Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 271/01

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Predlog spremembe proračuna Evropske unije št. 4 za proračunsko leto 2011 – Stališče Sveta

2011/C 271/02

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 Pogodbe, v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 (2), in zlasti člena 37 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Svet je stališče o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4 za proračunsko leto 2011 sprejel 12. septembra 2011.

Vpogled v celotno besedilo ali njegov prenos je na voljo na spletišču Sveta: http://www.consilium.europa.eu/

(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1, s popravkoma v UL L 25, 30.1.2003, str. 43, in UL L 99, 14.4.2007, str. 18.

(2)  UL L 311, 26.11.2010, str. 9.

(3)  UL L 68, 15.3.2011.

Predlog spremembe proračuna Evropske unije št. 5 za proračunsko leto 2011 – Stališče Sveta

2011/C 271/03

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 Pogodbe, v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 (2), in zlasti člena 37 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Svet je stališče o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5 za proračunsko leto 2011 sprejel 12. septembra 2011.

Vpogled v celotno besedilo ali njegov prenos je na voljo na spletišču Sveta: http://www.consilium.europa.eu/

(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1, s popravkoma v UL L 25, 30.1.2003, str. 43, in UL L 99, 14.4.2007, str. 18.

(2)  UL L 311, 26.11.2010, str. 9.

(3)  UL L 68, 15.3.2011.

Menjalni tečaji eura (1)

13. septembra 2011

2011/C 271/04

1 euro =

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

SKLEP KOMISIJE

z dne 12. septembra 2011

o financiranju v letu 2011 več ukrepov, potrebnih za zagotovitev uporabe Uredbe (ES) št. 882/2004

2011/C 271/05

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in zlasti člena 75 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena pravila), in zlasti člena 90 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), ter zlasti člena 66(1)(c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejme se letni delovni program za izvajanje člena 66(1)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004, kakor je določen v Prilogi.

Delovni program je sklep o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe.

Člen 2

Najvišji prispevek, odobren s tem sklepom, za izvajanje programa v višini 1 095 000 EUR se financira iz proračunskih vrstic splošnega proračuna Evropske unije za leto 2011:

Ta sredstva lahko krijejo tudi zamudne obresti.

Člen 3

Skupne spremembe sredstev, namenjenih za posebne ukrepe v okviru delovnega programa, ki ne presegajo 10 % najvišjega prispevka iz člena 2 tega sklepa, se ne štejejo za bistvene spremembe v smislu člena 90(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, če ne vplivajo bistveno na naravo in cilj delovnega programa.

Odredbodajalec lahko take spremembe sprejme v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in načelom sorazmernosti.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na imenovane odredbodajalce.

(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(5)  EFSA Journal 2010; 8(1):1437.

(6)  EFSA Journal 2010; 8(4):1547.

(7)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(8)  UL L 314, 1.12.2009, str. 10.

(9)  UL L 338, 22.12.2005, str. 1.

(10)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(11)  http://www.codexalimentarius.net

(12)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(13)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(14)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(15)  COM(2011) 214.

(16)  UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(17)  UL L 354, 31.12.2008, str. 34.

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8; UL C 190, 30.6.2011, str. 17; UL C 203, 9.7.2011, str. 14; UL C 210, 16.7.2011, str. 30)

2011/C 271/06

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, o katerih države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo tudi redna posodobitev na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve.

ESTONIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007

Oddelek „Meje na kopnem“ se nadomesti z:

Meje na kopnem

(1)  Mejni prehodi, odprti samo za državljane Republike Estonije in Ruske federacije; pogajanja z Rusko federacijo za spremembo statusa teh dveh mejnih prehodov še potekajo (tj., ali se jih rezervira za obmejni promet ali se jih spremeni v mednarodne mejne prehode).

RAZPIS JAVNIH NATEČAJEV

2011/C 271/07

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira naslednje javne natečaje:

Obvestilo o natečaju je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije C 271 A z dne 14. septembra 2011 v 23 jezikih.

