13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Provinciale di Palermo (Italija) 28. februarja 2011 – Amia Spa, v likvidaciji, proti Provincia regionale di Palermo

(Zadeva C-97/11)

2011/C 238/02

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Provinciale di Palermo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Amia Spa, v likvidaciji

Tožena stranka: Provincia regionale di Palermo

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se ob upoštevanju sodbe v zadevi C-172/08 (1) člen 3(26) in (31) zakona št. 549 z dne 28. decembra 1995 ne uporabi, ker je v nasprotju s členom 10 Direktive 1999/31/ES (2) ter s členi 1, 2 in 3 Direktive 2000/35/ES (3)?

(1) Sodba Sodišča z dne 25. februarja 2010 v zadevi Pontina Ambiente Srl (še neobjavljena v ZOdl.)

(2) UL L 348, str. 1.

(3) UL L 200, str. 35.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/2

Pritožba, ki jo je Stichting Nederlandse Publieke Omroep, prej Nederlandse Omroep Stichting (NOS) vložila 1. marca 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06, Kraljevina Nizozemska (T-231/06) in Nederlandse Omroep Stichting (NOS) (T-237/06) proti Evropski komisiji

(Zadeva C-104/11 P)

2011/C 238/03

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnica: Stichting Nederlandse Publieke Omroep, prej Nederlandse Omroep Stichting (NOS) (zastopnik: J.J. Feenstra, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Kraljevina Nizozemska in Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica predlaga:

—	naj se razveljavi sodba Splošnega sodišča z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06;

—	da se, ker je stvar zrela za odločitev, za nično razglasi odločba Komisije 2008/136/ES (1) z dne 22. junija 2006 o ad hoc financiranju nizozemskih javnih radiotelevizijskih postaj (Nederlandse Publieke Omroep, NPO [v nadaljnem besedilu: NPO]); in

—	naj se Komisiji naloži tako plačilo stroškov postopka na prvi stopnji, kot plačilo stroškov pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 107, 108 in 296 PDEU s tem, da je Splošno sodišče plačilo Fonds-Omroepreserve (FOR) (rezervnega sklada za radiotelevizijo) in prenos določenih rezerv, ki so jih oblikovale posamezne radiotelevizijske postaje, na NPO napačno in na podlagi nezadostne obrazložitve opredelilo kot odobritev nove pomoči.

Sodišče je napačno razlagalo in uporabilo pojme pomoč, obstoječa pomoč in nova pomoč v smislu člena 107 in naslednjih PDEU, s tem ko je presodilo, da se dostopnost plačil FOR in prenos zbranih rezerv, ki so jih oblikovale posamezne radiotelevizijske postaje, na NPO opredeli kot nova pomoč, in tega ni zadostno obrazložilo.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev pravice od obrambe

Splošno sodišče je kršilo zahtevo po spoštovanju pravice do obrambe in spoštovanju postopkovnih pravic, ki sta zasidrani v pravu Unije v skladu s členom 108(2) PDEU in Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 (2) s tem, ko je napačno na podlagi nepravilne in nezadostne presoje zavrnilo sklicevanje tožečih strank na spoštovanje pravice do obrambe in odločilo, da pravica NPO do obrambe ni kršena.

(1) UL 2008, L 49, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/3

Pritožba, ki jo je 2. marca 2011 vložila Kraljevina Nizozemska zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06, Kraljevina Nizozemska (T-231/06) in Nederlandse Omroep Stichting (NOS) (T-237/06) proti Evropski komisiji

(Zadeva C-105/11 P)

2011/C 238/04

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnik: Kraljevina Nizozemska (zastopnika: C.M. Wissels in M. Noort, zastopnika)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Stichting Nederlandse Publieke Omroep, voorheen Nederlandse Omroep Stichting (NOS)

Predlog

Pritožnik predlaga:

—	naj se razveljavi sodba Splošnega sodišča z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06;

—

naj samo odloči v zadevi, tako da ugotovi ničnost odločbe Komisije 2008/136/ES (1) z dne 22. junija 2006, v delu, v katerem je Komisija v njej ugotovila, da se obravnava znesek 42,457 milijonov eurov kot nova državna pomoč in se mora vrniti kot del skupne vsote 76,327 milijonov eurov (z vštetimi obrestmi).

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V pritožbi pritožnik uveljavlja, da je Splošno sodišče kršilo pravo Unije s tem, ko je podalo nepravilno razlago člena 107(1) PDEU in člena 108(1) ter 108(3) PDEU v povezavi s členom 1(b) Uredbe št. 659/1999 (2) in svoje presoje ni, ali vsaj ni zadostno, utemeljilo.

Pritožbeni razlogi obsegajo sledeče:

1.	Splošno sodišče je svojo presojo, da prenos pomeni novo pomoč, napačno oprlo na okoliščino, da je bil člen 109a Mediaweta vpeljan po začetku veljavnosti pogodbe.

2.	Splošno sodišče je svojo presojo, da prenos pomeni novo pomoč, napačno oprlo na merilo, da ta pomoč ustreza „določenim potrebam“ (javne radiotelevizije).

Splošno sodišče je svojo presojo, da prenos pomeni novo pomoč, nepravilno oprlo na pomislek, da je javna radiotelevizija s tem prejela (posebno) prekomerno nadomestilo. Obseg možnega prekomernega nadomestila za vprašanje, ali prenos pomeni novo pomoč, ni upošteven. Vsekakor ugotovitev Sodišča ni zadostno utemeljena.

4.	Splošno sodišče je napačno presodilo, da za vprašanje, ali prenos pomeni novo pomoč, izvor prenosa ni upošteven. Sodišče s tem zanika razliko med novo in obstoječo pomočjo. Vsekakor ugotovitev Sodišča ni zadostno utemeljena.

5.	Splošno sodišče svoje presoje, da se ne da sklepati, da prenesene rezerve izvirajo iz letnega financiranja javne radiotelevizije, s čimer izvirajo iz obstoječe pomoči, ni zadostno utemeljilo.

6.	Splošno sodišče svoje presoje, da prenesena sredstva izvirajo iz ad hoc plačil in so s tem nova pomoč, ni zadostno utemeljilo.

7.	Tudi v primeru, da se morajo zgoraj prerekane ugotovitve Splošnega sodišča brati glede na njihovo medsebojno povezanost, ne bi mogle privesti do sklepa, da prenos pomeni novo pomoč.

(1) Odločba Komisije z dne 22. junija 2006 o ad hoc financiranju nizozemskih javnih radiotelevizijskih postaj C 2/2004 (prej NN 170/2003) (UL 2008, L 49, str. 1).

(2) Uredba Sveta z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/4

Tožba, vložena 17. maja 2011 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

(Zadeva C-236/11)

2011/C 238/06

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Soulay in D. Recchia, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika z uporabo posebne ureditve potovalnih agentov, tudi če se potovalna storitev zaračuna osebi, ki ni potnik, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členi od 306 do 310 Direktive Sveta 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da Italijanska republika z uporabo posebne ureditve potovalnih agentov krši določbe ureditve na področju DDV, ker ta ni omejena na storitve, ki se opravljajo za potnike, kot je določeno v Direktivi, temveč se širi tudi na posle med potovalnimi agenti.

(1) UL L 347, str. 1.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif de Rennes (Francija) 23. maja 2011 – Martial Huet proti Université de Bretagne occidentale

(Zadeva C-251/11)

2011/C 238/07

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif de Rennes

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Martial Huet

Tožena stranka: Université de Bretagne occidentale

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali v primeru, da se država odloči podaljšati pogodbo o zaposlitvi uslužbenca, ki je bil pred tem na podlagi pogodbe za določen čas zaposlen šest let, obveznost sklenitve pogodbe za nedoločen čas iz člena 13 zakona z dne 26. julija 2005 glede na cilje Direktive št. 1999/70 z dne 28. junija 1999 (1) nujno pomeni, da je treba v novi pogodbi navesti enake glavne določbe zadnje sklenjene pogodbe, še posebej tiste v zvezi z opredelitvijo delovnega mesta in plačo?

(1) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, str. 43).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (Romunija) 26. maja 2011 – SC Gran Via Moinești Srl proti Agenția Naționala de Administrare Fiscala (ANAF), Administrația Finanțelor Publice București

(Zadeva C-257/11)

2011/C 238/08

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel București

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SC Gran Via Moinești srl

Toženi stranki: Agenția Naționala de Administrare Fiscala (ANAF), Administrația Finanțelor Publice București

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali lahko nakup zgradb, ki so predmet rušenja, skupaj z zemljiščem za zgraditev stanovanjskega naselja na zadevnem zemljišču s strani gospodarske družbe, ki je zavezanka za DDV, pomeni predhodno dejavnost, to je naložbeni izdatek za gradnjo stanovanjskega naselja, da bi se ob upoštevanju členov 167 in 168 Direktive 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost priznal odbitek DDV v zvezi z nakupom zgradb?

Ali je ob upoštevanju člena 185(2) Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost rušenje zgradb, ki so bile za to določene in ki so bile kupljene skupaj z zemljiščem za zgraditev stanovanjskega naselja na zadevnem zemljišču, predmet popravka DDV v zvezi z nakupom zgradb?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/5

Tožba, vložena 26. maja 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Danski

(Zadeva C-261/11)

2011/C 238/09

Jezik postopka: danščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in N. Fenger, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Danska

Predloga tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da Kraljevina Danska z uvedbo in ohranitvijo zakonodaje o takojšnjem izstopnem davku na prenos sredstev družb v drugo državo članico brez obdavčenja ustreznih prenosov sredstev znotraj Danske ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 49 PDEU in člena 31 Sporazuma EGP;

—	Kraljevini Danski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prenos sredstev podjetja za uporabo zunaj Danske se na podlagi danske davčne zakonodaje šteje za prodajo in je ustrezno obdavčen, medtem ko se šteje, da je podjetje znotraj države prenehalo le, če so zadevna sredstva dejansko prodana. Podjetje, ki prenese sredstva med različnimi poslovnimi enotami znotraj Danske, se tako ne obdavči na vrednost teh sredstev v zvezi s tem prenosom. Če pa to podjetje prenese sredstva na stalno poslovno enoto zunaj Danske, bo plačalo takoj davek na vrednost sredstev, kot če bi sredstva bila prodana.

Komisija meni, da to različno obravnavanje ovira svobodo ustanavljanja v nasprotju s členom 49 PDEU. Komisija ne dvomi v možnost Danske, da določi davek na povečanja vrednosti, ki nastanejo pri podjetju, ko ima sedež na Danskem. Vendar Komisija ugotavlja, da morajo biti okoliščine, na podlagi katerih nastane davčna obveznost, enake, to je unovčenje sredstva ali dejavnik, zaradi katerega se lahko amortizacija popravi, ne glede na to, ali se zadevna vrednost nepremičnin prenese v tujino ali ostane na Danskem.

Komisija meni, da ni razloga za to, da se davek pobere takoj glede nerealiziranega povečanja vrednosti v zvezi s prenosi sredstev na Danskem v drugo državo članico, če se ta davek ne odmerja v enakih nacionalnih položajih. Kraljevina Danska bi lahko tako, na primer, določila vrednost nerealiziranega povečanja vrednosti, glede katerega šteje, da ga ima pravico obdavčiti, ne da bi s tem prišlo do takojšnjega pobiranja davka ali izpolnjevanja dodatnih pogojev za odlog plačila davka.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/5

Pritožba, ki jo je Viega GmbH & Co. KG vložila 3. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-375/06, Viega GmbH & Co. KG proti Evropski komisiji

(Zadeva C-276/11 P)

2011/C 238/10

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Viega GmbH & Co. KG (zastopniki: J. Burrichter, T. Mäger in M. Röhrig, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga:

—	naj razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem je bilo odločeno v njeno škodo,

—

naj Odločbo Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva št. COMP/F-1/38.121 – Pribor (fitingi)) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša nanjo,

ali, podredno, odpravi ali zmanjša globo, ki ji je bila naložena v členu 2(j) te odločbe,

—	naj, podredno, glede na predloge iz prve in druge alinee zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču,

—	naj toženi stranki v postopku na prvi stopnji naloži stroške celotnega sodnega spora.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je uperjena zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo pritožnice zoper Odločbo Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva št. COMP/F-1/38.121 – Pribor (fitingi)).

Pritožnica pritožbo opira na te pritožbene razloge:

Splošno sodišče naj bi kršilo pravico pritožnice do izjave, načela, ki urejajo dokazni postopek, in obveznost obrazložitve zadevne odločbe. V izpodbijani sodbi naj bi bila utemeljitev o sodelovanju pritožnice pri omejevalnem sporazumu v glavnem oprta na z na roko napisane zabeležke ene same priče in na izjavo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi, ne da bile kakorkoli obravnavane navedbe pritožnice v zvezi s temi dokumenti. Pritožnica naj bi izrecno omajala verodostojnost teh dokumentov (priča se naj ne bi udeleževala sestankov v nemščini in naj ne bi znala nemško).

Splošno sodišče bi moralo preizkusiti pravilnost zabeležk priče in izjave na podlagi obvestila o ugodni obravnavi. Ker Splošno sodišče ni preizkusilo dokazne vrednosti teh zabeležk in izjave na podlagi obvestila o ugodni obravnavi, naj bi kršilo načela dokaznega postopka.

Z izpodbijano sodbo naj bi bil kršen člen 81(1) ES, ker je Splošno sodišče ugotovilo, da je pritožnica 30. aprila 1999 sodelovala na sestanku s „protikonkurenčno naravo“. Poleg tega naj bi bil z izpodbijano sodbo kršen člen 23(1) Uredbe 1/2003, ker je bilo sodelovanje na tem sestanku upoštevano pri določitvi globe. Splošno sodišče naj bi v zvezi s tem sestankom ugotovilo samo, da dokazi kažejo „bolj“ na protikonkurenčen namen kot na namen, ki bi bil v skladu s pravili konkurence. Tako naj bi Splošno sodišče prekršilo merilo dokazanosti, ki si ga je samo postavilo, v skladu s katerim se zahteva gotov in nedvomen dokaz o kršitvi.

Ugotovitev protikonkurenčne narave sestanka z dne 30. aprila 1999 naj bi vplivala na višino naložene globe. Vključitev tega sestanka naj bi služila kot dokaz za udeležbo pritožnice pri omejevalnem sporazumu s fitingi z nasedom. Na podlagi tega naj bi bil promet pritožnice s fitingi z nasedom pri določitvi izhodiščnega zneska globe določen v znesku, ki je za enajstkrat višji.

Glede upoštevanja prometa s fitingi z nasedom naj sodba poleg tega ne bi bila dovolj utemeljena in naj bi bila nelogična. Naložitev globe v višini več kot 50 milijonov EUR naj bi bila v točki 85 izpodbijane sodbe nazadnje oprta le na dve navedbi, katerih povezava s fitingi z nasedom naj bi bila pojasnjena le v dveh delih stavkov in ugotovljena brez kakršnekoli presoje dokazne vrednosti. Splošno sodišče naj bi nato menilo, da je pritožnica na sestanku z dne 30. aprila 1999 sodelovala pri protikonkurenčnih dogovorih o fitingih z nasedom, čeprav naj bi obenem ugotovilo, da so se konkurenti še do julija 2000 dogovarjali o tem, ali naj bodo fitingi z nasedom (pri katerih je imela pritožnica monopol) sploh predmet omejevalnega sporazuma.

Nazadnje naj bi bila izpodbijana sodba v nasprotju z načelom sorazmernosti. Komisija – s pristankom Splošnega sodišča – naj bi smernice o načinu določanja glob uporabljala tako: najprej je bil glede na promet s fitingi z nasedom določen izhodiščni znesek globe, čeprav so bili fitingi z nasedom tudi po ugotovitvah Splošnega sodišča lahko predmet omejevalnega sporazuma le v letih 2000 in 2001. Nato je bil na podlagi celotnega zatrjevanega obdobja sodelovanja pritožnice pri omejevalnem sporazumu (devet let in tri mesece) izhodiščni znesek globe povišan za 90 %. Ker naj bi bil torej promet s fitingi z nasedom določen na podlagi celotnega obdobja, in ne le na podlagi zadnjih petnajstih mesecev, ki naj bi bili edini upoštevni, naj bi bila določitev globe v nasprotju z načelom sorazmernosti.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/6

Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 6. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 22. marca 2011 v zadevi T-233/09, Access Info Europe proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-280/11 P)

2011/C 238/11

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopniki: G. Maganza, B. Driessen, Cs. Fekete, zastopniki)

Druge stranke v postopku: Access Info Europe, Helenska Republika, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo, s katero je Splošno sodišče za nično razglasilo odločbo Sveta o zavrnitvi dostopa javnosti do zahtevanega dokumenta;

—	dokončno odloči o vprašanjih, ki so predmet te pritožbe; in

—	tožeči stranki v zadevi T-233/09 naloži, naj plača stroške Sveta v zvezi s to zadevo in s to pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet najprej opozarja, da je bila izpodbijana odločba z dne 26. februarja 2009 sprejeta pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009. V skladu s tem je veljavni pogodbeni okvir za to tožbo okvir vzpostavljen s Pogodbo o Evropski uniji in s Pogodbo o ustanovitvi Evropske Skupnosti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Svet trdi, prvič, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi izjeme, določeno v členu 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 (1), ker njegove ugotovitve niso v skladu z veljavnimi določbami Pogodbe in se z njimi zlasti ne upošteva omejitev načela širokega dostopa do zakonodajnih aktivnosti institucij – ki so določene s Pogodbo in se odražajo v sekundarnem pravu – katerih namen je ohranitev učinkovitosti postopka odločanja institucije.

