12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/1

A.

ker je Komisija leta 2005 sprejela pobudo za preglednost v Evropi (ETI), leta 2006 pa objavila zeleno knjigo, da bi izboljšali preglednost, odprtost in odgovornost upravljanja EU, in ker pobuda za preglednost v Evropi temelji na zagotavljanju javnih podatkov o prejemnikih sredstev EU,

B.

ker se v skupnem sistemu upravljanja z informacijami o prejemnikih sredstev EU upravlja na ravni držav članic, ker na ravni EU ni posebne obveznosti, ker ni strogega „usmerjanja“ s strani Komisije in ker se stopnja javne dostopnosti do podatkov bistveno razlikuje v posameznih državah članicah, zaradi česar je primerjava na ravni EU zelo težka,

C.

ker razkritje prejemnikov sredstev EU omogoča sodelovanje javnosti v pomembni razpravi o porabi javnega denarja, kar je bistvenega pomena za delujočo demokracijo,

D.

ker ni bila vzpostavljena povezava med pobudo za preglednost v Evropi in finančnim nadzorom in revizijo, ki sta bolj določena in zavezujoča,

E.

ker bi morala pobuda za preglednost v Evropi pomembno vplivati na zagotavljanje preglednega partnerstva v predhodnih in nadaljnjih stopnjah kohezijskega programskega cikla; ker pa uredbe ne določajo natančno, v kolikšni meri naj bi bili partnerji vključeni v različne postopke načrtovanja programov, pa tudi ne opredeljujejo ureditve takega sodelovanja,

F.

ker ni dovolj predhodnih informacij o sklepih Komisije o financiranju velikih projektov, zato tudi ni preglednosti, in ker bi bilo to treba odpraviti,

G.

ker bi moralo biti načelo preglednosti povezano s procesom poenostavljanja postopkov za pridobivanje strukturnih sredstev,

1.

meni, da so preglednost pri kohezijski politiki in njenem programskem ciklu, dodelitev sredstev ter dostop do informacij za morebitne prejemnike strukturnih sredstev temeljni pogoji za uresničevanje splošnih ciljev kohezijske politike ter da bi morala preglednost postati vodilno medsektorsko načelo pri načrtovanju kohezijskih programov in odločanju o tem;

2.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so v skladu z zahtevami v pobudi za preglednost v Evropi interaktivne karte s povezavami na sezname prejemnikov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, dostopne na nacionalnih in regionalnih spletnih straneh, objavljene na spletni strani generalnega direktorata Komisije za regionalno politiko; poziva države članice, naj na ustrezen način promovirajo spletno stran generalnega direktorata za regionalno politiko, da bi omogočili čim širši dostop do te zbirke podatkov; ugotavlja, da zainteresirane strani kljub temu še vedno izredno težko spremljajo, kako se uporablja javni denar; poziva Komisijo, naj se z njimi obširno posvetuje o morebitnih rešitvah za ta položaj;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo po teh zbirkah podatkov držav članic mogoče v celoti iskati podatke in da bodo te zbirke medsebojno skladne, s čimer se omogoči pregled nad predstavljenimi podatki na ravni celotne EU in obenem ohrani njihov lokalni pomen; meni, da je pri tem nujno treba uvesti dvojezične različice (lokalni jezik ali jeziki – eden od delovnih jezikov Komisije);

4.

poudarja, da je treba izboljšati uporabnost posredovanih podatkov o prejemnikih po vsebini in predstavitvi; zato poziva Komisijo, naj natančno opredeli strukturo, obliko in vsebino posredovanih informacij ter s tem določi natančno in obvezno obliko; meni, da bi moralo zagotavljanje potrebnih informacij olajšati tudi iskanje po merilih, da bi takoj dobili pregled nad iskanimi elementi;

5.

poziva, naj se zagotovijo dodatne bistvene informacije, ki jih je treba zagotoviti ob objavi seznamov prejemnikov in po potrebi seznamov zainteresiranih strani; zato priporoča, da se poleg sedanjih minimalnih zahtev preuči možnost, da se kot elementi pri razkritju prejemnikov vključijo tudi lokacija, povzetki odobrenih projektov, vrsta podpore in opis projektnih partnerjev; zahteva, da se zbrani podatki prikažejo ter da se z njimi upravlja strukturirano in primerljivo, da bodo v celoti uporabni in se omogoči dejanska preglednost; meni, da je to mogoče doseči brez dodatnih izdatkov;

6.

poziva, naj se za programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja navedejo vsi prejemniki in ne le glavni;

7.

poudarja, da so za popolno skladnost z zahtevami v pobudi za večjo preglednost v Evropi potrebni ustrezni predpisi, boljša navodila, opozorilni mehanizem in kot skrajni ukrep sankcije za kršitve;

8.

poziva Komisijo, naj pojasni, kako bi bilo treba v praksi izvajati načela v pobudi za preglednost v Evropi na ravni operativnih programov in njihovih komunikacijskih načrtov; zato poudarja, da je treba uvesti jasnejša pravila o razkritju informacij o prejemnikih sredstev v skupnem upravljanju;

9.

poudarja, da je treba besedila uredb in izvedbenih predpisov oblikovati tako, da bodo postopki pregledni, da bodo imeli morebitni prejemniki boljši dostop do strukturnih skladov in se bodo zmanjšala upravna bremena za sodelujoče, zlasti s številnimi glavnimi ukrepi, kot je javna objava navodil o izvajanju, o katerih so se dogovorile Komisija in države članice; poziva organe upravljanja v državah članicah, naj na pregleden način predstavijo vse stopnje projektov, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno izraža mnenje, da so dejavniki dobrega upravljanja pregledni in jasni postopki, in v pri tem pozdravlja prizadevanja Komisije, da predstavi predloge za poenostavitev;

10.

ugotavlja, da se čezmejni in nadnacionalni programi soočajo s posebnimi težavami zaradi različnih upravnih kultur, nacionalnih predpisov in jezikov, ki se uporabljajo v državah članicah, kar vpliva ne samo na količinske, ampak tudi na kakovostne vidike takih pobud; zato meni, da je zelo pomembno, da se oblikujejo posebna pravila o preglednosti pri usklajevanju in sodelovanju različnih organov upravljanja;

11.

poudarja, da je sodeč po študiji Evropskega parlamenta o pobudi za preglednost v Evropi in njenem vplivu na kohezijsko politiko neizpolnjevanje minimalnih zahtev v pobudi povezano s pomanjkljivimi upravnimi zmogljivostmi pri organih za upravljanje in ne z nepripravljenostjo posredovati take podatke; glede na to poudarja, da je treba zagotoviti, da posredovanje dodatnih podatkov in informacij ne povzroči dodatnega upravnega bremena za morebitne prejemnike sredstev, še posebej ne za tiste, ki že zdaj s težavo izpolnjujejo upravne in finančne zahteve za nepovratna sredstva in javna naročila;

12.

poudarja, da mora Evropska komisija zahtevo za dodatne informacije in podatke povezati z dodatno tehnično podporo (delavnice s sodelovanjem uradnikov Komisije in lokalnega/regionalnega osebja, ki je odgovorno za upravljanje strukturnih skladov, izmenjava najboljših praks med organi upravljanja, objava konkretnih smernic) za morebitne prejemnike brez potrebnih tehničnih možnosti; meni, da je mogoče samo tako zagotoviti, da zaradi prizadevanj udeležencev za izpolnitev dodatnih zahtev o posredovanih podatkih in informacijah ne bo prišlo do preusmerjanja sredstev od samih dejavnosti pri izvajanju projekta;

13.

poudarja, kako pomembno v povezavi z nadzornim sistemom je, da države članice pravočasno posredujejo točne informacije, in da je zato treba povezati pobudo za preglednost v Evropi ter finančni nadzor in revizijo; ponovno izraža mnenje, da mora sistem zgodnjega opozarjanja delovati tudi v tesni povezavi s centralno podatkovno zbirko o izključitvah;

14.

poziva Komisijo, naj spremlja uporabo večjih predplačil, ki jih države članice prejmejo v skladu s poenostavitvami iz leta 2009 v povezavi z Uredbo (ES) št. 1083/2006;

15.

ponovno zahteva posredovanje informacij o izterjavah in preklicih sredstev v okviru pobude za preglednost v Evropi; poziva države članice, naj te informacije posredujejo v celoti, ter Komisijo, naj jih skupaj z informacijami o finančnih popravkih po ugotovljenih kršitvah da na voljo proračunskemu organu in javnosti ter tako zagotovi visok standard verodostojnosti in odgovornosti v odnosu do evropske javnosti;

16.