Dodatne informacije so na voljo na spletišču urada EPSO: http://eu-careers.eu

DRŽAVNA POMOČ – NEMČIJA

Državna pomoč MC 12/10 – Odsvojitve hranilnice Sparkasse KölnBonn mestu Köln

(Členi 107 do 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 271/08

Komisija je z dopisom z dne 30. marca 2011 Nemčijo uradno obvestila o svojem sklepu sui generis glede pomoči MC 12/10.

BESEDILO DOPISA

(1)  Sklep Komisije o državni pomoči C 32/09 (ex NN 50/09), ki jo je izvedla Nemčija za prestrukturiranje hranilnice Sparkasse KölnBonn (še neobjavljen).

(2)  Glej Prilogo I Sklepa SpKB.

(3)  Zaupni podatek.

(4)  Dne 30. junija 2010 je ocenjena skupna tržna vrednost vseh zadevnih deležev znašala približno […] milijonov EUR.

(5)  Glej sklep z dne 21. decembra 2010 v zadevi MC 8/09, WestImmo.

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 271/09

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CHELČICKO-LHENICKÉ OVOCE“

ES št.: CZ-PGI-0005-0436-23.11.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime:

„Chelčicko-Lhenické ovoce“

4.2   Opis:

Sadje zmernega pasu, namenjeno za neposredno prehrano in konzerviranje. Konzervirano sadje ni označeno kot proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“. Zajema pečkato sadje, koščičasto sadje in jagodičevje. Lokalno sadje je polnega in izrazitega okusa, z bogatim razponom sadnih elementov, ki se obdržijo v ustih. Posebne značilnosti tega sadja (na primer sočnost, vitalnost in čvrstost) v zvezi z vonjem in okusom izhajajo predvsem iz lokalnih naravnih razmer (npr. razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami v obdobju zorenja, jutranje meglice na območju pridelave). Sadje z območja Chelčicko-Lhenicko presega druga območja v specifikaciji zaradi naravno uravnoteženega razmerja med sladkorji in kislinami. To popolno razmerje zagotavlja tako imenovane čiste tone sadja. Na splošno daje sadje vtis sočnosti in blagega okusa, ki se v ustih nežno obdrži, s čimer se ustvari dolgotrajen občutek bogatega okusa. Ta lastnost velja za vse vrste sadja, ki se prodajajo pod imenom „Chelčicko-Lhenické ovoce“ in so značilne za to območje.

Ime zadeva naslednje proizvode: jabolka, češnje, višnje, slive in ribez (Ribes). Sorte, ki se trenutno pridelujejo: jabolka – Julia, Angold, Šampion, Rubín – Bohemia, Rubinola, Topaz, Jonagold – Jonagored, Jonaprince, Golden Delicious, Idared, Melrose, Spartan; češnje – Burlat, Karešova, Vanda, Sam, Těchlovan, Kordia, Napoleon; višnje – Morellenfeuer, Érdi Bötermö, Fanal, Morela pozdní; slive – Čačanska rana, Čačanska lepotica, Čačanska najbolja, Stanley, Domácí velkoplodá; rdeči ribez – Holandský červený, Heinemann pozdní, Losan, Rubigo, Rondon; črni ribez – Otelo in Öjebyn.

4.3   Geografsko območje:

Sadovnjaki, ki se razprostirajo po Bavorovski kotlini (Chelčicko) in obronkih Blanskega gozda (Lhenicko). Proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ se prideluje izključno na tem območju (Češka republika, regija Južna Češka, okrožji Strakonice in Prachatice). Ta območja zajemajo naslednje občine: Chelčicko: Chelčice, Truskovice, Libějovice, Vodňany, Krtely, Malovice, Bavorov, Tourov; Lhenicko: Lhenice, Vadkov, Mičovice, Jáma, Hoříkovice, Třebanice, Hrbov, Vodice, Třešňový Újezdec, Horní Chrášťany, Dolní Chrášťany in Ratiborova Lhota.

4.4   Dokazilo o poreklu:

Navedena so območja pridelave, skladišča in posode za shranjevanje ter datum pošiljke in pakiranja. Vodi se evidenca kupcev. Vsako pošiljko je zato mogoče nedvoumno izslediti in jo razlikovati od drugih. Sadje se sortira, skladišči in pakira na opredeljenem območju ter ga zato ni mogoče zamenjati s sadjem, pridelanim drugje.