Drugič, Svet trdi, da razlogovanje Splošnega sodišča ni v skladu s sodno prakso Sodišča, na podlagi katere se institucija lahko zanese na splošne ugotovitve.

Tretjič, Svet trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je v tej zadevi uporabilo „standard zadostne pravne in dejanske dokazanosti“, da bi preučilo razloge, s katerimi je hotel Svet upravičiti sklicevanje na izjemo iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe. Pri svoji presoji je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je zahtevalo dokaze o škodljivem učinku na postopek odločanja, ker je spregledalo pomembnost zgodnje faze postopka odločanja pri presoji posledic popolnega razkritja in ker ni upoštevalo občutljivosti zahtevanega dokumenta.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL L 145, str. 43.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (Bolgarija) 8. junija 2011 – EMS Bulgaria TRANSPORT OOD proti Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“, grad Plovdiv, pri Centralno upravlenie na nacionalnata agencija za prihodite (Direktor direkcije „pritožbe in vodenje izvršbe“ pri centralni upravi Nacionalne agencije za prihodke)

(Zadeva C-284/11)

2011/C 238/12

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Varhoven administrativen sad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EMS Bulgaria TRANSPORT OOD

Tožena stranka: Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“, grad Plovdiv, pri Centralno upravlenie na nacionalnata agencija za prihodite (Direktor direkcije „pritožbe in vodenje izvršbe“ pri centralni upravi Nacionalne agencije za prihodke)

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člene 179(1), 180 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ter načelo učinkovitosti na področju posredne obdavčitve, ki se obravnava v sodbi Sodišča z dne 8. maja 2008 v združenih zadevah Ecotrade (C-95/07 in C-96/07), razlagati tako, da dopuščajo prekluzivni rok, kot je v obravnavanem primeru v členu 72(1) zakona o davku na dodano vrednost (v različici iz leta 2008), ki je bil podaljšan do konca aprila 2009 na podlagi člena 18 predhodnih in končnih določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dodani vrednosti, le za prejemnike dobav, za katere je obveznost obračuna davka nastala pred 1. januarjem 2009, pri tem pa je v postopku v glavni stvari treba upoštevati te okoliščine:

—	zahtevo v skladu z nacionalnim pravom, da se mora oseba, ki je izvedla pridobitev znotraj Skupnosti in ni registrirana v skladu z zakonom o davku na dodano vrednost, prostovoljno registrirati, čeprav niso izpolnjeni pogoji za obvezno registracijo kot predpostavko za izvedbo pravice do odbitka;

—

novo ureditev člena 73a zakona o davku na dodano vrednost (ki velja od 1. januarja 2009), v skladu s katero je treba odobriti pravico do odbitka ne glede na to, ali je bil upoštevan rok iz člena 72(1) zakona o davku na dodano vrednost, če je obveznost odmere davka za prejemnika dobave nastala, če dobava ni bila prikrita, računovodstvo pa vsebuje podatke o njej;

—	poznejšo spremembo člena 72(1) zakona o davku na dodano vrednost (ki velja od 1. januarja 2010), v skladu s katero se pravica do odbitka lahko izvede v davčnem obdobju, v katerem je ta pravica nastala, ali pa v naslednjih dvanajstih davčnih obdobjih?

Ali je treba načelo davčne nevtralnosti kot temeljno načelo, ki je pomembno za vzpostavitev in delovanje skupnega sistema davka na dodano vrednost, razlagati tako, da je v konkretnih okoliščinah, ki so podane pri kasacijski pritožnici, dopustna praksa davčnega nadzora kot v postopku v glavni stvari, ki priznava prepozen obračun davka na dodano vrednost in za to kot sankcijo določi obrestni dolg in poleg tega določi sankcijo v obliki zavrnitve pravice do odbitka, pri tem pa je treba upoštevati, da se transakcije niso prikrile, da računovodstvo vsebuje podatke o njih in da davčna uprava razpolaga s potrebnimi informacijami o tem, da ne gre za zlorabo in da proračun ni bil oškodovan?

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Varna (Bolgarija) 8. junija 2011 – Bonik EOOD proti Direktor na Direkcia „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“, grad Varna, pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencia za prihodite (direktor direktorata „Pritožbe in vodenje izvršbe“ Varna pri osrednji upravi nacionalne agencije za prihodke)

(Zadeva C-285/11)

2011/C 238/13

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Varna

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bonik EOOD

Tožena stranka: Direktor na Direkcia „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“, grad Varna, pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencia za prihodite (direktor direktorata „Pritožbe in vodenje izvršbe“ Varna pri osrednji upravi nacionalne agencije za prihodke)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se lahko iz določb členov 178(a) in (b), 14, 62, 63, 167 in 168 Direktive 2006/112 (1) z razlago izpelje pojem „neobstoj dejanske dobave“ in če je tako, ali se ta pojem glede svoje opredelitve pokriva s pojmom „davčna goljufija“ ali pa je v njem vsebovan? Kaj v smislu Direktive zajema pojem „davčna goljufija“?

Ali se z Direktivo glede na opredelitev pojma „davčna goljufija“ ter uvodni izjavi 26 in 59 v povezavi s členom 178(b) zahteva, da se formalnosti izrecno določijo po zakonodajni poti, in sicer z aktom najvišjega zakonodajnega telesa države članice, ali pa je z njo dopuščeno, da te formalnosti niso določene po zakonodajni poti, temveč z upravno (in prakso davčnega preverjanja) ter sodno prakso? Ali se smejo formalnosti uvesti s splošnimi pravnimi akti upravnih organov in/ali z napotki uprave?

Ali „neobstoj dejanske dobave“, če gre za pojem, ki se razlikuje od „davčne goljufije“ in z njeno opredelitvijo ni zajet, pomeni formalnost iz člena 178(b) ali ukrep iz uvodne izjave 59 Direktive, zaradi katerih pride do odreka pravice do odbitka in postane dvomljiva nevtralnost davka na dodano vrednost, ki je bistveno načelo skupnega sistema davka na dodano vrednost, ki je bil uveden z zadevnim pravom Skupnosti?

Ali se smejo za davčne zavezance določiti formalnosti, na podlagi katerih je treba glede dobav, ki se opravijo med njimi (zadnjim prejemnikom in njegovim dobaviteljem) pred dobavo, dokazati, da dobava velja za dejansko opravljeno, če uradni organ ne izpodbija, da so prizadeti (zadnji dobavitelji) naslednje dobave z istim blagom v enakih količinah opravili za naslednje prejemnike?

Ali je treba v okviru skupnega sistema davka na dodano vrednost ter določb členov 168 in 178 Direktive 2006/112 pravico trgovca do priznanja plačil davka na dodano vrednost za neko transakcijo presojati

(a)	le glede na posamično transakcijo, v kateri je trgovec udeležen, pri čemer se upošteva namera trgovca, da je udeležen v transakciji, in/ali

(b)

ob upoštevanju vseh predhodnih faz, vključno s prejšnjimi in poznejšimi transakcijami, ki tvorijo dobavno verigo, ki ji pripada zadevna transakcija, pri čemer se upoštevajo namere drugih udeležencev v verigi, ki jih trgovec ne pozna in/ali zanje ne more izvedeti, oziroma se upoštevajo ravnanja in/ali opustitve izdajatelja računa in drugih udeležencev v verigi, namreč njegovih predhodnih dobaviteljev, ki jih prejemnik dobave ne more nadzirati in od njih ne more zahtevati nekega ravnanja, in/ali

(c)

ob upoštevanju goljufivih ravnanj in namer drugih udeležencev v verigi, za udeležbo katerih trgovec ni vedel, pri čemer glede na njihova ravnanja ali namere ni mogoče ugotoviti, ali je to od njih lahko izvedel, in sicer ne glede na to, ali so bila ta ravnanja opravljena in te namere ustvarjene pred zadevno transakcijo ali po njej?

6.	Glede na odgovor na vprašanje 5: ali je treba transakcije, kakršna je sporna v postopku v glavni stvari, obravnavati kot odplačne dobave v smislu člena 2 Direktive 2006/112 ali kot del gospodarske dejavnosti davčnega zavezanca v smislu člena 9(1) te direktive?

Ali je dopustno, da se transakcije – ki jih, kot to velja za sporne transakcije v postopku v glavni stvari, dobavitelj pravilno dokumentira in deklarira za namene davka na dodano vrednost in na podlagi katerih je prejemnik dejansko pridobil lastninsko pravico na blagu, navedenem v računu, pri čemer ni podatkov o tem, ali je blago dejansko prejela oseba, ki ni izstavila računa – ne obravnavajo kot odplačne dobave v smislu člena 2 Direktive 2006/112, samo zato, ker dobavitelja ni bilo mogoče najti na navedenem naslovu in ker ni predložil dokumentov, ki se zahtevajo v okviru davčnega nadzora, ali ker pri davčnih organih ni dokazal vseh okoliščin, v katerih so bile opravljene dobave, med njimi izvor prodanega blaga?

8.	Ali gre pri tem, da je pravica do odbitka odvisna od ravnanja dobavitelja in/ali njegovega predhodnega dobavitelja, za dopusten ukrep za zagotovitev pobranja davka in za preprečitev davčne goljufije?

Glede na odgovore na vprašanja 2, 3 in 4: ali ukrepi davčnih organov, kakršni so v postopku v glavni stvari, ki vodijo do izključitve ureditve davka na dodano vrednosti glede poslov, ki jih sklene dobroverni trgovec, kršijo načela prava Skupnosti, in sicer načela sorazmernosti, enakega obravnavanja in pravne varnosti?

10.	Glede na odgovore na predhodna vprašanja: ali ima glede na okoliščine, kakršne so v postopku v glavni stvari, prejemnik dobav pravico do odbitka davka, ki mu ga v računu obračunajo dobavitelji?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/9

Pritožba, ki jo je 7. junija 2011 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi Tomkins plc proti Evropski komisiji, T-382/06

(Zadeva C-286/11 P)

2011/C 238/14

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: F. Castillo de la Torre, V. Bottka, R. Sauer, zastopniki)

Druga stranka v postopku: Tomkins plc

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—	tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču, v celoti zavrne;

—	tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija navaja teh pet pritožbenih razlogov:

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Splošno sodišče, ko je del trajanja, ugotovljenega v odločbi, skrajšalo na podlagi dokazov, ki jih družba Tomkins ni nikoli predložila, odločilo ultra petita. V sodni praksi sodišč Unije ni priznana izjema od pravila, opredeljenega v sodni praksi v zvezi z zadevo AssiDomän (C-310/97 P), na podlagi tega, da sta tožeči stranki spadali k istemu podjetju. Pred kratkim je Sodišče v zadevi ArcelorMittal Luxembourg (združeni zadevi C-201/09 P in C-216/09 P) pojasnilo, da to, da tožbo vloži en subjekt znotraj skupine, ne vpliva na pravni položaj drugih subjektov znotraj istega podjetja.

Z drugim pritožbenim razlogom Komisija trdi, da je Splošno sodišče tudi napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da so se predlogi družb Pegler (odvisna družba, v zadevi T-386/06) in Tomkins (matična družba, zadeva T-382/06) nanašali na „isto stvar“. Čeprav je bilo obdobje, ki ga je izpodbijala družba Tomkins, veliko krajše od obdobja, ki ga je v ločeni zadevi izpodbijala družba Pegler, je bilo trajanje za obe druži enako skrajšano. Vendar družba Pegler ni samo izpodbijala veliko daljšega obdobja, ampak je svojo tožbo tudi utemeljila na drugačnih in celo nasprotujočih razlogih v primerjavi z družbo Tomkins. Z izpodbijanjem začetnega obdobja trajanja je družba Pegler želela oprostiti sebe in prevaliti krivdo na družbo Tomkins, medtem ko je bil namen družbe Tomkins bolj omejen, in sicer je ta družba želela izpodbiti zgolj dokaze v zvezi s prvimi 38 dnevi (kar sploh ne bi vplivalo na trajanje, ki se je upoštevalo pri določitvi globe).

Poleg tega presoja Splošnega sodišča temelji na dejansko napačni predpostavki, da naj bi družba Tomkins zahtevala, da „bi bilo treba zaradi razglasitve ničnosti [če bi bilo treba razglasiti ničnost] izpodbijane odločbe glede družbe Pegler [,] to odločbo razglasiti za nično tudi glede nje“ (točka 42 izpodbijane sodbe). Družba Tomkins takega predloga ni podala niti v tožbi niti v odgovoru na tožbo (kar bi bilo v vsakem primeru prepozno). To pomeni popačenje predloga tožeče stranke, kar že samo zase zadošča za razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na neupoštevanje tega, da je bila družba Tomkins del podjetja, ki je priznalo, da je storilo kršitev. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je zmanjšalo odgovornost enega od subjektov (matične družbe Tomkins) znotraj „podjetja Tomkins“ iz razloga, da je bilo zmanjšano trajanje za drugi del tega podjetja, odvisno družbo Pegler. Vendar je zmanjšanje odgovornosti družbe Pegler za kršitev temeljilo na statusu „speče družbe“, ki ga je imela družba Pegler, in ni temeljilo na dejstvu, da zadevna skupina ni sodelovala pri kršitvi. Po mnenju Komisije dejstvo, da ta odvisna družba (Pegler) iz skupine za določeno obdobje mogoče ni bila pravi naslovnik znotraj skupine, zadeva zgolj to odvisno družbo in ne odvezuje celotnega „podjetja“. To velja še toliko bolj, ker Splošno sodišče (niti sama družba Tomkins) ni dvomilo v to, da je podjetje pod vodstvom družbe Tomkins sodelovalo pri kršitvi v večjem delu upoštevnega obdobja.

Komisija četrti pritožbeni razlog utemeljuje na pomanjkljivi obrazložitvi in na protislovjih v izpodbijani sodbi. Četrti pritožbeni razlog je podrejen prvemu in se nanaša na to, da je treba sodbo razveljaviti, tudi če Splošno sodišče ni odločilo ultra petita, ker so v njej razlogi za delno razglasitev ničnosti pomanjkljivi in nejasni (pomanjkljiva obrazložitev). Izpodbijana sodba ni jasna v vsaj dveh pomembnih točkah.

—	Prvič, pri opisu izjeme od sodne prakse v zadevi AssiDomän, za katero Splošno sodišče meni, da je potrebna, so pogoji za tak odstop nejasni in protislovni.

—

Drugo neskladje ali nejasnost v razlogovanju Splošnega sodišča pomeni dejstvo, da se v točki 57 izpodbijane sodbe glede množitelja zaradi odvračanja od Komisije zahteva, da mora „v skladu s členom 266 PDEU sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s to napako in solidarno odgovornostjo za plačilo globe glede tožeče stranke“. Vendar pa Splošno sodišče v točki 59 izvaja svojo neomejeno pristojnost glede glob in določi znesek globe za družbo Tomkins. V izreku izpodbijane sodbe je ponovno naveden končni znesek globe, brez kakršnihkoli navedb o potrebi po nadaljnji spremembi tega zneska. Ne glede na natančni pomen točke 57 Komisija meni, da razveljavitev množitelja zaradi odvračanja v zadevi Pegler proti Komisiji (T-386/06) ne bi smela vplivati na množitelja za družbo Tomkins.

Nazadnje, peti pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Splošno sodišče kršilo „principe du contradictoire“ in pravico do poštenega sojenja, ker Komisiji ni dalo možnosti, da se izjavi o njegovi nameri za zmanjšanje globe družbi Tomkins na podlagi razlogov, ki jih je v ločeni zadevi podala družba Pegler.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/10

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 6. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-385/06: Aalberts Industries NV, Comap SA, prej Aquatis France SAS, Simplex Armaturen + Fittings GmbH & Co. KG proti Evropski komisiji

(Zadeva C-287/11 P)

2011/C 238/15

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: F. Castillo de la Torre, V. Bottka, R. Sauer, zastopniki)

Druge stranke v postopku: Aalberts Industries NV, Comap SA, prej Aquatis France SAS, Simplex Armaturen + Fittings GmbH & Co. KG

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo, ki je predmet pritožbe;

—	v celoti zavrne tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču;

—	tožečim strankam naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija opira svojo pritožbo na teh treh pritožbenih razlogih.