poziva revizorje, naj zahteve za obveščanje in informacije obravnavajo strožje, tudi s „poimenovanjem in izpostavitvijo kršiteljev“, zlasti če gre za vladnega akterja, ter k izvajanju finančnih popravkov pri ugotovljenih kršitvah;

17.

pozdravlja prizadevanja Komisije in Računskega sodišča pri usklajevanju njunih revizijskih metodologij;

18.

poudarja, da so minimalni standardi posvetovanja sestavni del pobude za preglednost v Evropi, in pozdravlja dejstvo, da Komisija te standarde spodbuja in uporablja pri kohezijski politiki; Komisijo kljub temu poziva, naj zainteresiranim stranem omogoči posredovati povratne informacije o kakovosti samega posvetovalnega procesa; poziva regije in države članice, naj pri posvetovanju z zainteresiranimi stranmi upoštevajo dosedanje izkušnje EU;

19.

ponavlja, da je partnerstvo temeljni pogoj za preglednost, odzivnost, učinkovitost in zakonitost na vseh stopnjah kohezijskega načrtovanja in izvajanja ter lahko poveča zavezanost rezultatom programov in njihovo javno lastništvo; zato poziva države članice in organe upravljanja, naj v celoti na vseh stopnjah kohezijskega načrtovanja in izvajanja tesneje vključijo regionalne in lokalne organe ter druge ustrezne partnerje, tudi z vzpostavitvijo internetnih platform na nacionalni ravni, ki bodo zagotavljale preglednost nad obstoječimi sredstvi in operativnimi programi, in s spodbujanjem dobre prakse na druge načine; poleg tega naj jim omogočijo popoln dostop do celotne projektne dokumentacije, da bi lahko bolje uporabili njihove izkušnje, znanje in dobro prakso;

20.

poziva Komisijo, naj pripravi boljša navodila za praktično uresničevanje določbe o partnerstvu v sedanjih programih ter dovolj zavezujoča pravila o partnerstvu v prihodnjih zakonodajnih besedilih, zlasti glede vključevanja regionalnih in lokalnih oblasti, tj. voljenih teles, ki so glavni partnerji v celotnem procesu;

21.

poziva k zagotavljanju bolj usmerjenega ter rednega in pravočasnega obveščanja partnerskih organizacij, zlasti tistih, ki so del upravljavskih struktur, in k večji rabi tehnične pomoči za podporo partnerstvu, med drugim tako, da se partnerskim organizacijam omogoči udeležba na usposabljanjih za organe izvajanja; poziva, naj bodo ta usposabljanja dostopna v multimedijskih različicah, da se tako razširi ciljno občinstvo in se omogoči naknadno posvetovanje partnerskih organizacij; poudarja korist takega ukrepa za partnerje iz najbolj oddaljenih regij Unije, kot so najbolj odmaknjene regije;

22.

poziva Komisijo, naj pravočasno objavlja spletne informacije in zagotovi neposreden dostop do projektne dokumentacije (vloga, študija izvedljivosti, analiza stroškov in koristi, presoja vplivov na okolje itn.) o velikih projektih, tudi o projektih JASPERS, in sicer čim prej po tem, ko država članica Komisiji posreduje vlogo za financiranje in preden slednja sprejme sklep o financiranju; meni, da bi moralo spletno mesto Komisije omogočati objavo komentarjev o takih projektih;

23.

poziva, naj se na spletu z retroaktivnim učinkom objavijo informacije o velikih projektih, odobrenih ali predloženih v odobritev v programskem obdobju 2007–2013;

24.

predlaga opredelitev okoliščin, ko se lahko ponovno uporabijo neporabljena sredstva, in odgovornosti institucije, ki odloča o vnovični dodelitvi teh sredstev;

25.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/6

A.

ker je proračunski postopek za leto 2011 prvi postopek, ki bo potekal v skladu z Lizbonsko pogodbo, in ker ena sama obravnava zahteva okrepljeno sodelovanje in usklajevanje z drugo vejo proračunskega organa, da bo lahko v spravnem postopku dosežen dogovor o vseh odhodkih,

B.

ker bo treba na tristranskih pogovorih julija razjasniti zadeve, preden Svet sprejme stališče o predlogu proračuna, da se že vnaprej opredeli točke, o katerih se je treba sporazumeti,

1.

ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2011 skupaj predvidenih 142 576,4 milijona EUR sredstev za obveznosti in 130 147,2 milijona EUR sredstev za plačila, kar pomeni, da razlika do zgornje meje za obveznosti znaša 1 224,4 milijona EUR, za plačila pa 4 417,8 milijona EUR; ugotavlja, da ta skupna zneska predstavljata 1,15 % oziroma 1,05 % predvidenega BND Evropske unije za leto 2011;

2.

je zaskrbljen zaradi dejstva, da so se sredstva za prevzem obveznosti v primerjavi s proračunom za leto 2010, kot je bil sprejet, povečala samo za 0,77 %, kar je odločno premalo za uresničenje pričakovanj mnogih, da bo proračun EU odigral odločilno vlogo pri podpori evropskemu gospodarstvu po krizi; ugotavlja, da so se plačila sicer povečala za 5,85 %, vendar opozarja na njihovo neobičajno nizko raven v letu 2010, kar je matematična razlaga za tolikšno povečanje; opominja, da zgornja meja večletnega finančnega okvira znaša 142 965 milijonov EUR za obveznosti in 134 280 milijonov EUR za plačila v trenutnih cenah;

3.

priznava, da je razlika med obveznostmi in plačili v primerjavi s proračunom za leto 2010 manjša (12 429 milijonov EUR v primerjavi z 18 535 milijoni EUR), kar kaže na boljše izvrševanje proračuna EU, toda hkrati opozarja, da večletni finančni okvir za leto 2011 omogoča samo 8 366 milijonov EUR razlike med obveznostmi in plačili; v zvezi s tem opominja, da te razlike ustvarijo dolgoročni primanjkljaj, zato bi se jim bilo treba izogibati zaradi proračunske trajnosti in upravljivosti;

4.

opozarja, da večina (70 %) skupne razlike do zgornje meje v znesku 1 224,4 milijona EUR v predlogu proračuna izvira iz razdelka 2 (ohranjanje in upravljanje naravnih virov), razlike v preostalih razdelkih – predvsem 1a, 3b in 4 – pa so zelo majhne, s čimer se sorazmerno zmanjšuje zmožnost EU za odzivanje na spremembe politik in nepredvidene potrebe, ne da bi ogrozila svoje prednostne naloge;

5.

poudarja še, da utegne biti razlika do zgornje meje v razdelku 2 dejansko manjša, saj se lahko tržne razmere spremenijo;

6.

pozdravlja poročilo o delovanju medinstitucionalnega sporazuma COM(2010)0185, ki ga je objavila Komisija, in v zvezi s tem spominja, da je napovedan predlog korenite revizije proračuna in da je zaradi težav v preteklih proračunskih postopkih, ko se je bilo treba primerno in zadovoljivo odzvati na različne izzive, revizija obstoječega večletnega finančnega okvira neizbežna; znova izraža pričakovanje, da bo Komisija konkretne predloge za revizijo tega okvira pripravila še pred koncem prve polovice leta 2010;

7.

opozarja na veliko število nedokončanih postopkov z daljnosežnimi proračunskimi posledicami, ki jih bosta morali veji proračunskega organa dokončati v letu 2011 (pregled proračuna, vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), spremembe proračuna, revizija večletnega finančnega okvira, revizija finančne uredbe itd.);

8.

je seznanjen s prednostnimi nalogami Komisije (podpora gospodarstvu EU po krizi in prilagajanje novim zahtevam, npr. zaradi izvajanja Lizbonske pogodbe, novih finančnih nadzornih organov, financiranja pobude GMES (globalno nadzorovanje okolja in varnosti), izvajanja stockholmskega programa itd.) in dvomi, da bo skromno povečanje obveznosti v primerjavi s proračunom za leto 2010 zadostovalo za njihovo uresničenje;

9.

poudarja, da je pomembno, da se odločno odzovemo na krizo in nestabilnost finančnih trgov, kar pomeni večjo finančno zmogljivost in prilagodljivost proračuna EU; v zvezi s tem zahteva, da Svet in Komisija predložita nadaljnje in podrobne informacije o morebitnih posledicah evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, sprejetega na izrednem srečanju Sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010, za proračun EU; prav tako zahteva, da se vzpostavi učinkovit sistem spremljanja z neposrednim in obveznim poročanjem Evropskemu parlamentu, da bi se izognili krizam v prihodnje;

10.