Proizvodnjo urejajo predvsem smernice za sisteme integrirane pridelave sadja (SISPO). Skladnost s specifikacijo preverjata nadrejeni inšpekcijski organ (Státní zemědělská a potravinářská inspekce/češki inšpekcijski organ za kmetijstvo in prehrano – SZPI/CAFIA) in inšpekcijski svet za sisteme integrirane pridelave (pregledi na kraju samem) na podlagi notranjih pregledov in v zunanjih laboratorijih.

Ker se vse vrste sadja, ki se obirajo na območju, dosledno označujejo že v sadovnjaku in ker se vodijo natančne evidence pridelka, sadja ni mogoče zamenjati s sadjem z drugega območja.

Sadje, ki se shrani v skladišču, je označeno, pri čemer so vsi postopki skladiščenja zabeleženi v dnevniku operacij, v katerega se vnesejo podrobnosti o premikih sadja in pripravah na trženje. Ko sadje zapusti skladišče, mora biti istega porekla kot ob vstopu v skladišče, pri čemer je ustrezno označeno.

Kakovost proizvoda spremlja notranji laboratorij. Razvil se je sistem za opravljanje kemičnih in mikrobioloških pregledov ter ocenjevanje proizvodov. Vzpostavljen je sistem HACCP. Preglede opravlja tudi nadrejeni inšpekcijski organ (glej točko 4.7) v skladu z inšpekcijskim načrtom.

Pregled skladnosti z načeli sistemov integrirane pridelave sadja:

Spremlja se stanje sadovnjakov in okolja. Sadovnjaki so opremljeni s signalnimi napravami. Preglede na kmetijskih gospodarstvih pridelovalcev običajno izvaja inšpekcijski svet SISPO enkrat na leto. Pri pregledih se preverjajo zlasti onesnaženost tal, gnojil, vode za namakanje ali sadja s težkimi kovinami, spremljanje biotskih in abiotskih dejavnikov, uporaba gnojil, pesticidov in namakanja ter sajenje. Preglede urejajo smernice za sisteme integrirane pridelave sadja, ki jih je odobrilo Ministrstvo Češke republike za kmetijstvo.

4.5   Metoda pridobivanja:

Vse vrste sadja se pridelujejo v skladu z načeli iz smernic za sisteme integrirane pridelave sadja, pri oblikovanju katerih so sodelovali tudi lokalni pridelovalci sadja. Elementi in postopki integrirane pridelave SISPO so naslednji:

Vse sadne vrste se obrezujejo dvakrat na leto in se med rastno sezono zaščitijo s kemikalijami glede na pojav bolezni in škodljivcev v posameznem sadovnjaku v določenem letu. Vsaka uporaba kemikalij temelji na meritvah in spremljanju pojava zadevne vrste škodljivega povzročitelja. Kemikalije se uporabijo le, kadar je prekoračen prag gospodarske škode. Vsi sadovnjaki so zasajeni s travo, ki se redno kosi. Z uporabo herbicidov se na območju okrog debel preprečuje rast vegetacije. Le nekateri nasadi češenj so v celoti porasli s travo.

Dodatna posebnost območja Chelčicko-Lhenicko je dejstvo, da se posebej za zadevno območje uporabljajo splošne metode SISPO in posebej zanj razviti proizvodi (npr. za iztrebljanje škodljivcev).

Metode gojenja za posamezne vrste sadja:

Jabolka

Jabolka se gojijo na odprtih območjih, na katerih se voda ne zadržuje in ki niso v kotlinah, kjer je nevarnost zmrzali. Za jabolka se izbere nekoliko bujnejše rastoča podlaga, ker v prsti na nadmorski višini območja pridelave ni dovolj razpoložljivih hranilnih snovi in jih morajo drevesa delno pridobiti sama. V preteklosti so se uporabljale podlage M1, M4 in A2, medtem ko se danes najpogosteje uporablja M9; nizka drevesa se podprejo z leseno oporo ali žičnato mrežo, na katero se priveže drevo. Na razmik med nizkimi jablanami vpliva veliko dejavnikov, zato se na območju uporablja veliko različnih pristopov. Razmik je odvisen predvsem od opreme pridelovalca, lokacije, vrste podlage in oblike rasti. Za prejšnjo prakso so bila značilna prosto rastoča pritlikava drevesa, ki so se sadila v vsako drugo vrsto, zdaj pa se uveljavljajo drevesa z vretenasto obliko krošnje, ki se sadijo bližje skupaj. Zaradi vlažnosti zraka in splošne vlažnosti območja sadovnjake v redkih primerih namaka le nekaj pridelovalcev. Obiranje poteka v skladu s strogim razporedom – jabolka se zapakirajo v velike zaboje, ki se označijo na kraju samem takoj, ko se napolnijo z obranimi jabolki, potem pa se čim hitreje premestijo v klimatizirana skladišča.

Češnje

Češnje se gojijo zlasti na sončnih in suhih območjih z nizko ravnjo podzemne vode. V preteklosti so se gojile na podlagi čremse v obliki prosto rastočih visokoraslih ali srednje visokih dreves, zasajenih dovolj narazen, da je bilo na vseh straneh mogoče obiranje z lestve. Danes se nove rastline gojijo na podlagi PHL ali Gisela, pri čemer je razmik med njimi manjši, krošnje pa se obrezujejo v bolj ploščato in nizko obliko. Češnje se obirajo v skladu s strogim razporedom, pri čemer se zapakirajo v transportno ali prodajno embalažo ter se po označitvi v sadovnjaku čim hitreje premestijo v skladišče, kjer se ohladijo, pripravijo za trženje in pošljejo strankam.

Višnje

Višnje se gojijo na območjih s skromnejšo naravno oskrbo s hranilnimi snovmi in na naravno bolj suhih območjih. Sadijo se v vrstah z razmikom, ki omogoča strojno obiranje. Kot podlaga za višnje se uporablja zlasti rešeljika, oblika drevesa pa je prilagojena strojnemu obiranju. Obrani sadeži se zapakirajo v transportno ali prodajno embalažo ter se po označitvi v sadovnjaku čim hitreje premestijo v skladišče, kjer se ohladijo, ali v obrat za konzerviranje, kjer se nadalje predelajo. Po končani dobavi se iz skladišča pošljejo tudi v nadaljnjo predelavo. Ročno se obere le majhen delež višenj, ki se nameni za prehrano v svežem stanju. Nadaljnji postopek je enak kot pri češnjah.

Slive

Slive se gojijo zlasti kot srednje visoka drevesa, pri čemer se sadijo v vrstah na območjih z zadostno oskrbo z vodo in na glinasto-ilovnatih tleh. Za slive se uporablja več vrst podlag, najznačilnejša pa je rdečelistna sliva. Za obliko drevesa je značilna prosto rastoča krošnja, ki po potrebi omogoča strojno obiranje. Približno polovica obranih sadežev se nameni za prehrano v svežem stanju, druga polovica pa za konzerviranje. Celoten postopek pridelave je zato prilagojen strojnemu obiranju. Obrani sadeži se običajno zapakirajo v transportno embalažo ter se po označitvi v sadovnjaku premestijo v skladišče, kjer se ohladijo in nadalje pripravijo za trženje. Sadeži, namenjeni za industrijsko predelavo, se iz sadovnjaka premestijo v skladišče, da se ohladijo in se dobava zaključi, ali neposredno v obrate za konzerviranje, kjer se nadalje predelajo.

Rdeči in črni ribez

Ribez se goji v rodovitni in globoki prsti, ki je dobro oskrbljena z vodo, običajno na nižje ležečih območjih, vendar ne v samih kotlinah, v katerih obstaja nevarnost zmrzali, čeprav je med sadjem, ki se prideluje na območju, najbolj odporen na zmrzal. Velika območja ribeza so oblikovana kot vrstni nasadi nizkih rastlin, ki rastejo iz ukoreninjenih potaknjencev. Razmik med rastlinami določata metoda in tehnologija pridelave in obiranja. Ribezovega grmičevja, primernega le za ročno obiranje, ni veliko. Obiranje je skoraj izključno strojno, ribez pa se nadalje predela v obratu za konzerviranje. Le nekaj ribeza se obere ročno in nameni za neposredno prehrano v svežem stanju ali kulinarično uporabo s strani majhnih potrošnikov. Strojno obiranje se opravi s pomočjo opreme za obiranje na lastni pogon, ki sadeže zapakira v transportno embalažo. Potem ko se embalaža v sadovnjaku napolni in označi, se sadeži čim hitreje premestijo v skladišče, da se ohladijo in se dobava strankam zaključi.