V prvem pritožbenem razlogu navaja, da je Splošno sodišče kršilo različna pravila o dokaznem bremenu in postopkovna dokazna pravila, izkrivilo posamezne dokaze in ni obrazložilo svoje presoje dejstev. Čeprav se Splošno sodišče sklicuje na sodno prakso o potrebi po upoštevanju vseh dokazov, nadaljnja presoja razkriva zelo razdrobljeno razlago, s katero so dokazi obravnavani ločeno in zavrnjeni po delih. To vpliva na analizo posameznih stikov, ki jih odločba šteje za izraze sodelovanja družbe Aalberts v obstoječi kršitvi. Splošno sodišče je dokaze o sodelovanju hčerinskih družb Simplex in Aquatis v trajajoči kršitvi presodilo ločeno, čeprav so se nanašali na eno in isto družbo (Aalberts). Poleg tega in glede teh stikov je Splošno sodišče izkrivilo določene ključne dokaze ali vsaj ni dovolj obrazložilo svojih sklepov glede dokazne vrednosti določenih dokazov. Drugi pritožbeni razlog navaja podredno, in sicer, da čeprav bi bilo treba dejanske ugotovitve Splošnega sodišča potrditi, slednje ne bi smelo odločbe v celoti razglasiti za nično, ker je v njej ugotovilo le delno napako. V sodbi, ki je predmet pritožbe, je podana napačna uporaba prava vsaj v dveh pogledih:

—

Prvič, Splošno sodišče je za nično razglasilo odločbo Komisije na podlagi tega, da je imela družba Aquatis drugačno stopnjo vedenja o kartelu v primerjavi z drugimi udeleženci sestankov FNAS v Franciji. Vendar, v skladu z ustaljeno sodno prakso različna stopnja vedenja udeleženca kartela ne bi smela voditi v popolno razveljavitev enotne in trajajoče kršitve, vendar bi lahko vodila največ v delno razveljavitev ugotovitve kršitve in verjetno v znižanje globe.

—	Drugič, Splošno sodišče je z razglasitvijo ničnosti odločbe v celoti za družbo Aalberts in njeni hčerinski družbi v zadevi, v kateri bi bila v skladu s sodno prakso delna razglasitev ničnosti najbolj primerna rešitev, prekoračilo svojo pristojnost.

Končno, tudi tretji pritožbeni razlog navaja podredno, da če bo Sodišče prvi in drugi pritožbeni razlog zavrnilo, naj se izračun globe za družbi Simplex in Aquatis v prvem obdobju razveljavi v celoti, če se bo ugotovila kršitev v drugem obdobju. Komisija trdi, da razveljavitev člena 2(b)(2) odločbe ni obrazložena in da, čeprav se je Splošno sodišče oprlo na tako imenovano 10-odstotno omejitev na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 (1), je odločilo ultra petita in kršilo načelo kontradiktornosti postopka ter tako pravico do poštenega sojenja, ker se je ni obravnavalo v postopku na prvi stopnji.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/11

Tožba, vložena 14. junija 2011 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-297/11)

2011/C 238/16

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: I. Chatzigiannis in A. Margelis, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da je Helenska republika s tem, da do 22. decembra 2009 ni pripravila načrtov upravljanja povodij (vodnih območij, ki v celoti ležijo na njenem ozemlju, in mednarodnih vodnih območij) in do 22. marca 2010 Komisiji ni poslala kopije načrtov upravljanja povodij, ni izpolnila obveznosti iz členov 13, od (1) do (3) in (6), ter 15(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Poleg tega, ker Helenska republika do 22. decembra 2008 ni začela postopka obveščanja in javnega posvetovanja glede načrtov upravljanja povodij, je kršila obveznosti iz člena 14(1)(c) navedene direktive;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, države članice so morale na podlagi členov 13, od (1) do (3) in (6), ter 15(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike do 22. decembra 2009 pripraviti načrte za upravljanje povodij (vodnih območij, ki v celoti ležijo na njihovem ozemlju, in mednarodnih vodnih območij) in do 22. marca 2010 Komisiji poslati njihovo kopijo.

Na podlagi podatkov, ki jih je Helenska republika do sedaj predložila Komisiji izhaja, da ta država članica še ni pripravila nikakršnega načrta za upravljanje povodij (vodnih območij, ki v celoti ležijo na njenem ozemlju, in mednarodnih vodnih območij) in da zato Komisiji ni poslala kopije. Komisija iz tega meni, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 13, od (1) do (3) in (6), Direktive ter obveznosti iz člena 15(1) te direktive.

Drugič, države članice so morale na podlagi člena 14(1)(c) te direktive najpozneje do 22. decembra 2008 načrte za upravljanje povodij predložiti v javno posvetovanje.

Iz podatkov, ki jih je Helenska republika do sedaj predložila Komisiji, izhaja, da navedeni postopek še ni bil uveden. Komisija iz tega sklepa, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 14(1)(c) Direktive.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/12

Pritožba, ki jo je XXXLutz Marken GmbH vložila 14. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-54/09, XXLLutz Marken GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli); druga stranka v postopku: Natura Selection S.L.

(Zadeva C-306/11 P)

2011/C 238/17

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: XXXLutz Marken GmbH (Wels, Avstrija) (zastopnik: H. Pannen, odvetnik)

Drugi stranki v postopku:

—	Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

—	Natura Selection S.L.

Predlogi

Pritožnica predlaga, naj se:

—	izpodbijana sodba razveljavi,

—	zadeva vrne Splošnemu sodišču,

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče naj bi kršilo člen 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (1), ker naj bi podobnost med znakoma „Linea Natura Natur hat immer Stil“ in „natura selection“ ugotovilo izključno na podlagi besednega elementa „natura“, vsebovanega v obeh znakih. Ta besedni element pa naj ne bi bil prevladujoči sestavni del starejše znamke Skupnosti.

Pri svojih ugotovitvah glede podobnosti med zadevnima znakoma naj bi Splošno sodišče izhajalo iz napačne uporabe prava glede razlage izrazov „razlikovalni učinek“ in „opisnost“.

Ugotovitve Splošnega sodišča naj bi bile glede podobnosti med znakoma protislovne in tako pomanjkljivo obrazložene.

Prav tako naj bi izpodbijana sodba Splošnega sodišča temeljila na izkrivljenih dejstvih. V nasprotju z ugotovitvami Splošnega sodišča naj bi pritožnica že v postopku pred oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe ter tudi v tožbi pojasnila, da obstaja povezava med zadevnim blagom in besednim elementom „natura“.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/12

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 24. junija 2011 zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 13. aprila 2011 v zadevi T-320/09, Planet AE proti Komisiji

(Zadeva C-314/11 P)

2011/C 238/18

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: F. Dintilhac in D. Triantafyllou)

Druga stranka v postopku: Planet AE

Predlogi

—	sklep Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2011 v zadevi T-320/09 naj se razveljavi;

—	ugotovi naj se, da tožba ni dopustna;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

— Nepravilna razlaga Odločbe 2008/969

Vrsta vnosa tožene stranke v sistem hitrega obveščanja, ki (v nasprotju z drugimi vnosi) temelji le na sumu, nima drugačnih posledic od sprejetja strožjih nadzornih ukrepov (člen 16 Odločbe), ki ne povzročajo zavezujočih učinkov za toženo stranko. Obravnavani vnosi se v sklepu nepravilno zamenjujejo z drugimi vrstami vnosov, ki povzročijo drugačne učinke.

— Neobstoj bistvene spremembe pravnega položaja tožene stranke zaradi spornih vnosov

Le nadzor osebe, ki je predmet vnosa, sam po sebi očitno ne spremeni njenega pravnega položaja.

— Neobstoj neposrednega vpliva spornih vnosov na toženo stranko

O sprejetih ukrepih je prosto odločil odgovorni odredbodajalec po posvetovanju in pogajanju s toženo stranko in njeno banko. Vnosi nimajo neposrednih in samodejnih posledic. Vendar, dejstvo neposredne prizadetosti je pogoj za dopustnost (člen 263(4) PDEU).

— Neobstoj preučitve zadevnih izjav in dokazov glede neposrednega vpliva

Medtem ko so bila v tožbi predstavljena zgoraj navedena posvetovanja in pogajanja, jih Splošno sodišče ni upoštevalo v nasprotju z načeli nepristranskosti in objektivnosti.

— Neobstoj obrazložitve

Tožena stranka ne pojasni v čem je „neugodna sprememba“ njenega položaja, saj ji ni bila odvzeta gospodarska korist, temveč je bila oproščena obveznosti razdelitve plačil.

To velja tudi glede učinkov obravnavanih posebnih vnosov, katerih obvezujoča narava ni nikakor pojasnjena.

— Zamenjevanje pravnih sredstev

Položaj tožene stranke v skupini zadeva oblikovanje sporazuma. Kot neločljiv del pogodbenega okvira je bil lahko predmet arbitražne klavzule (člen 272 PDEU) ne pa predloga za razglasitev ničnosti, ker so zadevna prava sredstva vzporedna in samostojna.

— Kršitev pogodbene svobode in načela soglasja

Po eni strani, Komisija ni dolžna skleniti pogodbe brez kakršnega koli previdnostnega ukrepa, po drugi strani je tožena stranka dala svoje soglasje k dokončnemu okviru pogodbe. Zato Splošno sodišče nepravilno zahteva pravno podlago, obravnave itd., ki se zahtevajo v primeru „sankcij“ in niso v skladu z enakopravnostjo pogodbenih strank.

— Nepravilna opredelitev vnosov kot odločb

Vnosi v sistem hitrega obveščanja pomenijo notranje ukrepe, previdnostne ukrepe na podlagi načela dobrega finančnega upravljanja (člen 27 finančne uredbe), ki so bili predvideni v notranji Odločbi 2008/969 kot notranja pravila Komisije (glej člen 51 finančne uredbe) za informiranje in v uporabi vseh odredbodajalcev te institucije. Poleg tega, ni treba, da so obravnavani vnosi povezani z vnosom, ki vodi v izključitev iz postopka, ker je bil sporazum v obravnavani zadevi sklenjen s toženo stranko.

— Odvisnost dopustnosti od utemeljenosti tožbe

Splošno sodišče utemeljuje svoj sklep s potrebo po preverjanju pristojnosti Komisije za izdajo Odločbe 2008/969. Vendar, vprašanje pristojnosti zadeva utemeljenost tožbe in ne more določati njene dopustnosti.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/14

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2011 – Valero Jordana proti Komisiji

(Zadeva T-161/04) (1)

(Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Rezervni seznam splošnega natečaja in posamične odločbe glede imenovanja uradnikov - Zavrnitev dostopa - Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznika - Varstvo osebnih podatkov - Uredba (ES) št. 45/2001)

2011/C 238/19

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Gregorio Valero Jordana (Bruselj, Belgija) (zastopnik: M. Merola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva P. Aalto in E. Adserá Ribera, nato E. Adserá Ribera in P. Costa de Oliveira)

Intervenientke v podporo tožeče stranke: Kraljevina Danska (zastopnika: B. Weis Fogh in J. Jørgensen Søren); Kraljevina Švedska (zastopniki: sprva A. Kruse in K. Norman, nato A. Falk, S. Johannesson, K. Petkovska in C. Meyer-Seitz); in Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) (zastopniki: H. Hijmans, H. Kranenborg in R. Barceló)

Predmet

Zahteva za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 10. februarja 2004, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen dostop do rezervnega seznama splošnega natečaja A 7/A 6 COM/A/637 in do posamičnih odločb o imenovanju uradnikov v naziv A 6 od 5. oktobra 1995 dalje.

Izrek

1.	Odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne 10. februarja 2004, s katero je bil Gregoriu Valeru Jordani zavrnjen dostop do rezervnega seznama splošnega natečaja A 7/A 6 COM/A/637 in do posamičnih odločb o imenovanju uradnikov v naziv A 6 od 5. oktobra 1995 dalje, se razglasi za nično.

2.	Komisija poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasil G. Valero Jordana.

3.	Kraljevina Švedska nosi svoje stroške.

4.	Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) nosi svoje stroške.

5.	Kraljevina Danska se v zadevi T-161/04 izbriše iz vpisnika kot intervenientka.

6.	Kraljevina Danska nosi svoje stroške.

7.	G. Valero Jordana, Komisija, Kraljevina Švedska in ENVP nosijo svoje stroške v zvezi z intervencijo Kraljevine Danske.

(1) UL C 168, 26.6.2004.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/14

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2011 – Longinidis proti Cedefop

(Zadeva T-283/08 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Pogodba za nedoločen čas - Odpoved - Obrazložitev - Očitna napaka pri presoji - Pravice obrambe)

2011/C 238/20

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: Pavlos Longinidis (Solun, Grčija) (zastopniki: sprva P. Giatagantzidis in S. Stavropoulou, nato P. Giatagantzidis in K. Kyriazi, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) (zastopnika: M. Fuchs, zastopnik, skupaj s P. Anestis, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 24. aprila 2008 v zadevi Longinidis proti Cedefop (F-74/06, še neobjavljena v ZOdl. JU) za razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Pavlos Longinidis nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasil Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja.

(1) UL C 272, 25.10.2008, in popravek v UL C 313, 6.12.2008.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/15

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. junija 2011 – Imagion proti UUNT (DYNAMIC HD)

(Zadeva T-463/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke Skupnosti DYNAMIC HD - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo - Člen 7(1)(b) in (c) ter (3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) in (c) ter (3) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2011/C 238/21

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Imagion AG (Trierweiler, Nemčija) (zastopnik: H. Blatzheim, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 13. avgusta 2008 (zadeva R 488/2008-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka DYNAMIC HD kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Imagion AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 327,20.12.2008.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/15

Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011 – i-content proti UUNT (BETWIN)

(Zadeva T-258/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke Skupnosti BETWIN - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Obveznost obrazložitve - Enako obravnavanje - Člen 49 ES)

2011/C 238/22

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: i-content Ltd Zweigniederlassung Deutschland (Berlin, Nemčija) (zastopnika: sprva A. Nordemann, nato A. Nordemann in T. Boddien, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Predmet

Tožba za razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 4. maja 2009 (zadeva R 1528/2008-4) glede zahteve za registracijo besednega znaka BETWIN kot znamke Skupnosti.

Izrek

Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 4. maja 2009 (zadeva R 1528/2008-4) se razveljavi glede storitev, ki niso storitve „ustvarjanje in razvijanje predstav, iger, loterij, tekmovanj, plesov, žrebanj, natečajev; prirejanje, organizacija in vodenje nastopov, iger, loterij, tekmovanj, plesov, žrebanj, natečajev vseh vrst; igralni saloni; upravljanje igralnic; storitve športnih ustanov, storitve v zvezi z igrami, stavami in loterijami, vključno na in prek interneta; dajanje na voljo športne in igralniške opreme ter opreme za stave in loterije, vključno na in prek interneta; upravljanje igralnih salonov; dajanje na voljo interaktivnih računalniških; upravljanje in vodenje igralnic ter organizacija iger na srečo, iger s kartami, stav, športnih stav, iger, ki niso odvisne od naključja; igralni avtomati; upravljanje igralnic in igralnih salonov; upravljanje vseh vrst stavnic in centrov za loterije“ iz razreda 41 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ki niso storitve „ustvarjanje in razvijanje predstav, iger, loterij, tekmovanj, plesov, žrebanj, poslovnih, organizacijskih in oglaševalskih natečajev“ iz razreda 35 tega aranžmaja.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 205, 29.8.2009.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/15

Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011 – Audi in Volkswagen proti UUNT (TDI)

(Zadeva T-318/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke Skupnosti TDI - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo - Člen 7(1)(c) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Člena 75 in 76(1) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2011/C 238/23

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Audi AG (Ingolstadt, Nemčija) in Volkswagen AG (Wolfsburg, Nemčija) (zastopnik: P. Kather, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 14. maja 2009 (zadeva R 226/2007-1) v zvezi z zahtevo za registracijo znamke besednega znaka TDI kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbama Audi AG in Volkswagen AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 267, 7.11.2009.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/16

Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011 – Timehouse proti UUNT (Oblika zapestne ure z nazobčanimi robovi)

(Zadeva T-235/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava tridimenzionalne znamke - Oblika zapestne ure z nazobčanimi robovi - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen(7)(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2011/C 238/24

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Timehouse GmbH (Eystrup, Nemčija) (zastopnik: V. Knies, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: B. Schmidt, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. marca 2010 (zadeva R 0942/2009-1) glede zahteve za registracijo tridimenzionalnega znaka v obliki zapestne ure kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Timehouse GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 209, 31.7.2010.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/16

Sklep Splošnega sodišča z dne 27. junija 2011 – Amecke Fruchtsaft proti UUNT – Uhse (69 Sex up)

(Zadeva T-343/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

2011/C 238/25

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Amecke Fruchtsaft (Menden, Nemčija) (zastopnika: R. Kaase in J.-C. Plate, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: sprva S. Schäffner, nato S. Schäffner in B. Schmidt, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Beate Uhse Einzelhandels GmbH (Flensburg, Nemčija) (zastopnik: W. Berlit, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. junija 2009 (zadeva affaire R 1728/2008-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med Beate Uhse Einzelhandels GmbH in Amecke Fruchtsaft GmbH & Co. KG.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Tožeča stranka nosi stroške.