obžaluje, da s proračunskega vidika v predlogu proračuna 2011 ni mogoče jasno opredeliti finančnih posledic vodilnih pobud strategije EU 2020, kot so „Unija inovacij“, „Mladi in mobilnosti“, „Evropa, ki gospodarno izkorišča vire“, „Nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ ter „Industrijska politika za dobo globalizacije“, in izraža dvom, da bo mogoče v obstoječem finančnem okviru za te pobude zagotoviti zadostna finančna sredstva;

11.

opominja, da je mladina – kot je navedel v resoluciji z dne 25. marca 2010 o prednostnih nalogah proračuna za leto 2011 – ena osrednjih prednostnih nalog proračuna za leto 2011, ki bi jo bilo treba podpirati kot horizontalno temo EU, razvijati sinergije med različnimi politikami, ki se nanašajo na mlade, zlasti v zvezi izobraževanjem, zaposlovanjem, podjetništvom in zdravjem, obenem pa omogočiti in spodbujati družbeno vključenost, krepitev vloge, mobilnost in usposabljanje mladih; poudarja, da bi bilo treba mladino razumeti kot širok koncept, ki zajema zmožnost posameznikov, da večkrat v življenju spremenijo svoj položaj in status, in sicer da brez ovir prehajajo iz opravljanja prakse v akademsko ali poklicno okolje oziroma poklicno usposabljanje, pri čemer je eden od ciljev olajšati prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela;

12.

obžaluje dejstvo, da je kljub odmevnosti in visoki stopnji izvrševanja glavnih instrumentov in programov za mlade (vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Erasmus Mundus) – v vseh letih v obdobju 2007–2009 je znašala od 95 % do 100 % – povečanje, predvideno zanje v predlogu proračuna, le simbolično; meni, da to povečanje EU ne omogoča, da bi ustrezno izvajala to prednostno nalogo, zato namerava tem programom zagotoviti dodatno podporo; v zvezi s tem spominja, da imajo ti programi nesporno evropsko dodano vrednost in ogromno prispevajo k oblikovanju močne evropske civilne družbe, kljub skromnemu finančnemu prispevku, ki so ga deležni;

13.

zahteva dodatno pojasnilo glede razčlenitve med odhodki iz poslovanja in upravnimi odhodki, hkrati pa priznava prizadevanja za predstavitev upravnih odhodkov, ki se ne financirajo iz razdelka 5; ugotavlja, da se že tako velik delež odhodkov, ki so dejansko upravni, financira s sredstvi za poslovanje;

14.

je odločen, da bo pogajanja o proračunu za leto 2011 vodil na konstruktiven in nepristranski način, ob tem pa upošteval cilja učinkovitosti in evropske dodane vrednosti; v zameno pričakuje, da bo tudi druga veja proračunskega organa izbrala pristop, temelječ na sodelovanju, kar bo omogočilo pristen politični dialog, ki ne bo omejen na „računovodsko preračunavanje“, pri katerem imajo prihranki in prispevki držav članic osrednjo vlogo v pogajanjih; znova poudarja, da Pogodba ni le spremenila pravnega okvira za proračunski postopek, temveč je uvedla tudi nov način in nove roke za pogajanja in doseganje kompromisov;

15.

poudarja, da je proračun EU v primerjavi z nacionalnimi proračuni zelo omejen, zato znova opozarja, da je treba, če želimo uresničiti skupne strategije EU, ustvariti sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni; poudarja, da usklajenost povečuje učinek evropskih politik in omogoča ustvariti resnično evropsko dodano vrednost, hkrati pa podpira dolgoročne cilje politik; je prepričan, da ima lahko proračun EU koristno vlogo na ključnih področjih v podporo dolgoročnim naložbam in delovnim mestom; pričakuje, da bo Svet to ustrezno upošteval pri odločanju o proračunu EU in da se bo vzdržal splošnega zmanjševanja sredstev, četudi so razmere za nacionalne javne finance izjemno težavne;

16.

opominja, da je svoje prednostne naloge navedel v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 25. marca 2010;

17.

je seznanjen s povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za 4,4 % (na 13 437 milijonov EUR) in sredstev za plačila za 7 % (na 11 035 milijonov EUR (4) ter z razliko do zgornje meje v znesku 50,1 milijona EUR (v primerjavi s 37 milijoni EUR v finančnem načrtu), ki je posledica zmanjšanja sredstev za upravno in tehnično podporo (nekdanje vrstice BA) ter za decentralizirane in izvajalske agencije, pa tudi zmanjšanja sredstev za številne programe, na primer Carine 2013 in CIP – Podjetništvo in inovacije;

18.

opominja, da imajo mala in srednje velika podjetja pomembno vlogo pri oživitvi in pospeševanju gospodarstva EU; poziva k večji podpori vsem programom in instrumentom, namenjenim spodbujanju malih in srednje velikih podjetij, in je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi zmanjšanja plačil, predvidenih za program CIP – Podjetništvo in inovacije;

19.

znova opozarja, da ob sprejemanju sedanjega večletnega finančnega okvira niso bile upoštevane nove potrebe po financiranju iz tega razdelka (program razgradnje elektrarne Kozloduj, evropski finančni nadzorni organi, ITER, GMES, zahteva Parlamenta za povečanje sredstev v obratovalni fazi); poudarja, da financiranje naštetega ne bi smelo ovirati financiranja drugih programov in ukrepov v razdelku 1a, ki so ključnega pomena za evropska prizadevanja za okrevanje po krizi;

20.

opominja, da se evropski načrt za oživitev gospodarstva delno financira iz tega razdelka, prav tako pa precejšnje število večletnih programov (CIP, sedmi okvirni program, TEN, Galileo/Egnos, Marco Polo II in Progress), ki bodo do leta 2011 vstopili v zrelo fazo; zato znova poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o spremljanju izvajanja evropskega načrta za oživitev gospodarstva, vključno z ukrepi, ki so bili zaupani Evropski investicijski banki;

21.

pozdravlja povečanje sredstev za osrednje programe (FP7 za 13,8 %; CIP za 4,4 %; vseživljenjsko učenje za 2,6 %; TEN za 16,8 %) in poudarja, da so prav ti programi bistven vzvod v gospodarski strategiji EU za obvladovanje krize;

22.

poudarja, da razdelek 1a zajema več vodilnih pobud iz strategije EU 2020, na primer za Unijo inovacij, mlade in mobilnost, Evropo, ki gospodarno izkorišča vire, nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta ter industrijsko politiko za dobo globalizacije; obžaluje dejstvo, da iz proračunskega vidika ni mogoče jasno opredeliti finančnih posledic strategije EU 2020, in izraža dvom, da bo mogoče v obstoječem finančnem okviru zagotoviti zadostna finančna sredstva za te pobude;

23.

opominja, da se bodo prednostne naloge za leto 2011 iz vidika strategije EU 2020 financirale v glavnem iz tega razdelka in da utegnejo imeti pristojnosti EU, izhajajoče iz začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, proračunske posledice; poudarja, da vesoljska politika, ki je konkreten primer evropske industrijske politike, s katero naj bi pospeševali evropski znanstveni, tehnološki in okoljski napredek, hkrati pa krepili industrijsko konkurenčnost, zahteva precejšnje dodatne finančne prispevke EU in držav članic v okviru pobude GMES;

24.

pozdravlja pobudo Komisije „Mladi in mobilnost“, ki naj bi povečala uspešnost in mednarodno privlačnost evropskih visokošolskih ustanov ter dvignila splošni standard izobraževanja in usposabljanja v EU; odločno podpira zavzemanje za enake priložnosti za vse mlade, ne glede na njihovo izobrazbo; želi poudariti pomen zadostnega financiranja za velikopotezno politiko na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim, saj imata ključno vlogo v strategiji EU 2020; poudarja, naj EU uporabi vse svoje vire, da se bo lahko soočila s tem velikim izzivom, saj gre za prvo tovrstno spodbudo oblikovanju celovite politike mladih na evropski ravni; kljub vsemu opozarja, da zagon tako široke vodilne pobude, ki zajema mnoge posebne in uveljavljene programe EU na tem področju, ne bi smel zmanjšati pomembnosti posameznih programov;

25.

poudarja, da bi morala proračunska sredstva, ki bodo v prihodnje na voljo za instrumente, kot so program vseživljenjskega učenja in horizontalne veščine, na primer e-veščine, mednarodne veščine, podjetniške veščine in večjezičnost, odražati veliko evropsko dodano vrednost, ki jo ti instrumenti prinašajo, zato bi morala imeti v proračunu za leto 2011 prednost;

26.

je razočaran, ker turizem, ki posredno ustvarja več kot 10 % BDP EU in je z ratifikacijo Lizbonske pogodbe prešel v polno pristojnost EU, v predlogu proračuna 2011 ni jasno opredeljen;

27.

ugotavlja, da so bila tokrat prvič vključena sredstva za plačila iz Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, in meni, da je to pomemben element splošnega razmisleka o upravljanju in prepoznavnosti tega sklada; vseeno meni, da ta plačila morda ne bodo zadostovala za vse zneske, potrebne za izvajanje omenjenega sklada v letu 2011; zato ponavlja svojo zahtevo, da se vloge za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ne smejo financirati le s prerazporeditvijo iz vrstic Evropskega socialnega sklada, in poziva Komisijo, naj v ta namen opredeli različne proračunske vrstice in jih začne nemudoma uporabljati; poudarja, da je treba uvesti poenostavljen in manj zamuden postopek za uporabo sredstev iz tega sklada (5);

28.

je seznanjen z zelo skromnim povečanjem ali stagnacijo (v primerjavi s proračunom 2010) sredstev za prevzem obveznosti za EURES in za tri proračunske vrstice za odnose med delavci in delodajalci ter socialni dialog; meni, da bi bilo treba glede na sedanje okoliščine množičnega odpuščanja in prestrukturiranja zaradi krize te vrstice okrepiti;

29.

ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2011 predvideno povečanje obveznosti za 3,2 % na skupaj 50 970 milijona EUR, od tega je strukturnim skladom (skladu za regionalni razvoj in socialnemu skladu) namenjenih 39 891,5 milijona EUR – to je podoben znesek kot v letu 2010 –, kohezijskemu skladu pa 11 078,6 milijona EUR;

30.

ugotavlja, da je ta predlog v skladu z dodeljenimi zneski v večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju tehničnih prilagoditev okvira za leto 2011 (6) (povečanje za 336 milijone EUR), kot je predvideno v točki 17 medinstitucionalnega sporazuma; v tem smislu razume tudi razliko do zgornje meje v znesku 16,9 milijona EUR, ki je nastala predvsem zaradi dodeljenih sredstev za tehnično pomoč in predstavlja 0,3 % razdelka;

31.

pozdravlja povečanje plačil za 16,9 % na 42 541 milijonov EUR, predlagano za leto 2011, vendar je kljub temu zaskrbljen, ker so bile potrebe ocenjene na osnovi razmerja plačil in ustreznih prevzetih obveznosti v programskem obdobju 2000–2006, izvajanje programov pa je bilo v začetku obdobja 2007–2013 občutno počasnejše, torej bo treba nadoknaditi precejšen zaostanek, zlasti v letu 2011;

32.

dvomi, da so opravljene prilagoditve, zlasti uvrstitev zapoznelih plačil kot deleža pričakovanih plačil v prihodnjih letih, povsem ustrezne za pokritje vseh dodatnih potreb po plačilih, ki so predvsem posledica naslednjega:

33.

meni še, da so zadostna sredstva za kohezijsko politiko osrednjega pomena za hitrejšo oživitev evropskega gospodarstva in prispevek k strategiji Evropa 2020 za regije; poudarja sinergijske učinke makroregionalnega sodelovanja EU pri doseganju ciljev strategije EU 2020 in opozarja, da je treba nameniti dovolj sredstev za izvajanje obstoječih makroregionalnih strategij; zato poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma predložita in sprejmeta spremembo proračuna, če sredstva za plačila ne bodo zadostovala za vse potrebe;

34.

poziva Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje z državami članicami, kjer je stopnja črpanja nizka, da se nadalje izboljša stanje v zvezi s črpanjem sredstev v državah; se zaveda, da počasna stopnja črpanja lahko ogrozi postopno izvajanje politik EU;

35.

Komisijo tudi poziva, naj še naprej razmišlja o tem, kako preurediti zapleteni sistem pravil in zahtev, ki jih je postavila sama in/ali države članice, da se bo mogoče bolj osredotočiti na doseganje ciljev in manj na zakonitost in pravilnost, brez oddaljevanja od temeljnega načela dobrega finančnega poslovodenja; poudarja, da bi moral ta razmislek prispevati tudi k boljši pripravi osnovne ureditve naslednjega programskega obdobja; v zvezi s tem spominja na skupno izjavo iz novembra 2009 o poenostavitvi in bolj ciljno usmerjeni uporabi strukturnih in kohezijskih skladov v času gospodarske krize:

36.

znova poudarja, da je ena od glavnih sprememb, ki jih uvaja Pogodba o delovanju Evropske unije, odprava razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki v proračunskem postopku, kar bo končno omogočilo, da se obe veji proračunskega organa enakovredno pogajata o letnih odobrenih proračunskih sredstvih; spominja, da so obvezni odhodki znašali skoraj 34 % celotnega proračuna, večinoma v razdelku 2;

37.

poudarja, da je proračunski organ v zadnjih nekaj letih ta razdelek uporabljal za dosego sporazuma o celotnem letnem proračunu, in sicer z uporabo razlike do zgornje meje ali prerazporeditvijo sredstev, namenjenih drugim programom in ukrepom;

38.

ugotavlja, da so se kljub trditvi, da se raven sredstev ni spremenila, namenski prejemki v letu zmanjšali za več kot 25 %, tržna podpora za skoraj 22 % (na 3 491 milijonov EUR), sredstva za veterinarske in fitosanitarne ukrepe pa za 7,8 %; izraža zaskrbljenost zaradi optimističnih predvidevanj Komisije (ob upoštevanju vse večje nestanovitnosti trga in občutljivosti kmetijske dejavnosti na zdravstvene nevarnosti) glede razvoja kmetijskih trgov v letu 2011, kar je privedlo do zmanjšanja tržnih odhodkov v približnem znesku 900 milijonov EUR; poziva Komisijo in Svet, naj budno spremljata dogajanje na kmetijskih trgih in naj bosta pripravljena na hitro in učinkovito odzivanje s potrebnimi varnostnimi ukrepi, s katerimi se bosta spopadla z neugodnimi razmerami na trgu in nestanovitnimi tržnimi cenami; izraža zaskrbljenost zaradi načrtovanega zmanjšanja sredstev za veterinarske in fitosanitarne ukrepe, saj moramo biti še naprej pozorni v zvezi z izkoreninjenjem živalskih bolezni;

39.

pozdravlja povečanje sredstev za nevezano neposredno pomoč (9,7 %), program razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah (do 50 % na 90 milijonov EUR) in program mleka za šole (5,3 %), pa tudi sredstev za program pomoči prikrajšanim osebam; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se izvozna nadomestila od leta 2007 stalno zmanjševala (na 166 milijonov EUR v predlogu proračuna za leto 2011);

40.

pozdravlja odločitev Komisije, da denar, ki ga številne države članice niso porabile, prerazporedi tistim državam članicam, ki ta program uspešno izvajajo;

41.

ugotavlja, da so ukrepi proti podnebnim spremembam prednostna naloga, kot je opredeljeno v strategiji Evropa 2020, in da se je naslov 07 spremenil in se zdaj glasi „Okolje in podnebje“; je seznanjen s predlaganim povečanjem sredstev za izvajanje politike in zakonodaje EU v zvezi s podnebnimi spremembami ter novega pripravljalnega ukrepa za vključevanje podnebnih ukrepov in prilagajanja podnebnim spremembam;

42.

pozdravlja povečanje obveznosti za program LIFE+ na 333,5 milijona EUR (za 8,7 %) in precejšnje povečanje plačil (za 24,3 % na 268,2 milijona EUR), kar je v skladu z višjimi stopnjami izvrševanja, med drugim glede na nadaljnje ukrepe iz načrtovane strategije biotske raznovrstnosti za leto 2010, poudarja, da se EU sooča z velikanskimi okoljskimi izzivi, med drugim z onesnaženjem vode, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva v okviru tega programa;

43.

opominja, da naj bi bil poseben ukrep za tržno podporo v mlekarskem sektorju, sprejet v okviru proračuna 2010 za blažitev posledic krize v mlekarskem sektorju, enkraten ukrep;

44.

izraža zaskrbljenost, da predlog proračuna za leto 2011 ne odraža dovolj političnega pomena skupne ribiške politike; opozarja, da predlagana sredstva za oblikovanje celostne pomorske politike ne zadostujejo za najpomembnejše vidike zagona te nove politike; izraža zaskrbljenost glede dejstva, da bi se nova pomorska politika Evropske unije, kar zadeva financiranje iz proračuna, lahko razvijala v škodo obstoječih prednostnih področij skupne ribiške politike; poudarja, da bo treba to politiko ustrezno financirati iz več kot ene proračunske vrstice;

45.

ugotavlja, da bi lahko splošno povečanje sredstev v tem razdelku (za 12,8 %) omogočilo praktično izvedbo ciljev za to področje, opredeljenih v Lizbonski pogodbi, in stockholmskega programa;

46.