Skladiščenje in pakiranje

Skladiščenje in pakiranje se izvajata znotraj opredeljenega območja. Tako se lahko preprečijo poškodbe obranih sadežev, ki se z območja pridelave premestijo neposredno v skladišče. Ta pristop prav tako zagotavlja, da se to sadje ne pomeša z drugje pridelanim sadjem. Ta usklajeni postopek pridelave, skladiščenja in pakiranja na enem mestu pomeni, da sadje ne propade.

4.6   Povezanost:

Območje Chelčicko-Lhenicko in sadje, ki se tam prideluje, sta posebnost v Češki republiki in tudi v Evropi. To potrjujejo zlasti naslednji elementi: sloves, dejavniki, ki vplivajo na edinstvene značilnosti proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ in druge posebne značilnosti, ter povezanost med značilnostmi proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ in pogoji na območju glede na vrsto sadja.

4.6.1   Sloves

Tradicija pridelave sadja na območju Chelčicko-Lhenicko se ohranja že 700 let. Zaradi dolge tradicije in kakovosti lokalnega sadja je območje dobilo vzdevek „vrt Južne Češke“. Sadje je tudi v grbu obeh občin Chelčice in Lhenice. Zgodovinski dokazi in sloves pridelave sadja na območju so navedeni v knjigi avtorja Václava Starýija idr. z naslovom Lhenice, zahrada Jižních Čech.

Sloves proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ se dodatno potrjuje tudi na festivalu cvetja in festivalu sadja, ki se organizirata v sodelovanju z društvom pridelovalcev sadja Južne in Zahodne Češke. Festival cvetja je pobuda turistov in turističnih kolesarjev, ki se začne s sezono gojenja sadja, ko se sadna drevesa prebudijo, zabrstijo in zacvetijo. Festival sadja je prestižen dogodek, ki traja več dni, med najpomembnejšimi pobudami pa se osredotoča na pridelavo sadja v Češki republiki. Festival sestavljajo razstava sadja in njegovo ocenjevanje, sejem sadja ter kulturni in športni program.

V dokaz izjemne kakovosti proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ prejema velike pohvale na nacionalnih razstavah, npr. Zahrada Čech – Litoměřice, poleg tega pa pridelovalci sadja uspešno sodelujejo na navedeni razstavi ter tudi drugih razstavah, organiziranih na nacionalni ravni: Hortikomplex – Olomouc, Země živitelka – České Budějovice, Zemědělec – Lysá nad Labem.

Pridelovalci sadja „Chelčicko-Lhenické ovoce“ so združeni v društvo pridelovalcev sadja Južne in Zahodne Češke (Unie ovocnářů jižních a západních Čech), ki med drugim sodeluje pri izobraževalnih dejavnostih in dejavnostih ozaveščanja, promociji sadja, organizaciji razstav, objavljanju ter vprašanjih, povezanih s kakovostjo sadja in okoljem. Na območju obstaja tudi lokalna akcijska skupina „Rozkvět zahrady jižních Čech“.

Pridelovalci sadja z območja Chelčicko-Lhenicko sodelujejo s številnimi vodilnimi raziskovalnimi inštituti in izobraževalnimi ustanovami, npr. z Univerzo na Južnem Češkem v Čeških Budejovicah – Fakulteta za kmetijstvo, Mendlovo univerzo za kmetijstvo in gozdarstvo v Brnu – Fakulteta za vrtnarstvo v Ledenicah, Inštitutom Pomology Holovousy Ltd. za raziskave in gojenje sadja, SEMPRA, Raziskovalnim inštitutom za kmetijski inženiring v Pragi, Raziskovalnim inštitutom za kmetijsko gospodarstvo v Pragi, Inštitutom za raziskovanje rastlinskih kultur, Inštitutom za raziskave živil v Pragi, Inštitutom za organsko kemijo in biokemijo Akademije znanosti Češke republike ter biološkim laboratorijem Biola. Uspešnost tega sodelovanja se na eni strani kaže v razvoju novih metod gojenja in na drugi strani v uporabi teh metod pri gojenju sadja na območju Chelčicko-Lhenicko, kar prav tako prispeva k slovesu proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ na nacionalni ravni.