(1) UL C 267, 7.11.2009.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/16

Sklep Splošnega sodišča z dne 22. junija 2011 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-409/09) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Javna naročila storitev - Zavrnitev ponudnikove ponudbe - Razglasitev ničnosti odločbe s sodbo Splošnega sodišča - Zastaranje - Roki zaradi oddaljenosti - Tožba, ki je delno nedopustna in delno očitno brez pravne podlage)

2011/C 238/26

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Korogiannakis in M. Dermitzakis, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Wilderspin in E. Manhaeve, zastopnika)

Predmet

Odškodninska tožba za povračilo škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi odločbe Komisije z dne 15. septembra 2004 o zavrnitvi njene ponudbe in oddaji javnega naročila drugemu ponudniku v okviru postopka javnega razpisa za opravljanje računalniških storitev in z njimi povezanih dobav, ki se nanašajo na informacijske sisteme generalnega direktorata za ribištvo.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 11, 16.1.2010.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/16

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. junija 2011 – Rosenbaum proti Komisiji

(Zadeva T-452/09 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Razvrstitev v naziv ob zaposlitvi - Upoštevanje delovnih izkušenj zadevne osebe - Člen 31 Statuta - Obveznost obrazložitve)

2011/C 238/27

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Eckehard Rosenbaum (Berlin, Nemčija) (zastopnik: H.-J. Rüber, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in B. Eggers, zastopnika); in Svet Evropske unije (zastopnika: K. Zieléskiewicz in M. Bauer, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 10. septembra 2009 v zadevi Rosenbaum proti Komisiji (F-9/08, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitve te sodbe.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Eckehard Rosenbaum nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija v okviru tega postopka.

3.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

(1) UL C 11, 16.1.2010.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/17

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. junija 2011 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-12/10 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Povračilo stroškov - Obvestilo Komisije s katerim ta pritožnika obvešča, da bo od njegove invalidnine odbila določen znesek - Neobstoj akta, ki posega v položaj - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

2011/C 238/28

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 29. oktobra 2009, izdan v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-94/08, še neobjavljen v ZOdl.) s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija v okviru tega postopka.

(1) UL C 63, 13.3.2010.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/17

Sklep Splošnega sodišča z dne 27. junija 2011 – Amecke Fruchtsaft proti UUNT – Uhse (69 Sex up)

(Zadeva T-125/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

2011/C 238/29

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Amecke Fruchtsaft GmbH & Co. KG (Menden, Nemčija) (zastopnika: R. Kaase in J. C. Plate, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: sprva S. Schäffner, nato S. Schäffner in B. Schmidt, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Beate Uhse Einzelhandels GmbH (Flensburg, Nemčija) (zastopnik: W. Berlit, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 12. januarja 2010 (zadeva R 612/2009-1) glede postopka z ugovorom med družbama Beate Uhse Einzelhandels GmbH in Amecke Fruchtsaft GmbH & Co. KG.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 148, 5.6.2010.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/17

Sklep Splošnega sodišča z dne 20. junija 2011 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-256/10 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Selitev osebnega imetja - Zavrnitev predlogov tožeče stranke na podlagi molka in izrecna zavrnitev - Obveznost obrazložitve - Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena)

2011/C 238/30

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J. Curall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 25. marca 2010 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-102/08, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki so na tej stopnji nastali Evropski komisiji.

(1) UL C 221, 14.8.2010.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/18

Tožba, vložena 19. aprila 2011 – J proti Parlamentu

(Zadeva T-160/10)

2011/C 238/31

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: J (Marchtrenk, Avstrija) (zastopnik: A. Auer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlog

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se za nično razglasi odločba odbora za peticije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2010, s katero je bila peticija tožeče stranke št. 1673/2009 z dne 19. novembra 2009 zavrnjena;

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe odbora za peticije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2010, s katero je bila njena peticija glede domnevnega zasega različnih dokumentov in del, ki so ga izvedli avstrijski uradniki, zavržena kot nedopustna.

Tožbo opira tožeča stranka na kršitev pravice do predložitve peticije. Zaseg del, ki so ga izvedli avstrijski organi, je v skladu s členom 6(1) PDEU in členoma 17(1) in 51(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah kršitev lastninske pravice.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/18

Tožba, vložena 2. maja 2011 – Fraas proti UUNT (Karo vzorec v temno in svetlo sivi, svetlo in temno modri, oker in bež barvi)

(Zadeva T-231/11)

2011/C 238/32

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: V. Fraas GmbH (Helmbrechts-Wüstenselbitz, Nemčija) (zastopnika: R. Kunze in G. Würtenberger, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se odločba četrtega odbora za pritožbe z dne 4. marca 2011 v pritožbenem postopku R 2041/2010-4, ki se nanaša na prijavo znamke Skupnosti št. 008 423 626 (figurativna znamka), razveljavi;

—	naj se Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki upodablja karo vzorec v temno in svetlo sivi, svetlo in temno modri, oker in bež barvi, za proizvode iz razredov 18, 24 in 25 – prijava št. 8 423 626.

Odločba preizkuševalca: delna zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi zadevna znamka Skupnosti imela razlikovalni učinek, ter kršitev členov 75 in 76 Uredbe št. 207/2009, ker naj odbor za pritožbe ne bi obravnaval obsežnih dejanskih in pravnih navedb tožeče stranke.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/18

Tožba, vložena 13. maja 2011 – FairWild Foundation proti UUNT – Wild (FAIRWILD)

(Zadeva T-247/11)

2011/C 238/33

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: FairWild Foundation (Weinfelden, Švica) (zastopnika: P. Neuwald in S. Müller, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Rudolf Wild GmbH & Co. KG (Eppelheim, Nemčija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 3. marca 2011 v postopku s pritožbo v zadevi R 1014/2010-1;

—	naj zavrne ugovor zoper registracijo mednarodne znamke št. 950 962„FAIRWILD“;

—	naj toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke v postopku, vključno s postopkom pred odborom za pritožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „FAIRWILD“ za proizvode iz razredov 3, 5, 29 in 30 – mednarodna registracija 950 962

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Rudolf Wild GmbH & Co. KG.

Navajana znamka ali znak: besedna znamka Skupnosti „WILD“ za proizvode iz razredov 3, 9, 29, 30 in 32.

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru.

Odločba odbora za pritožbe: odločba oddelka za ugovore se delno razveljavi.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi odbor za pritožbe napačno menil, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima znamkama. Tožeča stranka trdi, prvič, da je odbor za pritožbe napačno predpostavljal, da je pomen znaka „WILD“ znan zgolj nemško in angleško govoreči javnosti, ter drugič, da je izhajal iz predpostavke, da ta izraz ni opisen za proizvode, označene z znamko, navajano v postopku z ugovorom. Zato je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ker je znamki, navajani v postopku z ugovorom, pripisal povprečen razlikovalni učinek in ker je ugotovil povprečno podobnost med znakoma, zaradi česar je bil izid presoje medsebojno povezanih dejavnikov verjetnosti zmede neugoden za tožečo stranko.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/19

Tožba, vložena 23. maja 2011 – Bopp proti UUNT (Osmerokotnik z zelenimi robovi)

(Zadeva T-263/11)

2011/C 238/34

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Carsten Bopp (Glashütten, Nemčija) (zastopnik: C. Russ, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. marca 2011 v zadevi R 605/2010-4.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka, ki je sestavljena iz osmerokotnika z zelenimi robovi – prijava št. 8 248 965.

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009, ker ima prijavljena znamka razlikovalni učinek zaradi opredeljive in dvodimenzionalne upodobitve.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/19

Tožba, vložena 30. maja 2011 – Hotel Reservation Service Robert Ragge proti UUNT – Promotora Imperial (iHotel)

(Zadeva T-277/11)

2011/C 238/35

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Hotel Reservation Service Robert Ragge GmbH (Köln, Nemčija) (zastopnik: M. Koch, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Promotora Imperial, SA (Pozuelo de Alarcón, Španija)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	spremeni odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. februarja 2011 (pritožbena zadeva R 832/2010-1) tako, da ugodi glavni pritožbi in razveljavi ugovor (št. B 1458571), naloži stroške pritožbenega postopka in postopka z ugovorom vlagateljici ugovora, v ostalem pa odločbo potrdi;

—	naloži stroške postopka s pritožbo toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „iHotel“ za storitve iz razredov 35, 39, 41, 42 in 43 – prijava št. 6912877

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Promotora Imperial, SA

Navajana znamka ali znak: besedna znamka Skupnosti „i-hotel“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 41 in 43

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi med nasprotujočima si znamkama ne obstajala verjetnost zmede. Odbor za pritožbe naj bi nepravilno ugotovil podobnost zadevnih proizvodov in storitev ter nasprotujočih si znamk.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/20

Tožba, vložena 31. maja 2011 – Ewald proti UUNT – Kin Cosmetics (Keen)

(Zadeva T-280/11)

2011/C 238/36

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Rita Ewald (Frauenwald, Nemčija) (zastopnik: S. Reinhardt, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Kin Cosmetics, SA (Sant Feliu de Guixols, Španija)

Predlogi

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe tožene stranke z dne 3. marca 2011, št. R 1383/2010-1;

—	naj se zavrne ugovor, ki ga je dne 24. julija 2008 pri UUNT proti prijavi znamke Skupnosti EM 006 498 621 vložila družba KIN COSMETICS, SA in ki se vodi pod št. B 1359944;

—	podrejeno, če Sodišče ne more odločiti, kot je predlagano v točki 2: naj se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje;

—	naj se toženi stranki in družbi KIN COSMETICS, SA, če se bo udeležila postopka, naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Keen“ za proizvode in storitve iz razredov 3 in 44 – prijava št. 6 498 621.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Kin Cosmetics, SA.

Navajana znamka ali znak: besedne in figurativne znamke Skupnosti ter besedne in figurativne nacionalne znamke „KIN“, „KinBooKs“, „KINWORKS“ in „KINSTYLIUM“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 5, 35 in 44.

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker med nasprotujočima si znamkama naj ne bi obstajala verjetnost zmede.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/20

Pritožba, ki jo je 3. junija 2011 vložil Diego Canga Fano zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 24. marca 2011 v zadevi Canga Fano proti Svetu, F-104/09

(Zadeva T-281/11 P)

2011/C 238/37

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Diego Canga Fano (Bruselj, Belgija) (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi pritožbo za dopustno;

—	razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 24. marca 2011 v zadevi F-104/09;

—	ugodi predlogu za ugotovitev ničnosti in odškodninskemu zahtevku, ki ju je pritožnik vložil pred Sodiščem za uslužbence, pri čemer pa naj se pritožniku v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe prizna simbolična odškodnina v višini 1 EUR za škodo, ki mu je bila povzročena;

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlog in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev svoje pritožbe navaja le en pritožbeni razlog, ki je razdeljen na tri dele in ki se nanaša na napačno uporabo prava.

—	Pritožnik v okviru prvega dela navaja, da je Sodišče za uslužbence določbe, ki se uporabljajo, razlagalo v nasprotju s sodno prakso Sodišča in Splošnega sodišča glede diskrecijske pravice OPI (točki 35 in 36 izpodbijane odločbe).

—

Pritožnik v okviru drugega dela navaja, da je Sodišče za uslužbence pri nadzoru očitne napake pri presoji prišlo do pravno neutemeljenega sklepa (točke 48, 51, 52, 58, 78 in 79 izpodbijane sodbe) in bilo v protislovju s svojimi merili, s katerimi je nameravalo nadomestiti sodno prakso Sodišča in Splošnega sodišča.

—	V okviru tretjega dela pritožnik navaja, da so v obrazložitvi Sodišča za uslužbence vsebinske nepravilnosti, povezane z izkrivljanjem ali neupoštevanjem dokazov, ki so mu bili predloženi (točke 80, 81, 85, 88 in 90 izpodbijane sodbe).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/21

Tožba, vložena 6. junija 2011 – Gooré proti Svetu

(Zadeva T-285/11)

2011/C 238/38

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Charles Kader Gooré (Abidjan, Slonokoščena obala) (zastopnik: F. L. Meynot, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Uredbo Sveta (EU) št. 330/2011 z dne 6. aprila 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali razglasi za nično v delu, ki se nanaša na vpis imena Charlesa Kadera Gooréa v seznam Priloge II (in ugotovi, da se zanj ne uporablja),

—	Svetu Evropske unije naloži, da Charlesu Kaderu Gooréu plača odškodnino za nastalo škodo v znesku petdeset tisoč eurov (50 000 EUR),

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog je bistvena kršitev postopka. Tožeča stranka očita Svetu Evropske unije, po eni strani, kršitev obveznosti obrazložitve in, po drugi strani, kršitev načela sorazmernosti v delu, v katerem omejevalni ukrepi presegajo to, kar je nujno za doseganje ciljev, ki jih zasleduje Svet Evropske unije.

2.	Drugi tožbeni razlog je kršitev pogodb. Tožeča stranka očita Svetu Evropske unije, po eni strani, kršitev pravice do obrambe v delu, v katerem vsi elementi, ki upravičujejo ukrep, niso bili nikoli sporočeni tožeči stranki in, po drugi strani, kršitev lastninske pravice.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/21

Tožba, vložena 6. junija 2011 – Heitkamp BauHolding proti Komisiji

(Zadeva T-287/11)

2011/C 238/39

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Heitkamp BauHolding GmbH (Herne, Nemčija) (zastopnik: W. Niemann, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se odločba tožene stranke z dne 26. januarja 2011, kakor je bila spremenjena 15. aprila 2011 in ki po dosedanjem vedenju tožeče stranke še ni bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, razglasi za nično;

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge.

—

Pri sanacijski klavzuli iz člena 8c(1)(a) nemškega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftssteuergesetz, v nadaljevanju: KStG) naj ne bi šlo za pomoč v smislu člena 107 PDEU. Pri klasifikaciji referenčnega sistema je tožena stranka storila napako, s tem ko je izhajala iz referenčnega sistema „Predpisi o odbitku izgube pri pravnih osebah, pri katerih pride do pridobitve deleža“. Tožeča stranka nasprotno meni, da je dejansko prenos izgub za nedoločen čas pravi referenčni sistem, pri čemer se tak prenos uporabi tudi v primeru davka od dohodkov pravnih oseb kot izraz objektivnega neto principa.

—

V členu 8c KStG predvidena prepoved prenosa izgube bi morala biti zato opredeljena kot izjema, medtem ko naj bi sanacijska klavzula iz člena 8c(1)(a) KStG pomenila – kot izjema od te prepovedi – ponovno uveljavitev splošnega pravila, ki tudi v primeru sanacije uveljavlja načelo sorazmernosti glede zmožnosti prispevati v državno blagajno (Leistungsfähigkeitsprinzip).

—

Tožena stranka sicer navaja, da „nemški sistem davkov od dohodkov pravnih oseb v veljavni različici pomeni referenčni sistem“, spregleda pa, da je po sprejetju zakona o pospeševanju gospodarske rasti (Wachstumsbeschleunigungsgesetz) pravni položaj v Zvezni republiki Nemčiji spremenjen. Po uvedbi klavzule o tihih rezervah v člen 8c KStG naj bi bilo mogoče v zdravih podjetjih izgube še naprej odštevati in prenašati, če sprememba imetnikov deležev ni večja od tihih rezerv ali jim je enaka. V tem pogledu bi bilo za zdrava podjetja klavzulo o tihih rezervah mogoče razumeti kot drugo plat sanacijske klavzule za podjetja v krizi, sicer bi bila podjetja, potrebna sanacije, celo strukturno prizadeta.

—

Neenako obravnavanje – ki ga graja tožena stranka – gospodarsko zdravih in sanacije potrebnih podjetij, do katerega pripelje uporaba sanacijske klavzule, naj v tem smislu ne bi pomenilo selektivnega ukrepa, temveč, nasprotno, konkretizacijo načela sorazmernosti glede zmožnosti prispevati v državno blagajno, ki je od nekdaj ustavnopravno utemeljeno v nemški ustavi. Zato naj bi šlo za notranjo logiko referenčnega sistema. Sanacijska klavzula naj bi bila v tem smislu skladna z temeljnimi ali vodilnimi načeli nemškega [davčnega] sistema.

