod „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“ je značilna naravna povezava med geografskim območjem in njegovimi organoleptičnimi značilnostmi.

Düsseldorfska voda, ki se uporablja kot glavna sestavina proizvoda „Düsseldorfer Mostert“, se črpa iz Rena. Voda teče med bregovi s plastmi peska in gramoza, katerih globina ponekod dosega tudi 30 m, zato vsebuje veliko apnenca in zato tudi mineralov. Düsseldorfska voda se obdela po posebnem postopku, ki je bil razvit in se uporablja v Düsseldorfu. Tudi visoka vsebnost apnenca in zato tudi mineralov v düsseldorfski vodi prispeva k značilnemu okusu proizvoda „Düsseldorfer Mostert“.

Na okus proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ vpliva tudi nefiltriran alkoholni kis, ki se proizvaja v Düsseldorfu. Pri proizvodnji düsseldorfskega alkoholnega kisa se uporablja z apnencem in minerali zelo bogata düsseldorfska voda, že od leta 1969 pa se uporablja tudi za regijo značilen sev ocetnokislinskih bakterij z območja v neposredni bližini obrata za proizvodnjo gorčice.

Sedanja povezava/sloves

Proizvod „Düsseldorfer Mostert“ ima še danes sloves regionalne specialitete, ki jo potrošniki iz lokalne regije in od drugod dobro poznajo.

Odzivi potrošnikov potrjujejo sloves proizvoda. Med potrošniki ima proizvod „Düsseldorfer Mostert“ zdaj utrjen tržni položaj.

Kot je razvidno iz imen „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“, proizvod „Düsseldorfer Mostert“ zgodovinsko in geografsko izvira iz mesta Düsseldorf. Že zaradi mesta Düsseldorf, iz katerega proizvod izhaja, so te gorčice tako cenjene.

Njihov sloves temelji zlasti na dolgi zgodovini proizvodnje gorčic „Düsseldorfer Mostert“, „Düsseldorfer Senf“ in „Düsseldorfer Tafelsenf“ v Düsseldorfu ter njihovih organoleptičnih značilnostih. Düsseldorf se zaradi dolge in dobro znane zgodovine proizvodnje gorčice pogosto opisuje kot mesto gorčice ali „Mostertstadt“.

Düsseldorfske gorčice so tako cenjene, da jim je posvečen eden od muzejev v mestu. Dolga tradicija proizvodnje gorčice v Düsseldorfu je dokumentirana s številnimi fotografijami gorčice, ki se proizvaja v mestu. Sloves proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ kot düsseldorfske regionalne specialitete v lokalni regiji in drugje je dokumentiran v številnih preteklih in sedanjih publikacijah o düsseldorfskih gorčicah.

Proizvodi „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“, „Düsseldorfer Senf“ in „Düsseldorfer Tafelsenf“ so del düsseldorfske zgodovine in tradicionalne kuhinje. Tradicionalno jed „Düsseldorfer Senfrostbraten“, tj. bržolo, premazano z düsseldorfsko gorčico in popečeno na žaru, ponujajo na jedilniku na primer pivnice v starem delu mesta, ki se imenuje Düsseldorfer Altstadt. Del düsseldorfske kuhinje je tudi porenjski sendvič, tj. žemljica „Röggelchen“ z rezino sira in düsseldorfsko gorčico.

Dejstvo, da je Düsseldorf posebno mesto gorčice in da ima proizvod „Düsseldorfer Mostert“, tako kot pivo „Düsseldorfer Alt“, zaradi svojega geografskega porekla ter s tem povezanih organoleptičnih značilnosti in okusa še vedno velik sloves med potrošniki, dokazujeta dve stari tradiciji.

V tradicionalnih mestnih restavracijah, pivnicah v mestnem središču, ki še vedno proizvajajo pivo „Düsseldorfer Alt“, in v domovih regionalnih potrošnikov se düsseldorfska gorčica še danes streže na tradicionalen način, tj. v düsseldorfskih lončenih posodah za gorčico. Množice ljudi, ki obiskujejo pivnice „Düsseldorfer Alt“ in poskušajo tradicionalno kuhinjo mesta, že desetletja uživajo v regionalni specialiteti „Düsseldorfer Mostert“, ki jo je mogoče takoj prepoznati po okusu in lončeni posodi, v kateri je postrežena.