Proizvodnja

Letna proizvodnja v tonah (za leto 2008): jabolka – 7 409, češnje – 115, višnje – 338, slive – 416 in ribez (Ribes) – 399.

Trženje

Proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ se uspešno trži v Češki republiki in zunaj nje.

Češka republika

Število gospodarskih subjektov, katerim se proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ dobavlja: približno 500.

Glavni gospodarski subjekti, katerim se proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ dobavlja: Terno, Ahold, Coops, Nova Fruit, CZ Fruit in Čeroz.

Izvoz

Pridelek, ki se izvozi, v odstotkih: češnje – 38 %, višnje – 40 %, slive – 50 % in ribez (Ribes) – 70 %.

Države, v katere se proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ izvaža: Nemčija, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Finska in Združeno kraljestvo.

Število tujih gospodarskih subjektov, katerim se proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ dobavlja: približno 10.

Glavna gospodarska subjekta, katerima se proizvod „Chelčicko-Lhenické ovoce“ dobavlja: Dinter in Phanner.

4.6.2   Dejavniki, ki vplivajo na edinstveno kakovost proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ in druge posebne značilnosti

Na gojenje sadja na območju Chelčicko-Lhenicko (glej točko 4.2) bistveno vplivata posebna narava in podnebje območja Podšumaví med Bavorovsko kotlino in obronki Blanskega gozda.

Za območje Chelčicko-Lhenicko je značilen sistem ribnikov, rek in potokov. Prav zaradi tega tipa pokrajine nastajajo klimatski pogoji, ki so ugodni za gojenje sadja, npr. količina padavin, vlažnost tal, nihanje dnevnih in nočnih temperatur in pogoste jutranje meglice.

Značilnosti območja Chelčicko-Lhenicko so:

Razloga za glavno posebno značilnost proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“, in sicer njegovo uravnoteženo razmerje med sladkorji in kislinami, sta predvsem lokalno podnebje, npr. nihajoče temperature, poznejši začetek pomladi in poznejše zorenje, ter prst, npr. ravnovesje pH, posameznih mineralov in deleža različnih mineralov. Na podlagi izvedenih laboratorijskih analiz dosega povprečna kislost sadja optimalne stopnje. Pozitivni rezultati, ki niso samoumevni za vsako območje pridelave sadja, so bili potrjeni tudi pri analizi prsti.

Druge posebne značilnosti proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“, kot so vonj, okus, sočnost, dolgotrajna svežost in edinstvenost barvnih odtenkov, je mogoče pripisati predvsem posebni mikroklimi, ki jo ustvarjajo zgoraj navedeni pogoji (gozdovi, ribniki, precej visoka nadmorska višina, vlažnost, meglice itd.).

Pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“, je zelo nizka stopnja onesnaženosti okolja s težkimi kovinami, zaradi česar je tudi stopnja onesnaženosti sadja precej pod mejno vrednostjo. Biološka zaščita sadnih dreves je dodaten dejavnik, ki k temu prispeva. Na območju Chelčicko-Lhenicko se sadna drevesa zaščitijo predvsem z uporabo bioloških sredstev. Ta so okolju prijazna in imajo nesporno prednost pred kemičnimi sredstvi zaščite. Območje je središče razvoja bioloških sredstev za zaščito rastlin in dreves v Češki republiki.

Dodatna posebna značilnost območja pridelave Chelčicko-Lhenicko je raznolikost pridelka v primerjavi z drugimi območji pridelave sadja.