—	Upoštevaje temeljna načela naj bi bila uvedba sanacijske klavzule v člen 8c KStG vsekakor ukrep, „ki je upravičen z naravo ali notranjo strukturo sistema“ in ki to notranjo strukturo le delno uveljavlja.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/22

Tožba, vložena 7. junija 2011 – Deutsche Bahn in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-289/11)

2011/C 238/40

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Deutsche Bahn AG (Berlin, Nemčija), DB Mobility Logistics AG (DB ML AG) (Berlin, Nemčija), DB Energie GmbH (Frankfurt na Majni, Nemčija), DB Schenker Rail GmbH (Mainz, Nemčija), DB Schenker Rail Deutschland AG (Mainz, Nemčija) (zastopniki: W. Deselaers, J. S. Brückner in O. Mross, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke predlagajo,

—	naj se odločba o pregledu Komisije z dne 14. marca 2011, ki je bila vročena 29. marca 2011, razglasi za nično;

—	naj se za ničen razglasi vsak ukrep, ki je bil sprejet na podlagi pregleda, ki je bil izveden na podlagi te protipravne odločbe;

—	naj se Komisiji zlasti naloži vračilo vseh kopij dokumentov, ki so bile narejene v okviru pregleda, Ob opozorilu, da bo Splošno sodišče v nasprotnem primeru njeno bodočo odločbo razglasilo za nično; in

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo, naj se za ničen razglasi sklep Komisije K(2011) 1774 z dne 14. marca 2011 (zadevi COMP/39.678 in COMP/39.731) o odreditvi pregleda v skladu s členom 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) v družbi Deutsche Bahn AG in vseh pravnih osebah, ki jih neposredno ali posredno obvladuje, zaradi morebitnega dajanja prednosti hčerinskim družbam prek sistema popustov za dobavo elektrike za železnice.

V utemeljitev tožbe uveljavljajo tožeče stranke štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice do nedotakljivosti stanovanja, ker ni bila pridobljena predhodna sodna odobritev.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker ni bilo predhodnega sodnega nadzora sklepa o pregledu tako iz dejanskega kot tudi pravnega vidika.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe zaradi preširokega in nenatančnega opisa predmeta pregleda („fishing expedition“).

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti. Sklep o pregledu je nesorazmeren, ker je tožeča stranka sistem popustov glede elektrike za železnice že več let transparentno izvajala, ker so ga nemški organi in sodišča mnogokrat preverili in ga ocenili kot skladnega s pravom konkurence in ker bi bilo na vprašanje, ki je po mnenju Komisije odločilno, namreč, ali je sistem popustov „objektivno utemeljen“, mogoče odgovoriti z manj obremenjujočim ukrepom, z zahtevo po informacijah.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/22

Tožba, vložena 7. junija 2011 – Deutsche Bahn in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-290/11)

2011/C 238/41

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Deutsche Bahn AG (Berlin, Nemčija), DB Mobility Logistics AG (DB ML AG) (Berlin, Nemčija), DB Netz AG (Frankfurt na Majni, Nemčija), Deutsche Umschlaggesellschaft Schiene-Straße mbH (DUSS) (Bodenheim, Nemčija), DB Schenker Rail GmbH (Mainz, Nemčija), DB Schenker Rail Deutschland AG (Mainz, Nemčija) (zastopniki: W. Deselaers, J. S. Brückner in O. Mross, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	sklep o pregledu Komisije z dne 30. marca 2011, vročen 31. marca 2011, razglasi za ničnega;

—	razglasi za nične vse ukrepe, sprejete na temelju pregleda, ki je bil izveden na podlagi tega nezakonitega sklepa;

—	zlasti Komisiji naloži vračilo vseh kopij dokumentov, ki so bile narejene v okviru pregleda, sicer bo Splošno sodišče njene bodoče odločbo razglasilo za nične; in

—	naloži plačilo stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo ugotovitev ničnosti sklepa Komisije C(2011) 2365 z dne 30. marca 2011 (zadevi COMP/39.678 in COMP/39.731) glede odreditve pregleda v skladu s členom 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) družbe Deutschen Bahn AG kot tudi vseh pravnih oseb, ki jih nadzoruje neposredno ali posredno, zaradi morebitnega protikonkurenčnega vzorca strateške uporabe infrastrukture, ki jo upravljajo družbe skupine DB, in izvajanja storitev v zvezi z železnicami.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev temeljne pravice nedotakljivosti stanovanja zaradi neobstoja predhodne odredbe sodišča.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva zaradi neobstoja možnosti predhodnega sodnega nadzora sklepa o pregledu tako z dejanskega kot tudi pravnega vidika.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na nezakonitost sklepa o pregledu, ker temelji na podatkih, ki jih je Komisija pridobila v postopku izvršitve sklepa o pregledu sistema popustov za električno energijo vleke v okviru obsežne preiskave („fishing expedition“) s kršitvijo pravice do obrambe tožečih strank.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe zaradi neskončno širokega in nedoločnega opisa predmeta preiskave.

5.	Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, ker Komisija ni pristojna za predmet preiskave in bi se lahko vsekakor vse upoštevne informacije pridobile preko pristojne zvezne agencije oziroma z enostavnimi poizvedbami tudi pri tožečih strankah.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 2003, L 1, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/23

Tožba, vložena 9. junija 2011 – Cemex in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-292/11)

2011/C 238/42

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeče stranke: Cemex S.A.B. de C.V. (Monterrey, Mehika), New Sunward Holding BV (Amsterdam, Nizozemska), Cemex España, SA (Madrid, Španija), CEMEX Deutschland AG (Düsseldorf, Nemčija), Cemex UK (Egham, Združeno kraljestvo), CEMEX Czech Operations s.r.o. (Praga, Češka republika), Cemex France Gestion (Rungis, Francija), CEMEX Austria AG (Langenzersdorf, Avstrija) (zastopnik: J. Folguera Crespo, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

razglasi ničnost člena 1 Sklepa Komisije z dne 30. marca 2011; podredno, naj razglasi delno ničnost te določbe, tako da tožečim strankam ni potrebno zagotoviti informacij, na katere se nanašajo vprašanja iz Priloge I k Sklepu, glede vsega, kar presega meje, ki jih pravila in načela prava Unije postavljajo Komisiji;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Sklep Komisije z dne 30. marca 2011 v zvezi s postopkom na podlagi člena 18(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, sprejet v zadevi COMP/39.520 – Cement in cementu sorodni proizvodi.

Tožeče stranke v podporo svoji tožbi navajajo šest tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

—

Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da je Komisija prekoračila meje, ki so v tej določbi in v sodni praksi Sodišča postavljene za izvrševanje njenih pooblastil, tako da je celo zahtevala informacije, za katere ve, da tožeče stranke z njimi ne razpolagajo. Po drugi strani Komisija od tožečih strank zahteva ne le predložitev, temveč tudi obdelavo številnih podatkov ekonomske vsebine, s čimer tako nanje prelaga nalogo preiskovanja, ki pripada njej.

Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

—

Po mnenju tožečih strank Komisija zahteva predložitev informacij, ki niso potrebne za preiskavo domnevnih omejevalnih ravnanj, navedenih v izpodbijanem sklepu: gre za informacije, ki niso povezane s predmetom preiskave, za javne informacije, za informacije, ki so že bile predložene kot odgovor na predhodne zahteve, ali pa gre za obdelavo podatkov.

Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi načela sorazmernosti.

—

Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da je Komisija od njih zahtevala predložitev informacij, katerih zbiranje in obdelava – poleg tega, da sta v veliko primerih nepotrebna – predstavljata prekomerno in nesorazmerno breme, da jim je postavila izjemno kratek rok za odgovor in zavrnila prošnje za podaljšanje roka.

4.	Četrti tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 296 PDEU, ker naj Komisija po mnenju tožečih strank ne bi zadostno obrazložila potrebnosti in sorazmernosti zahtevanih informacij.

5.	Peti tožbeni razlog temelji na kršitvi načela pravne varnosti, saj naj bi izpodbijanemu sklepu manjkali gotovost in natančnost.

Šesti tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 3 Uredbe (EGS) št. 1/1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti.

—	Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da Komisija izpodbijanega sklepa podružnicam, na katere se ta sklep nanaša, ni posredovala v jeziku držav članic, pod pristojnost katerih spadajo, s čimer je zavestno otežila zbiranje podatkov.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/24

Tožba, vložena 9. junija 2011 – Holcim (Deutschland) in Holcim proti Komisiji

(Zadeva T-293/11)

2011/C 238/43

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeči stranki: Holcim AG (Hamburg, Nemčija) in Holcim Ltd (Zürich, Švica) (zastopnika: P. Niggemann in K. Gaßner, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	sklep tožene stranke z dne 30. marca 2011 v postopku na podlagi člena 18(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, Rs. 39520 – cement in podobni proizvodi razglasi za ničnega;

—	naloži plačilo stroškov postopka toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepravilno vročitev odločbe o predložitvi podatkov

Tožena stranka je pred sprejetjem odločbe o predložitvi podatkov pridobila pooblastila za zastopanje v korist prvotožeče stranke in izjave vseh prizadetih družb skupine Holcim glede izbire delovnega jezika (angleščina). Odločba o predložitvi podatkov pa je bila naslovljena na drugotožečo stranko in „vročena“ prvotožeči stranki, čeprav ni nikoli obstajalo ustrezno pooblastilo za zastopanje. Delovni jezik Holcim Ltd. in pretežno tudi vseh ostalih družb skupine Holcim, na katere se nanaša ta postopek, je angleščina, tako da ustrezna seznanitev z odločbo ni bila možna.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na prekratek rok za posredovanje odgovora in zavrnitev podaljšanja tega roka

Odločba o predložitvi podatkov zadeva obilo podrobnih informacij o 15 družbah skupine (na primer podatke o transakcijah, uvozu/izvozu, podatke o proizvodnji, tržnih deležih, itd.) za časovno obdobje 10 let. Tožeči stranki sta toženi stranki že zgodaj – na podlagi osnutka odločbe – podrobno pojasnili, da je rok 12 tednov za posredovanje odgovora na zahtevo po informacijah občutno prekratek. Glede na že dve in pol leta trajajoč postopek kot tudi glede na dosedanje obsežno sodelovanje tožečih strank naj bi bilo podaljšanje roka primerno. Tožena stranka je poleg tega sama otežila in zavlekla zbiranje podatkov, ker je odločbo o predložitvi podatkov, kljub soglasju tožečih strank, da se kot delovni jezik postopka še nadalje uporablja angleščina, sestavila v nemškem jeziku, tako da dve tretjini zadevnih družb skupine Holcim ni bilo možno, da bi ustrezno ravnale na njeni podlagi.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na obveznost družbe Holcim glede posredovanja podatkov in informacij, s katerimi le-ta v zahtevani obliki ne razpolaga.

Odločba o predložitvi podatkov zahteva v vsebinskem obsegu zagotavljanje podatkov in informacij, s katerimi tožeči stranki ne razpolagata. Poleg tega se zahtevajo podatki, katerih pridobitev je zaradi prehoda na nov računalniški sistem in drugih razlogov možna le z izjemno visokimi stroški za osebje in porabljen čas. Ti stroški pa niso kriti z dolžnostjo odgovora na odločbo o predložitvi podatkov.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev dolžnosti obrazložitve. Iz odločbe o predložitvi podatkov ne izhaja dovolj natančna obrazložitev ne za preiskavo ne za izbiro instrumentov preiskave (s sankcijo globe).

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela nujnosti sredstev

Tožeči stranki sta na vse dosedanje zahteve po informacijah obsežno in popolno odgovorile, tako da ni razlogov, da bi se namesto milejšega instrumenta neformalne zahteve po informacijah izbrala odločba o zahtevi podatkov s sankcijo globe.

6.	Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela določenosti Odločbi o predložitvi podatkov v mnogo točkah nista zadosti določeni glede zahtevanih podatkov in informacij, kar je enostransko v breme tožečih strank.

Sedmi toženi razlog se nanaša na kršitev splošnega načela sorazmernosti

Glede na očitke, ki so po dve in pol leta trajajočem postopku še vedno nejasni in nedoločni, je zbirka podatkov in informacij glede na obseg in raven podrobnosti nesorazmerna, predvsem glede na večkratno zahtevo po primerljivih podatkih pri različnih obdelavah. Zavrnitev tožene stranke glede podaljšanja roka je iz stvarnih razlogov kot tudi glede na dve in pol leti trajajoč postopek hudo nesorazmerna.

8.	Osmi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj pristojnosti tožene stranke glede družbe Holcim (Česko) a.s. v zvezi s pristopom Republike Češke k Evropski uniji. Zahteva za podatke za čas pred pristopom države k EU ni dopustna.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/25

Tožba, vložena 9. junija 2011 – Helenska republika proti Komisiji

(Zadeva T-294/11)

2011/C 238/44

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopnika: I. Chalkias in S. Papaiioannou)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka predlaga Sodišču naj:

—	dopusti tožbo;

—

razglasi za nično odločbo Komisije z dne 15. aprila 2011 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije v delu, ki se nanaša na finančne popravke, naložene Helenski republiki, ali, podredno, jo spremeni;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Helenska republika s tožbo predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 15. aprila 2011 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije, notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2517 in objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (UL L 102, str. 33) pod št. 2011/244/EU, v delu, ki se nanaša na finančne popravke, naložene Helenski republiki na področjih (a) proizvodnih pomoči za olivno olje, (b) stroškov vzpostavitve GIS za gojenje oliv [register pridelovalcev oljk – geografski informacijski sistem], in (c) neposrednih pomoči (orne površine).

Glede popravka na področju proizvodnih pomoči za olivno olje tožeča stranka trdi, prvič, da je Komisija nepravilno presodila dejanske okoliščine, ker se osnovni nadzor ureditve opravlja redno z minimalnimi pomanjkljivostmi, ki ne utemeljujejo 10 % in 15 % popravka, predvsem zato, ker je od 1. novembra 2003 že v veljavi zanesljiv geografski informacijski sistem, ki deluje na področju gojenja oliv v Grčiji (GIS za gojenje oliv), kot osnovni instrument za nadzor celotne ureditve proizvodnih pomoči za olivno olje, in ker se deklaracije za gojenje, pridelek oljk ter celotno delovanje oljarn natančno nadzira.

Drugič, tožeča stranka trdi, da: a) odločba Komisije nima veljavne in realne pravne podlage za povečanje popravka zaradi ponovitve kršitve; pomen, ki ga Komisija daje temu pojmu je nepravilen, ker je očitno, da ni ponavljajočih se pomanjkljivosti; ponovitev kršitve, ki obstaja po mnenju Komisije, temelji na nepravilni predpostavki, ker Komisija daje temu pojmu nepravilen pomen in posledica je očitno nepravilna presoja domnevnih ponavljajočih se pomanjkljivosti, ker je že v veljavi osnovni instrument za nadzor ureditve, GIS za gojenje oliv, in b) Komisija je nepravilno presodila dejanske okoliščine, ker je povečanje popravka z 10 % v obdobju med letoma 2003 in 2004 na 15 % v obdobju med letoma 2004 in 2005 v vsakem primeru nezakonito in neutemeljeno, ker je v navedenem obdobju prišlo do številnih izboljšav in stalnega posodabljanja GIS za gojenje oliv ter zato ne le, da se sistem nadzora ni poslabšal, temveč se je bistveno izboljšal.

Glede popravka na področju odhodkov za vzpostavitev GIS za gojenje oliv tožeča stranka trdi, prvič, da ni pravne podlage za finančni popravek odhodkov v zvezi s postopkom za vzpostavitev GIS za gojenje oliv, ker so bila sredstva, namenjena za njegovo ustanovitev, odšteta od pomoči, do katerih so upravičeni grški proizvajalci, in nepriznavanje odhodkov je razlog za neupravičeno obogatitev EKUJS in tudi dvojna finančna kazen, medtem ko so vsi odhodki, ki jih je imela, v vsakem primeru dopustni, ker ne presegajo sprejetega proračuna Komisije in celotnega zneska, ki je bil odštet grškim proizvajalcem, medtem ko je ključni trenutek za presojo tega, ali je odhodek zakonit, trenutek prevzema pravne obveznosti ali trenutek njene izpolnitve, in ne trenutek, v katerem je bil odhodek prijavljen.

Drugič, tožeča stranka navaja: a) kršitev načela sorazmernosti glede odhodkov v višini 2 920 191,03, ki izhajajo iz pomožnih pogodb, in b) nepravilno presojo dejanskih okoliščin glede odhodka, ki izhaja iz pogodbe 5190/ES/2003.