poudarja, da je treba povečati sredstva za izboljšanje razmer v priporih; opominja, da je v stockholmskem programu navedeno, da je treba poskrbeti za ukrepe družbenega vključevanja in programe ponovne socializacije ter podpreti pobude proti drogam (vključno s preprečevanjem, rehabilitacijo in zmanjševanjem škode);

47.

v zvezi s tem je seznanjen s sporočilom Komisije o akcijskem načrtu za uresničenje stockholmskega programa, na področju priseljevanja in podpore za integracijo priseljencev pa pozdravlja predlagano povečanje obveznosti za sklad za zunanje meje (za 254 milijonov EUR oz. 22 %), evropski sklad za vračanje (za 114 milijonov EUR oz. 29 %) in evropski sklad za begunce (za 94 milijonov EUR oz. 1,3 %);

48.

potrjuje, da je predlagano zmanjšanje sredstev za Frontex v letu 2011 – čeprav se njegov obseg dela povečuje – posledica najnovejše ocene njegovih neporabljenih sredstev in letnih presežkov;

49.

pozdravlja sprejetje uredbe o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu (EASO) in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo urad začel delovati pravočasno, še pred letom 2011, in da bo imel dovolj finančnih sredstev, da bo lahko začel opravljati svojo funkcijo;

50.

obžaluje dejstvo, da se zato, ker še ni bil predstavljen predlog uredbe o Europolu (to naj bi se zgodilo leta 2013), obseg sredstev za to agencijo EU, ki se od leta 2010 financira iz proračuna EU, v letu 2011 (82,9 milijona EUR) v primerjavi z letom 2010 (79,7 milijona EUR) skorajda ni povečal, čeprav je v stockholmskem programu predvidena njena okrepitev;

51.

ugotavlja, da se kljub dejstvu, da je urnik za razvoj in začetek delovanja schengenskega informacijskega sistema II (SIS II) še vedno negotov, predlaga le neznatno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti s 35 milijonov EUR na 30 milijonov EUR, sredstva za plačila pa naj bi se povečala z 19,5 milijona EUR na 21 milijonov EUR; opozarja, da je Komisija predvidela znesek 27, 91 milijona EUR do začetka delovanja SIS II v četrtem četrtletju leta 2011; poudarja, da razvoj SIS II že zaostaja za predvidenim rokom in najverjetneje v letu 2011 ne bo končan; glede na to, da je prehod na sistem SIS II vse manj verjeten in da se trenutno že pripravlja nadomestna možnost, meni, da je treba del teh sredstev uvrstiti v rezervo, dokler ne bodo opravljene nadaljnje analize;

52.

poudarja, da financiranje načrtovane agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice ne sme privesti do razvoja dodatnih računalniških sistemov, dokler ne bosta začela delovati informacijski sistem SIS II oziroma njegova alternativa in sistem VIS; poziva, da se jasno opredelijo stroški te agencije in njenih projektov;

53.

opozarja, da se iz razdelka 3b financirajo področja, ki najbolj zadevajo državljane Evrope, na primer mladinski, izobraževalni in kulturni programi, javno zdravstvo, varstvo potrošnikov, civilna zaščita in komunikacijska politika; zato z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se skupna sredstva že drugo leto zapored zmanjšala, in sicer obveznosti za 0,03 % (na 667,8 milijona EUR), plačila pa za 3,1 % (na 638,9 milijona EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2010, pri čemer razlika do zgornje meje znaša 15,2 milijona EUR;

54.

ugotavlja, da je bilo predlagano povečanje sredstev za nekatere programe (Media 2007, Kultura 2007, javno zdravje itd.) mogoče zaradi tega, ker niso bile prevzete obveznosti za več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; zato obžaluje dejstvo, da bo majhna razlika do zgornje meje omogočila malo manevrskega prostora pri odločitvah o dodatnem financiranju prednostnih nalog, ki neposredno koristijo državljanom, ter pri sprejemanju predlogov projektov in ukrepov;

55.

znova poudarja, da je treba nemudoma začeti usklajeno in multidisciplinarno vlaganje v mladino kot temo, ki zajema več politik, v skladu s tem pa je treba predlagati tudi povečanje sredstev za instrument mladinske politike; obžaluje, da Komisija ni pokazala več volje, da bi ustrezno obravnavala to prednostno nalogo, in znova izraža pripravljenost spremeniti predlog proračuna, da se v ta namen zagotovi zadostna finančna sredstva;

56.

spominja, da je spodbujanje in pospeševanje sodelovanja na področju mladine in športa prednostna naloga proračuna za leto 2011, in poudarja, da je finančna podpora za posebne letne dogodke pomembno orodje v ta namen; obžaluje dejstvo, da v predlog proračuna za leto 2011 obveznosti v ta namen niso bile vključene (zaznamek (p.m.) pri obveznostih in samo 2,9 milijona EUR za plačila), v primerjavi z 9,8 milijona EUR in 10,25 milijona EUR v proračunu za leto 2010;

57.

pozdravlja evropsko leto prostovoljstva 2011, uvedeno na osnovi pripravljalnega ukrepa v proračunu za leto 2010, in spominja na sklep Parlamenta in Sveta, da bo skupna dodeljena sredstva, predvidena v zadevnem zakonodajnem aktu, povečal na 8 milijonov EUR;

58.

je zaskrbljen zaradi nizke ravni odobrenih sredstev – v nekaterih primerih so se celo zmanjšala v primerjavi s proračunom za leto 2010 – za programe spodbujanja evropskega državljanstva, obveščanja in informacij za medije; je prepričan, da so ti programi nujni za oblikovanje evropske identitete in obveščanje državljanov EU o evropskem projektu;

59.

obžaluje, da so se obveznosti za program DAPHNE zmanjšale, in poudarja, da bi to utegnilo imeti negativne posledice za boj proti nasilju; poziva k nadaljnjemu financiranju obstoječih in novih učinkovitih ukrepov za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki, mladimi in ženskami;

60.

še enkrat opozarja na zelo majhno razliko do zgornje meje v razdelku 4, ki EU ne omogoča, da bi se ustrezno odzivala na nastajajoče in ponavljajoče se krize in izredne razmere; opozarja, da bo mogoče čedalje večje in nevzdržno neskladje med premajhnim financiranjem tega razdelka in novimi političnimi zavezami Sveta na svetovnem prizorišču mogoče odpraviti samo z revizijo zgornje meje v obstoječem večletnem finančnem okviru (7);

61.

pozdravlja predlagano povečanje proračunskih sredstev za evropsko sosedsko politiko na jugu in vzhodu, še zlasti za vzhodno partnerstvo v okviru slednje; je seznanjen s predlagano izpraznitvijo proračunske vrstice za strategijo EU za regijo Baltskega morja, vendar obžaluje, da za to ni bil namenjen enakovreden znesek v okviru sosedske politike na vzhodu;

62.

poziva Komisijo, naj za izpolnjevanje ciljev in zagotavljanje učinkovitega uresničevanja vzhodnega partnerstva poskrbi za dodatno finančno pomoč za nove večletne okvirne programe in nacionalne okvirne programe evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva v obdobju 2011–2013, ki zajemajo države vzhodnega partnerstva;

63.

opozarja, da, četudi bi bila EU pripravljena razširiti svoj sveženj pomoči na Palestince, ta obveza ni odprta, in poudarja, da čeprav mora humanitarna pomoč ostati brezpogojna, mora EU igrati politično vlogo, ki bo dala konkretne rezultate na poti k oblikovanju palestinske države, kar je v skladu z njeno znatno finančno pomočjo in gospodarsko težo v regiji;

64.

v zvezi s tem poudarja, da ne bi bilo mogoče doseči ravni obveznosti iz leta 2010 (295 milijonov EUR v letu 2010 v primerjavi s pogojnimi 270 milijoni EUR v letu 2011), četudi bi vso razliko do zgornje meje v razdelku 4 porabili izključno za finančno pomoč Palestini;

65.

je seznanjen s precejšnjim povečanjem proračunskih sredstev (13,2 %) za proces širitve, saj se v letu 2011 pričakuje napredek (nadaljevanje oziroma morebitni začetek pogajanj s Hrvaško, Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Turčijo in državami zahodnega Balkana);

66.

meni, da je predlagano povečanje sredstev za instrument razvojnega sodelovanja ustrezno, toda obžaluje, da je Komisija pripravila zavajajočo predstavitev, kjer je izpostavila povečanje sredstev za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov za 65 milijonov EUR kot ukrep na podlagi københavnskega dogovora, saj to povečanje temelji na finančnem načrtu, ne na proračunu za leto 2010 (v predlogu proračuna za leto 2011 je pravzaprav v tej vrstici predvideno zmanjšanje za 1,2 milijona EUR v primerjavi s proračunom za leto 2010, kar je razlog za skrb); vztraja, da mora biti podnebni finančni sveženj za hiter začetek dejansko dodaten, ne pa da bi ga sprejeli na račun obstoječih programov za razvojno sodelovanje; izraža zaskrbljenost glede doslednosti in vidnosti finančnega prispevka Evropske unije za hiter začetek in poziva države članice, naj Komisiji takoj zagotovijo podatke, da se zagotovi popolna preglednost in dodatnost prispevka Evropske unije;