Še ena pomembna značilnost pridelave sadja na območju Chelčicko-Lhenicko je metoda integrirane pridelave SISPO (glej točko 4.5 Metoda pridobivanja), ki je bila oblikovana v sodelovanju s pridelovalci sadja z območja. Ta sistem bistveno prispeva k dejanski visoki kakovosti sadja in zaradi tega tudi k zadovoljstvu zahtevnih potrošnikov. Sistem zagotavlja smernice, kako na najboljši možni način pridelovati sadje na območju, in te smernice se uporabljajo.

Skozi več stoletij dolgo tradicijo gojenja sadja na opredeljenem območju se je obseg znanja in izkušenj pridelovalcev sadja v zvezi z optimalnimi vrstami za gojenje ter krajem in najboljšim načinom njihovega gojenja povečal in izboljšal. Ta proces se še vedno nadaljuje.

Označba porekla proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ je v Češki republiki zaščitena pod št. 194 od 20. novembra 2002.

4.6.3   Povezanost značilnosti proizvoda „Chelčicko-Lhenické ovoce“ s pogoji na območju glede na vrsto sadja

Jabolka

Jabolka se razlikujejo po edinstvenem, posebnem aromatičnem dolgotrajnem okusu, na katerega vplivajo sorazmerno visoka vlažnost zraka in ne preveč visoke poletne temperature ter na drugi strani veliko nihanje med dnevnimi in nočnimi temperaturami zaradi številnih jezer, ribnikov in gozdov ter zaradi reliefa opredeljenega geografskega območja. Ta posebna mikroklima pripomore k temu, da se v sadju v obdobju pred obiranjem ustvari določeno ravnovesje med sladkorji, kislinami in aromatičnimi snovmi, zaradi česar nastane značilen aromatičen okus. Jabolka se razlikujejo tudi po tem, da se pri številnih gojenih sortah, od poletnih do poznih sort, ki se skladiščijo v nadzorovanem okolju do spomladanskih mesecev in pri tem dolgo zadržijo optimalno zrelost za potrošnjo, okus in vonj ne poslabšata, poleg tega pa se jabolka odlikujejo tudi po kakovostni lupini, kar je mogoče pripisati predvsem sorazmerno visoki nadmorski višini na opredeljenem geografskem območju, kjer ni poletnih vročinskih valov zaradi učinka pogostih meglic in velike rose v kombinaciji s soncem. S tem povezana dodatna značilnost je prepoznavna barva sadežev posameznih sort, ki rastejo na območju Chelčicko-Lhenicko.

Češnje

Češnje se odlikujejo po svojem polnem, popolnoma aromatičnem okusu in hrustljavem mesu skupaj z visoko vsebnostjo sladkorja in kislin ter optimalnim ravnovesjem med njimi. V primeru nekaterih sort (Napoleon, Kordia, Van) je razlika v kakovosti in okusu sadja v primerjavi z drugimi območji tako izrazita, da obstaja težnja po registraciji regionalnih mutacij teh sort. Te značilnosti izhajajo iz posebnih talnih razmer na opredeljenem geografskem območju skupaj z razgibanim reliefom pokrajine. Vrste prsti v dolinah in na ravninah so drugačne kot na hribovitih območjih. Prst na pobočjih je bolj suha in manj bogata, vendar vsebuje zadostno količino mineralnih hranilnih snovi, ki so zlasti v dobrem in edinstvenem ravnovesju. Pri tem ima prepustnost pomembno vlogo. Na teh pobočjih so dejansko že od nekdaj bili sadovnjaki češenj in zasajene vrste češnjevih dreves. Zaradi zdravega koreninskega sistema, kateremu lokalna prst popolnoma ustreza, rastejo na tem območju zelo močna drevesa ne glede na podlago. Tukaj ni območij, na katerih bi se zadrževala voda, ali kotlin, v katerih bi obstajala nevarnost zmrzali, kar bi poškodovalo korenine in debla dreves ali povzročilo stres, zaradi česar bi bil okus sadežev neustrezne kakovosti.