Glede popravka na področju neposrednih pomoči (orne površine) tožeča stranka trdi, prvič, da: a) ni veljavne pravne podlage za uporabo starih smernic, ki so za novo SKP določale določene zneske pavšalnih popravkov, za novo ureditev enotnega izplačila pomoči in b) njihova uporaba hudo krši načelo sorazmernosti.

Drugič, tožeča stranka navaja nepravilno presojo dejanskih okoliščin: a) glede navajanih pomanjkljivosti LPIS/GIS, b) glede dokazovanja dejstva, da iz primerjave podatkov LPIS/GIS, ki se je uporabil za leto vložitve prošnje 2007, s podatki popolnega in zanesljivega LPIS/GIS za leto 2009, kot je ugotovila Komisija s pregledom na kraju samem, izhaja, da so razlike in pomanjkljivosti minimalne ter ne presegajo 2 % in zato kateri koli popravek ni smel presegati tega števila, in c) glede navajanih pomanjkljivosti upravnega nadzora – navzkrižnega in na kraju samem, in glede njihove kakovosti ter zlasti glede navajanega pomanjkanja merjenja pašnika in navajanega poznega opravljanja pregledov na kraju samem, ker številna zboljšanja, do katerih je prišlo v letu vložitve prošnje 2007, bi morala voditi Komisijo k sklepu, da ne naloži nobenega popravka.

Končno, tožeča stranka navaja nepravilno razlago in uporabo člena 33 Uredbe št. 1290/05 (1) glede popravka odhodkov v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/26

Tožba, vložena 9. junija 2011 – Duscholux Ibérica proti UUNT – Duschprodukter i Skandinavien (duschy)

(Zadeva T-295/11)

2011/C 238/45

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Duscholux Ibérica, SA (Barcelona, Španija) (zastopnik: J. Carbonell Callicó, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Duschprodukter i Skandinavien AB (Hisings Backa, Švedska)

Predlogi

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 21. marca 2011 v zadevi R 662/2010-1 naj se spremeni;

—	podredno in samo v primeru zavrnitve prvega zahtevka, naj se odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 21. marca 2011 v zadevi R 662/2010-1 razveljavi;

—	toženi stranki in drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: mednarodna figurativna znamka „duschy“ za proizvode iz razredov 11 in 20 – Prijava besedne znamke Skupnosti št. W927073

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Navajana znamka ali znak: registracija znamke Skupnosti št. 2116820 za figurativno znamko „DUSCHO Harmony“ za proizvode iz razredov 6, 11 in 19

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki se nanaša na pravico do poštenega sojenja, kršitev členov 75 in 76 Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni upošteval dejstev in dokazov, ki jih je tožeča stranka pravočasno predložila, in kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da glede nasprotujočih si znamk ne obstaja verjetnost zmede.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/26

Tožba, vložena 8. junija 2011 – Cementos Portland Valderrivas proti Komisiji

(Zadeva T-296/11)

2011/C 238/46

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Cementos Portland Valderrivas SA (Pamplona, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi dopustnost tožbe,

—	razglasi ničnost Sklepa Komisije z dne 30. marca 2011,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Sklep Komisije z dne 30. marca 2011 v zvezi s postopkom na podlagi člena 18(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, sprejeto v zadevi COMP/39.520 – Cement in cementu sorodni proizvodi.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja en sam tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, ki temelji na kršitvi člena 18 zgoraj omenjene uredbe in načela sorazmernosti.

—

Prvič, tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da informacije, posredovane z izpodbijanim sklepom, niso povezane z domnevno kršitvijo, glede katere poteka preiskava, zaradi česar Komisija ne more preveriti nobenih dokazov, ki bi upravičevali preiskavo družbe Valderrivas. Tožeča stranka zato meni, da ni izpolnjena zahteva po nujnosti, s katero člen 18 Uredbe št. 1/2003 pogojuje izvajanje pooblastil v zvezi z zahtevami po informacijah. Tožeča stranka prav tako zatrjuje, da z dejstvom, da ti dokazi v sklepu niso nikjer navedeni, ne sme biti omogočeno, da bi se ta izognil potrebnemu nadzoru Splošnega sodišča glede nujnosti.

—

Drugič, tožeča stranka navaja, da je izpodbijan sklep v nasprotju z načelom sorazmernosti, ker zanjo pomeni breme, ki je očitno nesorazmerno glede na potrebe preiskave. Ta nesorazmernost se kaže v vrsti, prevelikem obsegu in podrobnosti zahtevanih informacij, v obveznosti zbrati in predložiti zahtevane informacije v nedoločeni obliki in v postavljenem roku za posredovanje informacij.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/27

Tožba, vložena 31. maja 2011 – Ghost Brand proti UUNT – Procter & Gamble International Operations (GHOST)

(Zadeva T-298/11)

2011/C 238/47

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ghost Brand Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: N. Caddick, QC)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Pritožnica v postopku pred odborom za pritožbe: Procter & Gamble International Operations SA (Ženeva, Švica)

Predlog

—

Odredi naj se, da mora biti prenos lastništva znamke Skupnosti „GHOST“, registrirane pod št. 000282350, na družbo Procter & Gamble International Operations S.A. vpisan in objavljen le glede „kozmetike“ in da mora lastništvo registracije za vse proizvode iz razreda 25 ter „mila, parfumerijske izdelke, eterična olja, losjone za lase“ iz razreda 3 ostati na družbi Ghost Brand Limited.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Registrirana znamka Skupnosti, glede katere je bila vložena zahteva za prenos lastništva: besedna znamka „GHOST“, za proizvode iz razreda 3 („mila, parfumerijski izdelki, eterična olja, losjoni za lase“) – znamka Skupnosti, registrirana pod št. 282350.

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva prenos lastništva znamke Skupnosti: pritožnica v postopku pred odborom za pritožbe

Odločba oddelka za modele in registracijo: zavrnitev zahteve za delni prenos lastništva

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in odločitev, da mora oddelek za modele in registracijo vpisati in objaviti prenos lastništva

Navajani tožbeni razlogi: tožeča stranka navaja tri tožbene razloge, zlasti da: (i) drugi odbor za pritožbe nepravilno ni obvestil tožeče stranke o pritožbenem postopku ali o odločbi o pritožbi; (ii) drugemu odboru za pritožbe niso bili posredovani vsi potrebni podatki, pritožba pritožnice pa je temeljila na goljufiji; in (iii) pritožnica s tem, da se je pritožila zoper odločbo Urada za usklajevanje na notranjem trgu, ni ravnala v dobri veri.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/27

Tožba, vložena 10. junija 2011 – Otto proti UUNT – Nalsani (TOTTO)

(Zadeva T-300/11)

2011/C 238/48

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Otto GmbH & Co. KG (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: P. Schäuble in S. Müller, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Nalsani, SA (Bogota, Kolumbija)

Predloga

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se razveljavi odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 9. marca 2011 v pritožbenem postopku v zadevi R 1291/2010-2;

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Nalsani, SA

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „TOTTO“ za proizvode iz razredov 3, 9, 14, 18 in 25 – prijava št. 6 212 451

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Navajana znamka ali znak: nacionalna figurativna znamka „OTTO“ za proizvode iz razredov 3, 9, 14, 18 in 25

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede. Odbor za pritožbe je pri presoji vizualne podobnosti znakov določil napačne bistvene elemente.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/28

Tožba, vložena 10. junija 2011 – HeidelbergCement proti Komisiji

(Zadeva T-302/11)

2011/C 238/49

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: HeidelbergCement AG (Heidelberg, Nemčija) (zastopnika: U. Denzel in T. Holzmüller, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	člena 1 in 2 sklepa Komisije z dne 30. marca 2011 v zadevi COMP/39.520 – cement in podobni proizvodi v skladu s členom 263(4) PDEU razglasi za nična v delu, v katerem zadevata tožečo stranko;

—	v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 18(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1)

Izpodbijani sklep krši člen 18(3) Uredbe št. 1/2003, ker predmeta preiskave ne opredeli zadosti in poizveduje po podatkih o podjetju, ki niso nujni za pojasnitev očitka „potreben“ v smislu člena 18 Uredbe št. 1/2003.

—

Tožeči stranki naj ne bi bilo ne v izpodbijanem sklepu ne med postopkom preiskave pojasnjeno, katero konkretno ravnanje se ji dejansko očita. Sklep tako krši zahtevo iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003 glede navedbe namena preiskave. Po ustaljeni sodni praksi sodišč Evropske unije se mora v sklepu očitek dovolj natančno označiti, da lahko naslovniki in sodišča ocenijo nujnost zahtevanih informacij za namene dokazovanja.

—	Sklep v velikem obsegu znova zahteva informacije, ki so bile Komisiji že posredovane v odgovoru na prejšnje zahteve po informacijah. Informacije, ki so bile Komisiji že predložene, niso „potrebne“ v smislu člena 18(3) Uredbe št. 1/2003.

—

Ni zaznati povezave med zahtevanimi podatki in „sumom“ Komisije. Komisija zlorablja svoja pooblastila iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003 za splošno preiskavo tožeče stranke („Fisching Expedition“). Za te vrste splošnih tržnih raziskav ima na razpolago instrument preiskave iz člena 17 Uredbe št. 1/2003.

—	Komisija prekorači svoje pristojnosti iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003, ker v izpodbijanem sklepu tožečo stranko zaveže k analizi in oceni zahtevanih informacij.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti

Obseg zahtevanih informacij, izbira sredstev in kratki roki kršijo načelo sorazmernosti.

—	Sestava in priprava zahtevanih informacij v predpisani obliki tožečo stranko prekomerno obremenjuje. To breme ni v sorazmerju s splošnostjo zahtevanih informacij in namenom preiskave.

—	Rok 12 tednov za posredovanje odgovora in zavrnitev Komisije glede podaljšanja tega roka ni sorazmerno. Za tožečo stranko objektivno ni mogoče upoštevati tega roka.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU

Izpodbijani sklep krši tudi zahtevo člena 296, drugi odstavek, PDEU glede ustrezne obrazložitve pravnih aktov, ker iz sklepa ni razvidno, kateri motivi so Komisijo privedli do zahteve po tako obsežnih informacijah, postopanja po členu 18(3) Uredbe št. 1/2003 in velikega časovnega pritiska v postopku.

—	Izpodbijana odločba ne pojasni niti, kateremu očitku sledi Komisija niti zakaj Komisija potrebuje nenavadno podrobne in obsežne informacije.

—	Komisija ne utemelji, zakaj je v nasprotju s prejšnjimi zahtevami po informacijah mnenja, da je glede tožeče stranke postopanje po členu 18(3) Uredbe št. 1/2003 primerno in potrebno.

—	Komisija ne utemelji zadostno, zakaj je določila tako kratek rok za odgovor in zakaj zavrača podaljšanje teh rokov.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnega načela določenosti

Izpodbijani sklep in z njim posredovani vprašalnik kršita po mnenju tožeče stranke zahteve splošnega načela določenosti, ker sta v mnogo točkah nejasna, nedoločena in nasprotujoča in ne vsebujeta jasnih navodil za ravnanje tožeče stranke. Tožeča stranka ne more nedvomno ugotoviti, kaj točno mora narediti, da bi se izognila sankciji. Na obsežna poizvedovanja in zahteve glede pojasnitev tožeče stranke Komisija ni ali ni v zadostni meri odgovorila.

Peti tožbeni razlog se nanaša na oviranje pravice do obrambe tožeče stranke

Izpodbijan sklep naj bi kršil pravico do obrambe tožeče stranke, zagotovljeno v členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in členu 48(2) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ker tožečo stranko zavezuje k aktivnemu sodelovanju pri vrednotenju in analizi podatkov podjetja, k čemur je pravzaprav zavezana Komisija v okviru dokazovanja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 2003, L 1, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/29

Tožba, vložena 14. junija 2011 – Leopardi Dittajuti proti UUNT – Llopart Vilarós (CONTE LEOPARDI DITTAJUTI)

(Zadeva T-303/11)

2011/C 238/50

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Piervittorio Francesco Leopardi Dittajuti (Numana, Italija) (zastopniki: D. De Simone, D. Demarinis, in G. Orsoni, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Pedro Llopart Vilarós (Sant Sadurní D'Anoia, Španija)

Predloga

—	Razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 6. aprila 2011 v zadevi R 1437/2010-2 in zato mora Urad storiti vse, kar je potrebno, da se izvrši sodba;

—	tožeči stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka na vseh stopnjah.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „CONTE LEOPARDI DITTAJUTI“, za proizvode in storitve iz razredov 33, 35, 40, in 43 – prijava znamke Skupnosti št. 6428338

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Navajana znamka ali znak: figurativna znamka „Leopardi“, registrirana v Španiji pod št. 2073540, za proizvode iz razreda 33

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru v zvezi z delom spornih proizvodov in storitev

Odločba odbora za pritožbe: zavrženje pritožbe kot nedopustne

Navajani tožbeni razlogi: nepravilna razlaga člena 60 Uredbe Sveta št. 207/2009, pravil 49(1), 20(7)(c) Uredbe (ES) Komisije št. 2868/95, ki se ob uporabi člena Pravila 50(1) Uredbe (ES) Komisije št. 2868/95 uporabljajo v pritožbenem postopku, ker odbor za pritožbe: (i) nepravilno ni dovolil prekinitve postopka in podaljšanja roka, kot so skupno zahtevale stranke; (ii) je nepravilno upošteval skupno zahtevo strank šele po poteku roka za predložitev pritožbenih razlogov, tako da je dejansko preprečil zadevni stranki njihovo pravočasno predložitev in povzročil potek roka; in (iii) je kršil postopkovne zahteve, ker ni upošteval pritožbenih razlogov, čeprav so bile upoštevne trditve predložene po poteku roka tudi s kršitvijo splošnega načela ekonomičnosti postopka in ohranitve veljavnosti dokumentov v spisu zadeve.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/29

Tožba, vložena 10. junija 2011 – Schwenk Zement proti Komisiji

(Zadeva T-306/11)

2011/C 238/51

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zement KG (Ulm, Nemčija) (zastopnik: M. Raible, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep Komisije C(2011) 2367 konč. z dne 30. marca 2011 (zadeva COMP/39.520 – cement in podobni proizvodi) razglasi za ničen;

—	v skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nesorazmernost oblike odločbe

Izpodbijani sklep krši načelo sorazmernosti, ker sklep pomeni prvi preiskovalni ukrep proti tožeči stranki, ki pa je pripravljena sodelovati.

—	Sicer Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 (1) ne predvideva stopnjevanja med enostavno zahtevo po informacijah in sklepom o predložitvi podatkov. Vendar to ne pomeni, da načela sorazmernosti pri izbiri preiskovalnega ukrepa ni treba upoštevati.

—	Zahteva po informacijah iz člena 18(2) Uredbe št. 1/2003 je glede na sklep o predložitvi podatkov iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003 milejše in pri družbi, ki je pripravljena sodelovati, tudi učinkovitejše sredstvo.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 18(3) Uredbe št. 1/2003

Izpodbijani sklep ne ustreza pogojem pravne podlage iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003.

—	Komisija ne imenuje konkretnega očitka in informacije, ki jih želi pridobiti z zahtevo po informacijah, v glavnem niso v zvezi z domnevnim očitkom.

—	Zahteva po informacijah tako za Komisijino preiskavo ni potrebna. Dokaz obstoja kršitve kartelnega prava z zahtevanimi informacijami ni možen.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na nesorazmernost trajanja rokov.

Rok dveh tednov za odgovor na vprašanje 11 za tožečo stranko ni bil dovolj dolg.

—	Komisija je rok za odgovor na vprašanje 11 v izpodbijanem sklepu glede na osnutek sklepa brez obrazložitve z dveh mesecev skrajšala na dva tedna.

—	Posredovanje pravočasnega odgovora v roku dveh tednov za tožečo stranko ni bilo mogoče. Kljub temu je Komisija podaljšanje roka kategorično zavrnila.

—	Daljši rok je glede na obseg zahtevanih informacij, težave pri pridobivanju informacij kot tudi individualni položaj tožeče stranke tako nujno potreben.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na nezadostno obrazložitev izpodbijanega sklepa

Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen.

—	Iz izpodbijane sklepa ne izhaja očitek, ki se uveljavlja zoper tožečo stranko. Prav tako iz njega ne izhaja, kakšna je povezava med zahtevanimi informacijami in domnevnim očitkom.

—	Prav tako manjka ustrezna obrazložitev glede določitve rokov nasploh kot tudi za skrajšanje roka iz osnutka sklepa z dveh mesecev na dva tedna za odgovor na vprašanje 11.