67.

poudarja, da je treba povečati proračun Skupnosti za financiranje ukrepov, namenjenih obravnavanju preseljevanja, da bi izboljšali upravljanje zakonitih migracij, upočasnili nezakonito priseljevanje in dosegli najboljši možni učinek preseljevanja na razvoj;

68.

znova izraža podporo finančni pomoči državam AKP, glavnim izvoznicam banan, vendar potrjuje svoje odločno nasprotovanje financiranju spremljevalnih ukrepov za banane iz razlike do zgornje meje; ponavlja, da omejena razlika do zgornje meje v tem razdelku ne dopušča financiranja takšnih ukrepov, ki ob sprejetju večletnega finančnega okvira v letu 2006 niso bili predvideni; odločno nasprotuje tudi vsakršnemu prerazporejanju sredstev, predvidenih za obstoječe instrumente v razdelku 4, ki bi ogrozilo obstoječe prednostne naloge; zato nasprotuje zamisli iz predloga proračuna, da bi v ta namen prerazporedili 13 milijonov EUR iz instrumenta za razvojno sodelovanje, 5 milijonov EUR pa iz finančnega instrumenta za civilno zaščito;

69.

pozdravlja predlog spremembe uredbe o oblikovanju instrumenta za industrializirane države (ICI+), vendar odločno nasprotuje temu, da bi se financiral s sredstvi, predvidenimi za uporabo v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da morajo biti sredstva za razvojno sodelovanje namenjena zmanjšanju revščine; je izjemno nezadovoljen s tem, da je od 70,6 milijona EUR sredstev, namenjenih novemu instrumentu v predlogu proračuna, 45 milijonov EUR vzetih iz instrumenta za razvojno sodelovanje;

70.

znova poudarja svoj namen, da Evropski službi za zunanje delovanje zagotovi potrebna upravna sredstva za opravljanje njenih nalog; vendar ob tem poudarja, da morajo biti nova dodeljena sredstva za vključitev uslužbencev iz diplomatskih služb držav članic in stroški potrebne infrastrukture povezani z ustreznim povečanjem proračuna EU za zunanje delovanje;

71.

pozdravlja povečanje sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko na 327,4 milijona EUR (obveznosti), skladno s finančnim načrtom in z vse večjo vlogo, ki jo EU želi imeti na območjih, kjer poteka stabilizacija razmer oziroma konflikti in krize; je seznanjen z izpraznitvijo proračunske vrstice za posebne predstavnike EU, kot je predvideno v povezavi z ustanovitvijo službe za zunanje delovanje, in znova opozarja, da bo treba posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki v medinstitucionalnem sporazumu na pogajanjih o reviziji tega sporazuma in ob sprejemanju predlogov glede službe za zunanje delovanje temeljito vsebinsko pretehtati;

72.

je seznanjen s predlaganim povišanjem proračunske vrstice za makrofinančno pomoč (01 03 02) v predlogu proračuna za leto 2011 v primerjavi s proračunom za leto 2010; spominja, da za uporabo tega instrumenta za tretje države velja redni zakonodajni postopek, in od Komisije zahteva, naj dodatno pojasni svoj predlog za povišanje;

73.

pozdravlja uvedbo pripravljalnega ukrepa za evropski prostovoljski zbor za humanitarno pomoč, ki izhaja iz začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (člen 214) in je v skladu z evropskim letom prostovoljstva 2011;

74.

ugotavlja, da so skupni upravni odhodki za vse institucije ocenjeni na 8 266,6 milijona EUR, kar je za 4,5 % več kot lani, pri čemer ostaja na voljo razlika do zgornje meje v znesku 149 milijonov EUR;

75.

poudarja, da je treba v načrtu prihodkov in odhodkov posameznih institucij in v spremembah proračuna, predloženih v letu 2010, upoštevati vse dodatne potrebe zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti v Parlamentu, Svetu, Evropskem ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij; v zvezi s tem opozarja na skupno izjavo o razdelku 5 iz novembra 2009, v kateri so bile vse institucije pozvane, naj si skušajo čim bolj prizadevati za financiranje upravnih potreb, povezanih s plačami zaposlenih, v okviru sredstev, odobrenih v njim namenjenih oddelkih proračuna za leto 2010;

76.

je seznanjen z 2,9-odstotnim povečanjem deleža Komisije v proračunu za upravo; ugotavlja pa, da na tej stopnji še niso vključeni vsi stroški za vzpostavitev in delovanje službe za zunanje delovanje; meni, da morebitne dodatne zahteve glede tega ne bi smele negativno vplivati na trenutne dejavnosti institucij; zato odločno poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovito strukturo z jasno opredeljenimi odgovornostmi, da se bo mogoče izogniti prekrivanju nalog in nepotrebnim (upravnim) obremenitvam proračuna, ki bi lahko še nadalje poslabšale finančno stanje v tem razdelku;

77.

se strinja s Komisijo, da je treba kot previdnostni ukrep v proračunu predvideti 3,7-odstotno prilagoditev plač, predlagano za leto 2009, ki jo bo treba v celoti izplačati, če Sodišče Evropskih skupnosti odloči v prid Komisije; ugotavlja, da bi – četudi bi se kot osnova za prihodnost upoštevala tako visoka raven – predvidena prilagoditev plač konec leta 2010 znašala 2,2 %, glede na gospodarsko in socialno krizo, konec leta 2011 pa bi padla na 1,3 %; poziva Komisijo, naj prilagodi svoje izračune;

78.

se zaveda prizadevanj Komisije, da ne bi zaprosila za dodatna delovna mesta, vendar nekoliko dvomi o njeni zavezi, da bo vsem potrebam, vključno s tistimi zaradi novih prednostnih nalog in začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, zadostila izključno s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov;

79.

je globoko zaskrbljen, ker sta naklonjenost Komisije zunanjemu izvajanju in pretvorba delovnih mest v sredstva za pogodbene sodelavce privedla do stanja, da vse več zaposlenih v institucijah EU ni prikazanih v kadrovskih načrtih, kot jih je sprejel proračunski organ, in tudi ni plačanih iz razdelka 5; zato meni, da spremembe števila zaposlenih v Komisiji ni mogoče obravnavati samo na podlagi kadrovskega načrta, temveč tudi ob upoštevanju drugih zaposlenih, med drugim uslužbencev izvajalskih in decentraliziranih agencij, če opravljajo naloge, ki jih je nanje prenesla Komisija; meni, da bo pretvorba delovnih mest iz kadrovskega načrta v mesta za zunanje sodelavce, čeprav omogoča prihranke pri plačah, najverjetneje vplivala na kakovost in neodvisnost evropskih javnih služb;

80.

ugotavlja, da se je proračun za urad EPSO zmanjšal za 13 %, kar je posledica manjših finančnih potreb za natečaje v novem sistemu, ki ga EPSO predlaga v razvojnem programu, vendar vztraja, da to zmanjšanje ne sme škodovati kakovosti, preglednosti, poštenosti, nepristranskosti in večjezičnemu značaju vseh izbirnih postopkov EU; urad EPSO opominja, da imajo po uredbi (ES) št. 45/2001 kandidati neodtujljivo pravico do dostopa do svojih osebnih podatkov, vključno z vprašanji in odgovori, ter urad EPSO poziva, naj to pravico zagotavlja; pričakuje trdna zagotovila Komisije v zvezi s tem;

81.

pozdravlja uspeh Komisije pri doseganju splošnih ciljev pri zaposlovanju državljanov novih držav članic, pa tudi njeno zavezo, da bo natančno in redno spremljala zaposlovanje iz držav EU-12, da bo zagotovila skladnost s cilji zaposlovanja in uravnoteženo zastopanost državljanov držav EU-2 in EU-10 v vseh funkcijskih skupinah;

82.

je seznanjen z večjimi odhodki za pokojnine in evropske šole zaradi generacijske menjave v institucijah EU, ki je posledica upokojevanja uradnikov, rojenih v 50. letih prejšnjega stoletja, in zaposlovanja novih uslužbencev; pričakuje, da bo Komisija pripravila poglobljeno analizo o dolgoročnih proračunskih posledicah tega procesa;

83.