V Düsseldorfu dve tradicionalni trgovini prodajata nepakiran proizvod „Düsseldorfer Mostert“. Vsak dan ju obišče veliko regionalnih potrošnikov, da jim tradicionalno označene posode, ki so običajno lončene, napolnijo s proizvodom „Düsseldorfer Mostert“.

Še danes je proizvod „Düsseldorfer Mostert“ kot regionalna specialiteta znan tudi zunaj Nemčije. Proizvodi „Düsseldorfer Mostert“, „Düsseldorfer Senf'“ in „Düsseldorfer Tafelsenf“ se že od leta 1938 pod imenom „Genuine Dusseldorf Prepared Mustard“ izvažajo v druge evropske in neevropske države, predvsem ZDA. Ta zgodovina izvoza se kaže v tem, da se v ZDA izvaža veliko proizvodov. Düsseldorf je eno od redkih mest na svetu z dolgo in uspešno tradicijo proizvodnje gorčice. Zato se je njegov sloves kot metropole gorčice razširil preko meja lokalne regije. Glede na zanimanje potrošnikov, ki še vedno prihaja s celega sveta, je jasno, da sloves düsseldorfske gorčice ni omejen na Nemčijo.

Poseben razlog za velik sloves proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ med potrošniki je tudi dejstvo, da düsseldorfska gorčica v nasprotju z drugimi gorčičnimi pastami zunaj geografskega območja ne vsebuje konzervansov.

Gospodarska povezava/pomen

Proizvod „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“ je za gospodarstvo Düsseldorfa še vedno zelo pomemben. Velika priljubljenost proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ se jasno kaže v odličnih podatkih o prodaji v maloprodajnih trgovinah s hrano, mesnicah in restavracijah na zadevnem geografskem območju, v Nemčiji in drugje po svetu.

Ocenjuje se, da se na geografskem območju Düsseldorfa vsako leto proizvede približno 65 ton proizvoda „Düsseldorfer Mostert“. Ti letni podatki o prodaji potrjujejo, da ima proizvod „Düsseldorfer Mostert“ zaradi svojega regionalnega porekla in z njim povezanih organoleptičnih značilnosti med potrošniki velik sloves kot značilna regionalna specialiteta.

Povezava s proizvodnjo/organoleptična kakovost: Regionalni proizvajalci v Düsseldorfu že skoraj 300 let proizvajajo gorčico „Düsseldorfer Mostert“/„Düsseldorfer Senf Mostert“/„Düsseldorfer Urtyp Mostert“/„Aechter Düsseldorfer Mostert“ po proizvodnem postopku, ki so ga iznašli v tem mestu. Geografsko pogojene organoleptične značilnosti proizvoda „Düsseldorfer Mostert“ se zagotavljajo s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki jih proizvajalci prenašajo iz generacije v generacijo.

Sklic na objavo specifikacije:

Markenblatt, 7. zvezek, z dne 19. februarja 2010, del 7c, str. 2509

(http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/11252)

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2011.321.slv
Uradni list Evropske unije		C 321

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 4. november 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 321/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6356 – GE/IR/UEC/JV) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 321/02	Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja: 1,5 % 1. novembra 2011 – Menjalni tečaji eura	2

2011/C 321/03	Menjalni tečaji eura	3

2011/C 321/04	Menjalni tečaji eura	4

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2011/C 321/05	Obvestilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov	5

2011/C 321/06	Obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe	6

2011/C 321/07	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	7

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2011/C 321/08	Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/24/11 – MEDIA 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje – i2i Audiovisual	8

2011/C 321/09	Poziv za zbiranje vlog – EACEA/25/11 – Tempus IV – Reforma visokega šolstva skozi mednarodno sodelovanje univerz	11

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 321/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6393 – Astrium Holding/Vizada Group) ( 1 )	15

2011/C 321/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6378 – C1000/SdB Supermarket) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	16

2011/C 321/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6394 – Gilde/Eismann) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	17

2011/C 321/13	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6376 – ArcelorMittal/ATIC Services) ( 1 )	18

2011/C 321/14	Umik priglasitve koncentracije (Zadeva COMP/M.6262 – AGRANA/RWA/JV) ( 1 )	19

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2011/C 321/15	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	20


	(1) Besedilo velja za EGP