5.	Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe tožeče stranke Zaradi časovnega pritiska, ki ga je ustvarila Komisija, je kršena pravica tožeče stranke do obrambe, predvsem varstvo pred morebitno samoobtožbo.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/30

Tožba, vložena 13. junija 2011 – Eurallumina proti Komisiji

(Zadeva T-308/11)

2011/C 238/52

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Eurallumina SpA (Portoscuso, Italija) (zastopnik: V. Leone, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Primarno:

—	izpodbijani sklep naj se razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na družbo Eurallumina.

Podredno:

—	člen 2 izpodbijanega sklepa naj se razglasi za ničen glede ukrepa na podlagi dekreta iz leta 2004, posledično pa naj se razglasi za ničen tudi člen 3 izpodbijanega sklepa glede odredbe za vračilo, izdane zoper družbo Eurallumina.

Še bolj podredno:

—	člen 3 izpodbijanega sklepa naj se razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na odredbo za vračilo, izdano zoper družbo Eurallumina.

V vsakem primeru:

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predlaga se razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, s katerim:

je bil ukrep, določen v členu 1 dekreta predsednika vlade št. 14042 z dne 6. februarja 2004 (v nadaljevanju: dekret iz leta 2004) in v sklepu Autorità per l’Energia Elettrica (organ za električno energijo in plin, v nadaljevanju: OEEP) za izvajanje tega dekreta (skupaj: ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004), opredeljen kot nova nezakonita in nezdružljiva pomoč ter je bilo naloženo njeno vračilo;

je bil ukrep, ki ga je priglasila Italija, določen v členu 11(12) zakona št. 80 z dne 14. maja 2005 o potrditvi zakonske uredbe št. 35 z dne 14. marca 2005 (v nadaljevanju: zakon št. 80/2005) in v sklepu OEEP za izvajanje tega sklepa (skupaj: ukrep na podlagi zakona 80/2005), opredeljen kot nova nezdružljiva pomoč.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov:

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnega načela dobrega upravljanja.

Tožeča stranka meni, da je Komisija storila napako, s tem da je zgoraj navedena ukrepa presojala skupaj, saj bi bila ob upoštevanju objektivne razlike med njima glede pravne podlage, naslovnikov in predvidenega mehanizma nadomestila potrebna njuna ločena presoja. To je povzročilo prekrivanje argumentov Komisije, kar je otežilo obrambo.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 107(1) PDEU glede pojma državne pomoči.

Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno menila, da sta navedena ukrepa državna pomoč, saj pri obeh nista izpolnjeni predpostavki prednosti glede na normalne razmere na trgu, ki bi lahko izkrivljala konkurenco, in vpliva na trgovino v Skupnosti. Zlasti:

kar zadeva ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004, ta ne podeljuje nobene prednosti, saj gre samo za subjektivno razširitev ukrepa, za katerega je Komisija v zadevi „Alumix“ (1) že ugotovila, da ne gre za pomoč, saj je izključila, da bi tarifa za električno energijo, ki jo je uporabljala družba Alumix, zanjo pomenila prednost. Poleg tega ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004 ne more vplivati na trgovino v Skupnosti – kar zadeva družbo Eurallumina – saj je trg aluminijevega oksida v EU nezadosten in morebitno zmanjšanje njene dejavnosti ne bi bilo nadomeščeno s povečanjem izvoza gospodarskih subjektov iz drugih držav članic, katerih zmogljivosti so že polno izkoriščene;

kar zadeva ukrep na podlagi zakona 80/2005 ta ne podeljuje prednosti glede na normalne razmere na trgu, saj je glede na anomalije trga električne energije v Italiji in predvsem na Sardiniji – kjer se umetno vzdržuje visoka cena električne energije zaradi nepovezanosti s celino – sklicevanje na cene, ki so se na evropski ravni izoblikovale na borzah, veljavna referenca za presojo „tržne“ tarife dejavnosti upravičencev. Glede trgovine v Skupnosti veljajo enake ugotovitve kot glede ukrepa na podlagi uredbe iz leta 2004.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 107(3) glede izjeme v zvezi z regionalnimi pomočmi iz točke (a).

Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno menila, da ukrepa nista združljiva kot regionalna pomoč. Zlasti navaja te vidike:

obstoj neugodnosti za regijo zaradi neobstoja povezave med Sardinijo in celino, zaradi česar je oskrba upravičencev z energijo manj ugodna, in dejstvo, da so energetsko zahtevni upravičenci ogrodje proizvodne strukture otoka ter bistveno vplivajo na stopnjo zaposlenosti;

sorazmernost in primernost obravnavanih ukrepov za odpravo te neugodnosti, ki so začasni ukrepi, namenjeni preprečevanju delokalizacije upravičencev vse do odprave položaja strukturne neugodnosti s pomočjo iniciativ za ustvarjanje zadostnih povezav s Sardinijo, ki jih je Italija začela in zdaj že končala, ter s pomočjo posebnih naložb za učinkovitost, h katerim so se podjetja sama zavezala;

ukrepi so začasni in de facto pojemajoči.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na bistveno kršitev postopka – pomanjkljivost obrazložitve.

Tožeča stranka meni, da Komisija izpodbijanega sklepa ni zadostno obrazložila, zlasti glede:

razlike med ukrepom na podlagi dekreta iz leta 2004 in ukrepom iz odločbe „Alumix“;

obstoja morebitnega izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami;

sorazmernosti ukrepa na podlagi dekreta iz leta 2004.

Peti tožbeni razlog se nanaša na napako pri presoji okoliščin, ki utemeljujejo legitimno pričakovanje.

Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno presodila, da niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale legitimno pričakovanje družbe Eurallumina o tem, da ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004 ni pomoč.

(1) UL C 288/4, 1.10.1996, str. 4.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/32

Tožba, vložena 14. junija 2011 – Süd-Chemie proti UUNT – BYK-Cera (CERATIX)

(Zadeva T-312/11)

2011/C 238/53

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Süd-Chemie AG (München, Nemčija) (zastopnika: W. Baron von der Osten-Sacken in A. Wenninger-Lenz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: BYK-Cera BV (Deventer, Nizozemska)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj razveljavi izpodbijano odločbo četrtega odbora za pritožbe z dne 8. aprila 2011 (pritožba številka R 1585/2010-4);

—	naj Uradu za usklajevanje na notranjem trgu kot toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: BYK-Cera BV

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „CERATIX“ za proizvode iz razreda 1 – prijava številka 6 358 832

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Navajana znamka ali znak: nacionalna besedna znamka „CERATOFIX“ za proizvode iz razreda 1

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: Odločba oddelka za ugovore je bila razveljavljena in ugovor je bil zavrnjen.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 15 ter 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009, ker je tožena stranka:

—	napačno zmanjšala dokazno vrednost dokumentov, ki jih je predložila tožeča stranka, s pavšalno obrazložitvijo, da ti izvirajo iz sfere tožeče stranke;

—	ni upoštevala ukrepov oglaševanja kot „resno in dejansko uporabo“;

—	pri presoji resnosti in dejanskosti ni vključila vseh relevantnih okoliščin uporabe in

—	ni upoštevala vseh vloženih dokazov o uporabi kot celote.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/32

Tožba, vložena 16. junija 2011 – Heede proti UUNT (Matrix-Energetics)

(Zadeva T-313/11)

2011/C 238/54

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Günter Heede (Walldorf-Baden, Nemčija) (zastopnik: R. Utz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi

Tožeča stranka predlaga, naj se:

—	odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 8. aprila 2011 v zadevi R 1848/2010-4 razveljavi;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Matrix-Energetics“ za storitve iz razredov 35, 41 in 44 – prijava znamke Skupnosti št. 8 339 798

Odločba preizkuševalca: zavrnitev registracije prijavljene znamke

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009, ker po eni strani ni ugotoviti opisnega učinka registrirane znamke in ima registrirana znamka potrebni razlikovalni učinek, po drugi strani je odbor za pritožbe napačno oprl svojo odločbo na internetne izraze, ki so se časovno pojavili po vložitvi zahteve za registracijo, in dalje, ker posamezne, nezakonite in po datumu vložitve zahteve za registracijo začete uporabe tretjih oseb izvirne (fantazijske) oznake z razlikovalno močjo ne vpliva negativno na možnost registracije znamke Skupnosti.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/32

Tožba, vložena 17. junija 2011 – Fortress Participations proti UUNT – Fortress Investment Group and Fortress Investment Group (UK) (FORTRESS)

(Zadeva T-314/11)

2011/C 238/55

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Fortress Participations BV (Rotterdam, Nizozemska) (zastopniki: M.L.J. van de Braak, odvetnik, B. Ladas, Solicitor in S. Malynicz, Barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe: Fortress Investment Group LLC (New York, USA) in Fortress Investment Group (UK) Ltd (London, Združeno kraljestvo)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 1. aprila 2011 v zadevi R 354/2009-2; in

—	naloži toženi stranki in drugima strankama v postopku lastne stroške postopka pred Uradom in Splošnim sodiščem ter plačilo teh stroškov tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „FORTRESS“, ki za storitve iz razredov 35, 36 in 42 zahteva rdečo, črno in belo barvo – registracija znamke Skupnosti št. 3398451

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: drugi stranki pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: Stranke, ki zahtevajo ugotovitev ničnosti, utemeljujejo svojo zahtevo z relativnimi razlogi za ničnost v skladu s členom 53(1)(c) v povezavi s členom 8(4) Uredbe Sveta (ES) 2007/2009. Prav tako jo utemeljujejo z neregistriranimi znamkami Združenega „FORTRESS“, „FORTRESS INVESTMENTS“ in „FORTRESS INVESTMENT GROUP“, ki se uporabljajo v gospodarskem prometu.

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(4) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker naj Odbor za pritožbe ne bi primerno preučil vprašanja dobre vere v pravilih prava Združenega kraljestva, ki se nanašajo na zavajajoče oglaševanje (passing off), in primerno ocenil verjetnosti zmede in posledične škode.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/33

Tožba, vložena 17. junija 2011 – Fortress Participations BV proti UUNT – Fortress Investment Group in Fortress Investment Group (UK) (FORTRESS)

(Zadeva T-315/11)

2011/C 238/56

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Fortress Participations BV (Rotterdam, Nizozemska) (zastopniki: M.L.J. van de Braak, odvetnik, B. Ladas, solicitor in S. Malynicz, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe: Fortress Investment Group LLC (New York, ZDA) in Fortress Investment Group (UK) Ltd (London, Združeno kraljestvo)

Predloga

—	Odločba drugega odbora Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 8. marca 2011 v zadevi R 355/2009-2 naj se razveljavi in

—	toženi stranki in drugima strankama pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo njihovih stroškov in stroškov tožeče stranke, ki so jim nastali v postopku pred Uradom in Splošnim sodiščem.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „FORTRESS“ za storitve iz razredov 35, 36 in 42 – registracija znamke Skupnosti št. 2095784

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: drugi stranki pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: Stranki, ki zahtevata razglasitev ničnosti, sta svojo zahtevo utemeljili na relativnih razlogih za ničnost iz člena 53(1)(c) v povezavi s členom 8(4) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009. Zahteva temelji tudi na v Združenem kraljestvu neregistriranih znamkah, in sicer „FORTRESS“, „FORTRESS INVESTMENTS“ in „FORTRESS INVESTMENT GROUP“, ki se uporabljajo v gospodarskem prometu.

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za razglasitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(4) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, saj naj odbor za pritožbe ne bi ustrezno analiziral vprašanja ugleda znamke („goodwill“) v okviru prava Združenega kraljestva o protipravnem ustvarjanju zmote („passing-off“) in naj ne bi ustrezno ocenil nevarnosti protipravnega ustvarjanja zmote in škode, nastale zaradi takega ravnanja.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/33

Tožba, vložena 21. junija 2011 – Morelli proti UUNT Associazione Nazionale Circolo del Popolo della Libertà (PARTITO DELLA LIBERTA')

(Zadeva T-321/11)

2011/C 238/57

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Raffaello Morelli (Livorno, Italija) (zastopnik: G. Frenelli, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Associazione Nazionale Circolo del Popolo della Libertà (Milano, Italija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	Odločba prvega odbora za pritožbe z dne 17. marca 2011 in odločba Oddelka za ugovore z dne 14. maja 2010 naj se razveljavita;

—	ugotovi naj se, da je ugodeno ugovoru tožeče stranke zoper prijavo za registracijo znamke št. 5.890.009, in in zavrne naj se zahteva za registracijo za to znamko

—	Associazione Nazionale del Popolo della Libertà naj se naloži plačilo stroškov

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Associazione Nazionale Circolo del Popolo della Libertà

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „PARTITO DELLA LIBERTA“ (prijava znamka Skupnosti št 5.890.009), za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 24, 25, 35, 36, 48, 41, 42 in 45.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Raffaello Morelli

Navajana znamka ali znak: Ime domene „partitodellaliberta.it“, ki ga je organ pristojen za dodelitev domen „it“9. avgusta 2004 dodelil Raffaellu Morelliju, nasprotna stranke pa trdijo, da so ga uporabljali v gospodarskem prometu za proizvode in storitve iz razredov 16, 35, 38, 41 in 45

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Napačna uporaba člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, napačna uporaba koncepta „uporaba v gospodarskem prometu“ v zvezi z imenom uporabljenim na političnem področju in napačna presoja dokumentov, ki dokazujejo prejšnjo uporabo znaka v gospodarskem prometu.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/34

Tožba, vložena 21. junija 2011 – Morelli proti UUNT – Brambilla (Partito della Libertà)

(Zadeva T-322/11)

2011/C 238/58

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Raffaello Morelli (Livorno, Italija) (zastopnik: G. Brenelli, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Michela Vittoria Brambilla (Milano, Italija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe z dne 17. maja 2011 in odločbo oddelka za ugovore z dne 14. maja 2010;

—	ugodi ugovoru tožeče stranke zoper prijavo za registracijo znamke št. 6.203.012 in zavrne zahtevo za registracijo te znamke;

—	Micheli Vittorii Branbilli naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Michela Vittoria Brambilla

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedni element „Partito della Libertà“ (zahteva za registracijo št. 6.203.012), za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 24, 25, 35, 36, 38, 41, 42 in 45.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Raffaello Morelli

Navajana znamka ali znak: ime domene „partitodellaliberta.it“, ki ga je 9. avgusta 2004 Raffaellu Morellu dodelil organ, pristojen za dodeljevanje domen „it“, glede katere je vložnik ugovora trdil, da se je uporabljala v običajni poslovni praksi za proizvode in storitve iz razredov 16, 35, 38, 41 in 45.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: nepravilna uporaba člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, nepravilna presoja pojma „uporaba v običajni poslovni praksi“ v zvezi z imenom, ki se uporablja na političnem področju, in nepravilna presoja dokumentacije, ki dokazuje komercialno uporabo prejšnje znamke.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/34

Tožba, vložena 15. junija 2011 – MasterCard in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-330/11)

2011/C 238/59

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: MasterCard, Inc. (Wilmington, Združene države), MasterCard International, Inc. (Wilmington, Združene države) in MasterCard Europe SPRL (Waterloo, Belgija) (zastopniki: B. Amory, V. Brophy in S. McInnes, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

—	Tožba naj se razglasi za dopustno;

—	zavrnilna odločba Komisije, ki temelji na izjemi v členu 4(3), prvi pododstavek, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001, L 145, str. 43), naj se v celoti razglasi za nično;

—	ugotovi naj se, da razlaga Komisije člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni utemeljena; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka vključno s stroški tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila člena 4(3) in 8(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker:

—	ni dokazala, da so izpolnjeni pogoji iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe (ES) št. 1049/2001;

—	so okoliščine, na katere se sklicuje Komisija, dejansko netočne; in

—	obstaja prevladujoči javni interes za razkritje dokumentov, ki jih je predstavil EIM Business and Policy Research v okviru študije o „stroških in koristih, ki jih imajo trgovci od različnih načinov plačevanja“ (COMP/2009/D1/020).

Drugi tožbeni razlog: Komisija je napačno uporabila pravo s tem, da je kršila člen 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001 ter člen 2 Priloge k Sklepu Komisije o spremembi poslovnika Komisije (UL 2010 L 55, str. 60), ker je:

—	nezakonito znova začela šteti rok za ponovno preučitev; in

—	nezakonito podaljšala rok za ponovno preučitev za 15 delovnih dni.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/35

Tožba, vložena 16. junija 2011 – Besselink proti Svetu

(Zadeva T-331/11)

2011/C 238/60

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Leonard Besselink (Utrecht, Nizozemska) (zastopnika: O. Brouwer in J. Blockx, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

—

Za ničnega naj se razglasi sklep Sveta z dne 1. aprila 2011, s katerim je bil v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001, L 145, str. 43) zavrnjen popoln dostop do dokumenta 9689/10, ki je bil tožeči stranki sporočen 7. aprila 2011 v dopisu z oznako „04/c/01/11“; in

—	Svetu naj se na podlagi člena 87 Poslovnika Splošnega sodišča naloži plačilo stroškov tožeče stranke, vključno s stroški morebitnih intervenientov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka za utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog je, da izpodbijani sklep temelji na nepravilni razlagi in uporabi člena 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki zadeva varstvo javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi, ker:

—	Svet nepravilno ni upošteval ustavne narave dokumenta, do katerega tožeča stranka zahteva dostop;

—	tožeča stranka meni, da je dostop do dokumenta 9689/10 dovoljen tudi na podlagi svobode izražanja iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije;

—	Svet ni upošteval posebnih okoliščin in predmeta te zadeve; in

—	Svet se je nepravilno skliceval na hipotetične negativne posledice razkritja za prihodnja pogajanja Unije.