Višnje

Posebni značilnosti višenj sta, da jih črvi zelo redko napadejo, sadeži pa so zelo dolgo uporabni zaradi njihove dejanske kakovosti. Te značilnosti je mogoče pripisati zlasti dejstvu, da so višnje zaradi sorazmerno visoke nadmorske višine in gojenih sort na opredeljenem geografskem območju primerne za obiranje pozneje kot na drugih območjih. Prednost te lokalne značilnosti je v tem, da pred obiranjem ni treba zatirati črvov v višnjah, zato na dejansko kakovost sadežev pesticidi nikakor ne morejo vplivati. Dodatni posebnosti višenj sta njihov značilen okus in vonj, ki se nato izražata v kakovosti pijač in drugih proizvodov iz tega sadja. Značilen okus in vonj je mogoče pripisati dejstvu, da je za območje Chelčicko-Lhenicko značilna zelo nizka koncentracija težkih kovin v tleh, industrija in promet pa okolje zelo malo onesnažujeta, kar ugodno vpliva na kakovost sadja.

Slive

Slive se odlikujejo po visoki vsebnosti sladkorja in bogati aromi, ki sta rezultat nihanja temperatur, pogostih meglic in rahle zmrzali v precej pozni fazi. Ti značilnosti sta zelo cenjeni pri poznejši predelavi za konzerviranje in žgane pijače, prav tako je zelo cenjena vsebnost aromatičnih snovi, po slivah pa povprašujejo domači in tuji predelovalci. Glede na sorazmerno hladno lokalno podnebje so virusne bolezni, ki zelo škodljivo vplivajo na kakovost sadja, na tem območju precej manj razširjene. Zaradi tega dejstva je tudi mogoče gojiti avtohtone sorte, ki niso bile gojene tako, da bi se njihova odpornost na virusne bolezni izboljšala. Kljub temu posebni naravni pogoji pozitivno vplivajo na kakovost sadja. Sorazmerno visoka vlažnost zraka in količina padavin omogočata, da se sadovnjaki zasadijo s travo, s čimer se preprečujeta pregrevanje sadja in ovirano prilagajanje. Z zastiranjem travnatih površin se vsebnost CO2 površinske plasti zemlje poveča, kar ugodno vpliva na razmerje med sladkorji in kislinami v času zorenja sadja. Ker poleg tega na tem območju ni krednatih tal, to pomeni, da drevesom nikoli ne primanjkuje železa, zaradi česar bi bila kakovost sadja bistveno slabša.

Rdeči in črni ribez

Posebni značilnosti ribeza sta njegova aroma in popolno razmerje med sladkorji in kislinami, kar je predvsem posledica prsti in klimatskih pogojev, ki določajo posebno kakovost sadja.

Ob upoštevanju dejstva, da ima prst na območju Chelčicko-Lhenicko nekoliko kisel pH, so pogoji za gojenje ribeza popolni. Kakovost ribeza se kaže tudi v njegovi velikosti in trajnosti, na kar vpliva precej visoka naravna vsebnost kalija v talnem profilu. To je najosnovnejši dejavnik, saj bodo v primeru pomanjkanja kalija plodovi ribeza manjši, njihova trajnost pa krajša. Ribez je vrsta sadja, ki je zelo zahtevna, kar zadeva vsebnost humusa v tleh. Precej visoka vlažnost zraka in količina padavin v rastni sezoni na območju Chelčicko-Lhenické omogočata, da raste na nasadih ribeza trajno travinje. Z rednim zastiranjem trave in odpadnimi obrezki kmalu nastane plast humusa, ki odločilno vpliva na rast in dobro ukoreninjenost grmičevja ter kakovost pridelka. Skupaj z nihanjem visokih dnevnih in nizkih nočnih temperatur v obdobju pred obiranjem, ki je značilno za to območje, ti zelo aromatični sadeži zorijo s popolnim razmerjem med sladkorji in kislinami. To se nato izraža v kakovosti proizvodov iz lokalnih surovin.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje:

Sadje z območja Chelčicko-Lhenicko se pakira v različne vrste embalaže, na kateri je naveden napis „Chelčicko-Lhenické ovoce“, običajno v zeleni, rumeni in rdeči barvni shemi, skupaj s simbolom in imenom občine, v kateri je bilo sadje pridelano. Uporaba grafične slike na embalaži ni obvezna.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.