od Komisije zahteva, naj v opombah k ustreznim proračunskim vrsticam navede proračunska sredstva, namenjena vsem nepremičninskim projektom, ki imajo bistvene finančne posledice za proračun in o katerih se je po členu 179(3) finančne uredbe treba posvetovati s proračunskim organom;

84.

znova opozarja, da bi morala Komisija v skladu s točko 46(a) medinstitucionalnega sporazuma predložiti večletne ocene in razlike, ki ostanejo do odobrenih zgornjih meja;

85.

poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot osrednjih orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in za utiranje poti novim pobudam, ki utegnejo postati dejavnosti in programi EU, ki bodo izboljšali življenje državljanov EU; zato že v tej fazi postopka potrjuje, da je odločen uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bo zagotovil sprejetje svojih predlogov v zvezi s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi v proračunu za leto 2011;

86.

opominja, da je bilo za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v proračunu za leto 2010 v vseh razdelkih skupaj namenjeno 103,25 milijona EUR v obveznostih; poudarja, da če bi proračunski organ za leto 2011 potrdil pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v približno enaki vrednosti in z enako razporeditvijo po razdelkih, bi bilo s tem porabljenih že 56 % razlike do zgornje meje v razdelku 1a (33 % v razdelku 1b, 59 % v razdelku 3b in 37 % v razdelku 4), čeprav skupni znesek v ta namen v proračunu 2010 sploh ni dosegel najvišje vrednosti, ki jo dopušča medinstitucionalni sporazum (103,25 milijona EUR v primerjavi s 140 milijoni EUR);

87.

namerava Komisiji v skladu z delom D priloge II medinstitucionalnega sporazuma posredovati prvi začasni seznam morebitnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za proračun 2011, da bo Komisija prispevala k njegovi opredelitvi celovitega in uravnoteženega končnega svežnja projektov in ukrepov; pričakuje, da bo Komisija pripravila utemeljeno analizo okvirnih predlogov Parlamenta; poudarja, da začasni seznam ne preprečuje uradne predložitve in sprejetja sprememb v zvezi pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi med obravnavo proračuna v Parlamentu;

88.

pozdravlja splošno ustalitev odhodkov iz proračuna EU za decentralizirane agencije pri vrednosti 679,2 milijona EUR; se zaveda, da ustanavljanje novih agencij zahteva dodatna finančna sredstva, kot je predlagano za pet novih agencij (8) in tri agencije v začetni fazi delovanja (9); poudarja, da je treba ustrezno prilagoditi ustrezna dodeljena sredstva, če bodo naloge katere od decentraliziranih agencij (vključno s finančnimi nadzornimi organi) večje, kot je bilo prvotno predlagano; ne odobrava pristopa Komisije, ki umetno zvišuje zgornje meje, kar zadeva namenske prejemke od pristojbin odvisnih agencij;

89.

ugotavlja, da bo od 258 novih delovnih mest v kadrovskem načrtu agencij 231 mest dodeljenih novim agencijam in agencijam v začetni fazi delovanja;

90.

se sprašuje, zakaj niso predvideni namenski prejemki iz presežkov nekaterih agencij, in poziva Komisijo, naj dopolni predlagane prispevke iz proračuna EU ob upoštevanju na novo prejetih informacij, zlasti ko bodo sprejeti zaključni računi agencij; hkrati je zaskrbljen zaradi stalnih presežkov nekaterih agencij ob koncu leta, ki kažejo na slabo proračunsko in gotovinsko poslovanje ter kršijo določbe okvirne finančne uredbe;

91.

je prepričan, da je finančni načrt agencije za kemikalije za obdobje 2011–2013 preveč optimističen, in meni, da je neutemeljeno pričakovati, da se bo agencija v letu 2011 že financirala sama; poudarja, da pričakovani prihodek od pristojbin v letu 2011 temelji na ocenah, opravljenih leta 2006; poziva, da se predvidijo previdnostni ukrepi, ki bodo uporabljeni po potrebi;

92.

spominja, da naj bi vpletene institucije glede na postopkovne vidike spravnega odbora dosegle dogovor na tristranskih pogovorih, predvidenih v juliju; vztraja pri tem, naj v teh tristranskih pogovorih sodeluje prihodnje predsedstvo Sveta Ecofin, ki naj bi sprejelo proračun; meni, da bi lahko bile te točke za tristranske pogovore, ki naj bi potekali 30. junija 2010, še posebej zanimive:

93.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/17

A.

ker imajo izvedeni finančni instrumenti koristno vlogo pri omogočanju prenosa finančnih tveganj v gospodarstvu, vendar se v odvisnosti od vrste proizvoda in osnovnega razreda finančnih instrumentov zelo razlikujejo glede na tveganje, operativne režime in udeležence na trgu; in ker sta pomanjkljiva preglednost in regulacija na trgu izvedenih finančnih instrumentov še stopnjevali finančno krizo,

B.

ker je treba upoštevati potrebo podjetij, da bodo lahko tudi v prihodnje na lastno odgovornost ciljno in s sprejemljivimi cenami upravljala poslovna tveganja, in ker bi morala podjetja, ob upoštevanju posebnosti malih in srednjih podjetij, pri dvostranskih izvedenih finančnih instrumentih prevzeti odgovornost za tveganje,

C.

ker je globalni obseg trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v zadnjem desetletju zelo narasel, zaradi česar je izjemno napredovalo tudi ločevanje gospodarskih dejavnosti in finančnih proizvodov,

D.

ker bi bilo za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti v mednarodnem prostoru treba vzpostaviti podlago za mednarodno sodelovanje, da bi tako kot minimum dosegli mednarodne standarde in režime izmenjave informacij med centralnimi nasprotnimi strankami (Central Counter-party – CCP),

E.

ker je konec junija 2009 nominalni znesek vseh vrst pogodb na prostem trgu znašal 605 000 milijard USD, bruto tržna vrednost, ki je merilo tržnega tveganja, 25 000 milijard USD ter bruto kreditna izpostavljenost, ki upošteva dvostranske pogodbe o pobotu, 3 700 milijard USD; in ker so v okviru pretiranega učinka finančnega vzvoda, podkapitaliziranega bančnega sistema in izgub, ki so posledica strukturiranih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrumenti OTC prispevali k medsebojni odvisnosti velikih udeležencev na trgu, tudi če so bili regulirani subjekti,

F.

ker je ogromna rast obsega trgovanja v preteklih letih privedla do povečanega prevzemanja tveganja brez dejanskih naložb v osnovni instrument in posledično do velikega učinka finančnega vzvoda,

G.

ker so nekateri izvedeni finančni instrumenti OTC postali vse bolj zapleteni ter kreditno tveganje nasprotne stranke ni bilo vedno pravilno ocenjeno in zanj ni bila določena ustrezna cena ter ker pri organiziranosti trga izvedenih finančnih instrumentov obstajajo znatne pomanjkljivosti in slaba preglednost, zaradi česar je potrebna nadaljnja standardizacija pravnih pogojev in ekonomskega namena instrumentov,

H.

ker mora regulacija centralnih nasprotnih strank zagotoviti nediskriminatoren dostop mest trgovanja, da se zagotovi pošteno in učinkovito delovanje trgov,

I.

ker v transakcijah na prostem trgu identiteta vključenih akterjev/strank in njihova izpostavljenost nista znani,

J.

ker so številni prosti trgi izvedenih finančnih instrumentov in zlasti trg zamenjave neplačil zelo koncentrirani z nekaj večjimi podjetji, ki prevladujejo na trgu,

K.

ker so zadnji dogodki v zvezi z zamenjavami neplačil na državni dolg, ki so jih uporabljali finančni špekulanti, privedli do neupravičeno visokih ravni več nacionalnih pribitkov; ker so ti dogodki in prakse poudarili potrebo po nadaljnjem izboljšanju preglednosti trga in krepitvi evropskih predpisov na področju trgovanja z zamenjavami neplačil, zlasti tistih, ki so povezane z državnimi dolgovi,

L.

ker morajo imeti nadzorniki neomejen dostop do ustreznih podatkov v registru in ker morajo registri konsolidirati pozicijo in podatke o trgovanju na globalni podlagi po razredih finančnih instrumentov, da bi lahko registri trgovanja imeli osrednjo vlogo pri zagotavljanju preglednosti za nadzornike na trgih izvedenih finančnih instrumentov,

M.

ker Parlament pozdravlja spremembo paradigme Komisije v smeri večje regulacije trgov izvedenih finančnih instrumentov in opustitve prevladujočega mnenja, da za izvedene finančne instrumente ni potrebna dodatna regulacija, predvsem ker so namenjeni profesionalni in strokovni uporabi; zato poziva k temu, da mora prihodnja zakonodaja zagotoviti ne samo preglednost na trgih izvedenih instrumentov, ampak tudi dobro regulacijo,