2.	Drugi tožbeni razlog je, da je bil napačno uporabljen člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in da je bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker Svet ni preučil, ali je primerno dovoliti delni dostop in omejiti zavrnitev dostopa na dele dokumentov, za katere je bilo to primerno in nujno potrebno.

3.	Tretji pritožbeni razlog je, da Svet ni izpolnil svoje obveznosti navesti zadostne in primerne razloge za izpodbijani sklep.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/37

Tožba, vložena 17. februarja 2011 – Strohm proti Komisiji

(Zadeva F-14/11)

2011/C 238/66

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Andreas Strohm (Bruselj, Belgija) (zastopniki: J. Schlenker, M. Heimburger, R. Bakker, U. Thanner, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, ker je v celoti zavrnila kritje zdravstvenih stroškov za zobozdravstveno oskrbo.

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga, naj

—

se za nične razglasijo obračuni z dne 1. junija 2010, št. seznama 10003157, z dne 4. junija 2010, št. seznama 10003164 in z dne 25. novembra 2010, št. seznama 10003383, ter odločbi o odobritvi z dne 4. junija 2010, št. 100525302817, in z dne 11. junija 2010, št. 100525302817, s čimer je tožeči stranki naloženo, naj plača 4 251,49 EUR, skupaj s 5 % obrestmi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

13.8.2011

Uradni list Evropske unije

C 238/38

Popravek obvestila v Uradnem listu v zadevi T-242/11

( Uradni list Evropske unije C 211 z dne 16. julija 2011, str. 27 )

2011/C 238/67

Obvestilo v Uradnem listu v zadevi T-242/11, Kaltenbach & Voigt proti UUNT (3D eXam), je treba brati, kot sledi:

Tožba, vložena 9. maja 2011 – Kaltenbach & Voigt proti UUNT (3D eXam)

(Zadeva T-242/11)

2011/C 238/67

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Kaltenbach & Voigt GmbH (Biberbach an der Riß, Nemčija) (zastopnik: M. Graf, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 1. marca 2011 v zadevi R 2361/2010-2 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „3D eXam“ za proizvode iz razreda 10

Odločba preizkuševalca: zavrnitev varstva z mednarodno registracijo pri Evropski uniji na podlagi člena 7(1)(b) in (c) ter (2) Uredbe št. 207/2009

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe Sveta št. 207/2009 in neupoštevanje prejšnjih nacionalnih registracij/podelitev varstva, ker zadevna mednarodna registracija: (i) ni popolnoma opisna in (ii) ima razlikovalni učinek, saj bo upoštevna javnost znak „3D eXam“ štela kot oznako trgovskega porekla.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.238.slv
Uradni list Evropske unije		C 238

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 13. avgust 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2011/C 238/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 232, 6.8.2011	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2011/C 238/02	Zadeva C-97/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Provinciale di Palermo (Italija) 28. februarja 2011 – Amia Spa, v likvidaciji, proti Provincia regionale di Palermo	2

2011/C 238/03	Zadeva C-104/11 P: Pritožba, ki jo je Stichting Nederlandse Publieke Omroep, prej Nederlandse Omroep Stichting (NOS) vložila 1. marca 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06, Kraljevina Nizozemska (T-231/06) in Nederlandse Omroep Stichting (NOS) (T-237/06) proti Evropski komisiji	2

2011/C 238/04	Zadeva C-105/11 P: Pritožba, ki jo je 2. marca 2011 vložila Kraljevina Nizozemska zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06, Kraljevina Nizozemska (T-231/06) in Nederlandse Omroep Stichting (NOS) (T-237/06) proti Evropski komisiji	3

2011/C 238/05	Zadeva C-113/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Ragusa (Italija) 7. marca 2011 – kazenski postopek zoper Mohameda Alija Chernija	4

2011/C 238/06	Zadeva C-236/11: Tožba, vložena 17. maja 2011 – Evropska komisija proti Italijanski republiki	4

2011/C 238/07	Zadeva C-251/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif de Rennes (Francija) 23. maja 2011 – Martial Huet proti Université de Bretagne occidentale	4

2011/C 238/08	Zadeva C-257/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (Romunija) 26. maja 2011 – SC Gran Via Moinești Srl proti Agenția Naționala de Administrare Fiscala (ANAF), Administrația Finanțelor Publice București	4

2011/C 238/09	Zadeva C-261/11: Tožba, vložena 26. maja 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Danski	5

2011/C 238/10	Zadeva C-276/11 P: Pritožba, ki jo je Viega GmbH & Co. KG vložila 3. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-375/06, Viega GmbH & Co. KG proti Evropski komisiji	5

2011/C 238/11	Zadeva C-280/11 P: Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 6. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 22. marca 2011 v zadevi T-233/09, Access Info Europe proti Svetu Evropske unije	6

2011/C 238/12	Zadeva C-284/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (Bolgarija) 8. junija 2011 – EMS Bulgaria TRANSPORT OOD proti Direktor na Direkcija Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto, grad Plovdiv, pri Centralno upravlenie na nacionalnata agencija za prihodite (Direktor direkcije pritožbe in vodenje izvršbe pri centralni upravi Nacionalne agencije za prihodke)	7

2011/C 238/13	Zadeva C-285/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Varna (Bolgarija) 8. junija 2011 – Bonik EOOD proti Direktor na Direkcia Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto, grad Varna, pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencia za prihodite (direktor direktorata Pritožbe in vodenje izvršbe Varna pri osrednji upravi nacionalne agencije za prihodke)	8

2011/C 238/14	Zadeva C-286/11 P: Pritožba, ki jo je 7. junija 2011 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi Tomkins plc proti Evropski komisiji, T-382/06	9

2011/C 238/15	Zadeva C-287/11 P: Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 6. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-385/06: Aalberts Industries NV, Comap SA, prej Aquatis France SAS, Simplex Armaturen + Fittings GmbH & Co. KG proti Evropski komisiji	10

2011/C 238/16	Zadeva C-297/11: Tožba, vložena 14. junija 2011 – Evropska komisija proti Helenski republiki	11

2011/C 238/17	Zadeva C-306/11 P: Pritožba, ki jo je XXXLutz Marken GmbH vložila 14. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-54/09, XXLLutz Marken GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli); druga stranka v postopku: Natura Selection S.L.	12

2011/C 238/18	Zadeva C-314/11 P: Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 24. junija 2011 zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 13. aprila 2011 v zadevi T-320/09, Planet AE proti Komisiji	12

	Splošno sodišče
2011/C 238/19	Zadeva T-161/04: Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2011 – Valero Jordana proti Komisiji (Dostop do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Rezervni seznam splošnega natečaja in posamične odločbe glede imenovanja uradnikov — Zavrnitev dostopa — Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznika — Varstvo osebnih podatkov — Uredba (ES) št. 45/2001)	14

2011/C 238/20	Zadeva T-283/08 P: Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2011 – Longinidis proti Cedefop (Pritožba — Javni uslužbenci — Začasni uslužbenci — Pogodba za nedoločen čas — Odpoved — Obrazložitev — Očitna napaka pri presoji — Pravice obrambe)	14

2011/C 238/21	Zadeva T-463/08: Sodba Splošnega sodišča z dne 30. junija 2011 – Imagion proti UUNT (DYNAMIC HD) (Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke Skupnosti DYNAMIC HD — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo — Člen 7(1)(b) in (c) ter (3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) in (c) ter (3) Uredbe (ES) št. 207/2009))	15

2011/C 238/22	Zadeva T-258/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011 – i-content proti UUNT (BETWIN) (Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke Skupnosti BETWIN — Absolutni razlogi za zavrnitev — Opisnost — Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Obveznost obrazložitve — Enako obravnavanje — Člen 49 ES)	15

2011/C 238/23	Zadeva T-318/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011 – Audi in Volkswagen proti UUNT (TDI) (Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke Skupnosti TDI — Absolutni razlog za zavrnitev — Opisnost — Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo — Člen 7(1)(c) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Člena 75 in 76(1) Uredbe (ES) št. 207/2009)	15

2011/C 238/24	Zadeva T-235/10: Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011 – Timehouse proti UUNT (Oblika zapestne ure z nazobčanimi robovi) (Znamka Skupnosti — Prijava tridimenzionalne znamke — Oblika zapestne ure z nazobčanimi robovi — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen(7)(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)	16

2011/C 238/25	Zadeva T-343/09: Sklep Splošnega sodišča z dne 27. junija 2011 – Amecke Fruchtsaft proti UUNT – Uhse (69 Sex up) (Znamka Skupnosti — Ugovor — Umik ugovora — Ustavitev postopka)	16

2011/C 238/26	Zadeva T-409/09: Sklep Splošnega sodišča z dne 22. junija 2011 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji (Nepogodbena odgovornost — Javna naročila storitev — Zavrnitev ponudnikove ponudbe — Razglasitev ničnosti odločbe s sodbo Splošnega sodišča — Zastaranje — Roki zaradi oddaljenosti — Tožba, ki je delno nedopustna in delno očitno brez pravne podlage)	16

2011/C 238/27	Zadeva T-452/09 P: Sklep Splošnega sodišča z dne 21. junija 2011 – Rosenbaum proti Komisiji (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Razvrstitev v naziv ob zaposlitvi — Upoštevanje delovnih izkušenj zadevne osebe — Člen 31 Statuta — Obveznost obrazložitve)	16

2011/C 238/28	Zadeva T-12/10 P: Sklep Splošnega sodišča z dne 21. junija 2011 – Marcuccio proti Komisiji (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Povračilo stroškov — Obvestilo Komisije s katerim ta pritožnika obvešča, da bo od njegove invalidnine odbila določen znesek — Neobstoj akta, ki posega v položaj — Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)	17

2011/C 238/29	Zadeva T-125/10: Sklep Splošnega sodišča z dne 27. junija 2011 – Amecke Fruchtsaft proti UUNT – Uhse (69 Sex up) (Znamka Skupnosti — Ugovor — Umik ugovora — Ustavitev postopka)	17

2011/C 238/30	Zadeva T-256/10 P: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. junija 2011 – Marcuccio proti Komisiji (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Selitev osebnega imetja — Zavrnitev predlogov tožeče stranke na podlagi molka in izrecna zavrnitev — Obveznost obrazložitve — Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena)	17

2011/C 238/31	Zadeva T-160/10: Tožba, vložena 19. aprila 2011 – J proti Parlamentu	18

2011/C 238/32	Zadeva T-231/11: Tožba, vložena 2. maja 2011 – Fraas proti UUNT (Karo vzorec v temno in svetlo sivi, svetlo in temno modri, oker in bež barvi)	18

2011/C 238/33	Zadeva T-247/11: Tožba, vložena 13. maja 2011 – FairWild Foundation proti UUNT – Wild (FAIRWILD)	18

2011/C 238/34	Zadeva T-263/11: Tožba, vložena 23. maja 2011 – Bopp proti UUNT (Osmerokotnik z zelenimi robovi)	19

2011/C 238/35	Zadeva T-277/11: Tožba, vložena 30. maja 2011 – Hotel Reservation Service Robert Ragge proti UUNT – Promotora Imperial (iHotel)	19

2011/C 238/36	Zadeva T-280/11: Tožba, vložena 31. maja 2011 – Ewald proti UUNT – Kin Cosmetics (Keen)	20

2011/C 238/37	Zadeva T-281/11 P: Pritožba, ki jo je 3. junija 2011 vložil Diego Canga Fano zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 24. marca 2011 v zadevi Canga Fano proti Svetu, F-104/09	20

2011/C 238/38	Zadeva T-285/11: Tožba, vložena 6. junija 2011 – Gooré proti Svetu	21

2011/C 238/39	Zadeva T-287/11: Tožba, vložena 6. junija 2011 – Heitkamp BauHolding proti Komisiji	21

2011/C 238/40	Zadeva T-289/11: Tožba, vložena 7. junija 2011 – Deutsche Bahn in drugi proti Komisiji	22

2011/C 238/41	Zadeva T-290/11: Tožba, vložena 7. junija 2011 – Deutsche Bahn in drugi proti Komisiji	22

2011/C 238/42	Zadeva T-292/11: Tožba, vložena 9. junija 2011 – Cemex in drugi proti Komisiji	23

2011/C 238/43	Zadeva T-293/11: Tožba, vložena 9. junija 2011 – Holcim (Deutschland) in Holcim proti Komisiji	24

2011/C 238/44	Zadeva T-294/11: Tožba, vložena 9. junija 2011 – Helenska republika proti Komisiji	25

2011/C 238/45	Zadeva T-295/11: Tožba, vložena 9. junija 2011 – Duscholux Ibérica proti UUNT – Duschprodukter i Skandinavien (duschy)	26

2011/C 238/46	Zadeva T-296/11: Tožba, vložena 8. junija 2011 – Cementos Portland Valderrivas proti Komisiji	26

2011/C 238/47	Zadeva T-298/11: Tožba, vložena 31. maja 2011 – Ghost Brand proti UUNT – Procter & Gamble International Operations (GHOST)	27

2011/C 238/48	Zadeva T-300/11: Tožba, vložena 10. junija 2011 – Otto proti UUNT – Nalsani (TOTTO)	27

2011/C 238/49	Zadeva T-302/11: Tožba, vložena 10. junija 2011 – HeidelbergCement proti Komisiji	28

2011/C 238/50	Zadeva T-303/11: Tožba, vložena 14. junija 2011 – Leopardi Dittajuti proti UUNT – Llopart Vilarós (CONTE LEOPARDI DITTAJUTI)	29

2011/C 238/51	Zadeva T-306/11: Tožba, vložena 10. junija 2011 – Schwenk Zement proti Komisiji	29

2011/C 238/52	Zadeva T-308/11: Tožba, vložena 13. junija 2011 – Eurallumina proti Komisiji	30

2011/C 238/53	Zadeva T-312/11: Tožba, vložena 14. junija 2011 – Süd-Chemie proti UUNT – BYK-Cera (CERATIX)	32

2011/C 238/54	Zadeva T-313/11: Tožba, vložena 16. junija 2011 – Heede proti UUNT (Matrix-Energetics)	32

2011/C 238/55	Zadeva T-314/11: Tožba, vložena 17. junija 2011 – Fortress Participations proti UUNT – Fortress Investment Group and Fortress Investment Group (UK) (FORTRESS)	32

2011/C 238/56	Zadeva T-315/11: Tožba, vložena 17. junija 2011 – Fortress Participations BV proti UUNT – Fortress Investment Group in Fortress Investment Group (UK) (FORTRESS)	33

2011/C 238/57	Zadeva T-321/11: Tožba, vložena 21. junija 2011 – Morelli proti UUNT Associazione Nazionale Circolo del Popolo della Libertà (PARTITO DELLA LIBERTA')	33

2011/C 238/58	Zadeva T-322/11: Tožba, vložena 21. junija 2011 – Morelli proti UUNT – Brambilla (Partito della Libertà)	34

2011/C 238/59	Zadeva T-330/11: Tožba, vložena 15. junija 2011 – MasterCard in drugi proti Komisiji	34

2011/C 238/60	Zadeva T-331/11: Tožba, vložena 16. junija 2011 – Besselink proti Svetu	35

2011/C 238/61	Zadeva T-522/09: Sklep Splošnega sodišča z dne 10. junija 2011 – Gemmi Furs proti UUNT – Lemmi-Fashion (GEMMI)	35

2011/C 238/62	Zadeva T-484/10: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. junija 2011 – Gas Natural Fenosa SDG proti Komisiji	36

2011/C 238/63	Zadeva T-486/10: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. junija 2011 – Iberdrola proti Komisiji	36

2011/C 238/64	Zadeva T-490/10: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. junija 2011 – Endesa in Endesa Generación proti Komisiji	36

2011/C 238/65	Zadeva T-14/11: Sklep Splošnega sodišča z dne 14. junija 2011 – Timab Industries in CFPR proti Komisiji	36

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2011/C 238/66	Zadeva F-14/11: Tožba, vložena 17. februarja 2011 – Strohm proti Komisiji	37

	Popravki
2011/C 238/67	Popravek obvestila v Uradnem listu v zadevi T-242/11 (UL C 211, 16.7.2011, str. 27)	38