N.

ker mora Evropa vzpostaviti celovito strategijo zavarovanja za trge izvedenih finančnih instrumentov, ki mora upoštevati edinstveni položaj poslovnih končnih uporabnikov v nasprotju z velikimi udeleženci na trgu in finančnimi institucijami,

O.

ker je večina izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljajo nefinančni končni uporabniki, posamezno povezana z omejenimi sistemsko pomembnimi tveganji in ker v pretežni meri služi zgolj za zavarovanje realnih poslov ter ker so nefinančne institucije podjetja, ki ne sodijo na področje uporabe direktive MiFID (podjetja, ki jih ne ureja MiFID), na primer letalske družbe, proizvajalci avtomobilov ter trgovci z blagom, ki niso niti ustvarili sistemskega tveganja za finančne trge niti jim finančna kriza ni neposredno škodila,

P.

ker trdni trgi izvedenih finančnih instrumentov zahtevajo celovito zavarovalno politiko, ki obsega tako centralne kot tudi dvostranske klirinške režime,

Q.

ker je treba malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo izvedene finančne instrumente zgolj za zavarovanje poslovnih tveganj med opravljanjem glavne dejavnosti, odobriti izjeme glede kliringa in zavarovanja v zvezi s kapitalskimi zahtevami, pod pogojem, da obseg, v katerem se uporabljajo določeni izvedeni finančni instrumenti, ne ustvarja sistemskega tveganja (v skladu z zahtevo, da Komisija te izjeme redno preverja), in da sta obseg in narava transakcij sorazmerna in ustrezna glede na resnična tveganja, katerim so izpostavljeni končni uporabniki; ker morajo biti minimalni standardi zajamčeni tudi pri pogodbah po meri, ki zadevajo zlasti zavarovanje izvedenih finančnih instrumentov in kapitalske zahteve,

R.

ker je za izvedene finančne instrumente OTC, ki jih uporabljajo nefinančni končni uporabniki, potrebna sorazmerna regulacija, vendar ker je treba registrom poslovanja posredovati vsaj potrebne podrobne podatke o transakcijah,

S.

ker za trgovanje z zamenjavami neplačil, ki so finančni zavarovalni proizvodi, trenutno ni prave regulacije,

T.

ker nasvet Odbora evropskih regulativnih organov za vrednostne papirje (CESR) in Skupine evropskih regulativnih organov za električno energijo in plin (ERGEG) (ref.: CESR/08-739, E08-FIS-07-04) priporoča oblikovanje okvira neokrnjenosti in preglednosti trga po meri za trg električne energije in plina,

U.

ker bodo vsi napovedani ukrepi vključevali tesno in celovito sodelovanje z državami G20 in organi ZDA z namenom preprečevanja možnosti regulatorne arbitraže med državami, kjer bo to le mogoče, in spodbujanja izmenjave informacij,

V.

ker so za sistemsko tveganje, povezano s klirinškimi hišami, potrebni trdni regulativni in nadzorni standardi ter neomejen dostop regulativnih organov do informacij o transakcijah v realnem času,

W.

ker morajo cene izvedenih finančnih instrumentov ustrezati tveganju in ker morajo stroške prihodnje tržne infrastrukture kriti udeleženci na trgu,

X.

ker je nedavno drastično povečanje donosov državnih obveznic nekaterih držav euroobmočja na nevzdržne ravni razkrilo problematične ekonomske spodbude v zvezi s pogodbami o zamenjavi neplačil na državni dolg ter jasno pokazalo, da je treba okrepiti finančno stabilnost in preglednost trga, tako da se zahteva popolno razkritje informacij regulativnim organom in nadzornikom ter prepove trgovanje z zamenjavami neplačil na državni dolg,

Y.

ugotavlja, da sta za vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, izdanimi v valuti EU, ki zadevajo podjetje EU in je ena od strank finančna institucija EU, potrebna kliring, če je zanje ta primeren, in prijava v klirinških hišah in registrih s sedežem v EU ter s pooblastili in pod nadzorom EU, ki jih pokriva evropska zakonodaja o varstvu podatkov; ugotavlja, da bi morala prihodnja nova regulacija določati jasna merila za oceno enakovrednosti centralnih nasprotnih strank in registrov s sedežem v tretjih državah za trgovinske posle, za katere ni bil opravljen kliring ali niso bili prijavljeni v EU,

1.

pozdravlja pobudo Komisije o boljši regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in zlasti izvedenih finančnih instrumentov OTC, da se zmanjša učinek tveganj na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov na stabilnost finančnih trgov kot celote, ter podpira zahteve po pravni standardizaciji pogodb na izvedene finančne instrumente (tudi z regulativnimi pobudami v direktivi o kapitalskih zahtevah glede operativnega tveganja), uporabi registrov trgovanja in centraliziranega shranjevanja podatkov, krepitvi centralnih klirinških družb in večji uporabi organiziranih mest trgovanja;

2.

pozdravlja nedavno delo foruma regulativnih organov OTC v odziv na poziv skupine G20 k nadaljnjim ukrepom za povečanje preglednosti in trdnosti prostih trgov izvedenih finančnih instrumentov;

3.

poziva k večji preglednosti transakcij pred trgovanjem za vse instrumente, ki izpolnjujejo pogoje za široko uporabo organiziranih mest trgovanja, ter k povečani preglednosti po trgovanju, tako da se v korist regulativnih organov in vlagateljev registrom poroča o vseh transakcijah;

4.

podpira zahtevo, da se za vse izvedene finančne instrumente, ki so primerni za kliring, uvede kliring med finančnimi institucijami prek centralne nasprotne stranke, da bi izboljšali ocenjevanje kreditnega tveganja nasprotnih strank, in podpira cilj, da se s čim več primernimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na organiziranih trgih; poziva k zagotavljanju spodbud za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so primerni za kliring, na mestih trgovanja, ki jih ureja MiFID, tj. na reguliranih trgih in v večstranskih sistemih trgovanja (MTF); ugotavlja, da mora biti likvidnost eno od meril primernosti za kliring;

5.

zahteva, da se mora v prihodnosti tveganje bolje odražati v cenah izvedenih finančnih instrumentov in da morajo stroške prihodnje infrastrukture trga nositi udeleženci na trgu in ne davkoplačevalci;

6.

meni, da so za zavarovanje pred posebnimi tveganji potrebni individualno dogovorjeni izvedeni finančni instrumenti, zato nasprotuje obvezni standardizaciji vseh izvedenih finančnih instrumentov;

7.

poziva Komisijo, naj za številne razpoložljive vrste izvedenih finančnih instrumentov uporabi različne pristope, ob upoštevanju različnih profilov tveganj, obsega uporabe za namene legitimnega zavarovanja in njihove vloge v finančni krizi;

8.

ugotavlja, da je treba v okviru regulacije razlikovati med izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo kot orodje za zavarovanje resničnih tveganj, ki jim je izpostavljen uporabnik, in izvedenimi finančnimi instrumenti za izključno špekulativne namene, ter meni, da je razlikovanje oteženo zaradi pomanjkanja informacij in konkretnih podatkov o transakcijah na prostem trgu;

9.

poziva Komisijo, naj preuči načine za občutno zmanjšanje skupnega obsega izvedenih finančnih instrumentov, tako da bo obseg sorazmeren z osnovnimi vrednostnimi papirji, da bi preprečili izkrivljanje cenovnih signalov ter zmanjšali tveganje za neokrnjenost trga in sistemska tveganja;

10.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti izvedenim finančnim instrumentom podjetij, pri katerih je nasprotna stranka finančna institucija, da se prepreči zloraba takih pogodb kot instrumentov finančnega trga, namesto njihove uporabe kot instrumentov poslovnega tveganja;

11.

poziva h krepitvi upravljanja tveganj in preglednosti kot pomembnih orodij za večjo varnost na finančnih trgih, ob tem pa se ne sme zanemariti individualna odgovornost za prevzem tveganja;

12.

ugotavlja, da so za tveganja, specifična za podjetje, potrebni izvedeni finančni instrumenti po meri, ki lahko delujejo kot učinkoviti instrumenti upravljanja tveganj, ki so prilagojeni posameznim potrebam;

13.

poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje zakonodaje na področju centralnega kliringa izboljša standarde upravljanja tveganj z dvostranskim kliringom;

14.

meni, da je mogoče s pomočjo kliringa, zavarovanja s prilagoditvijo kapitalskih zahtev in drugih regulativnih orodij zmanjšati kreditno tveganje nasprotnih strank; podpira namen Komisije, da predlaga višje kapitalske zahteve za finančne institucije pri dvostranskih pogodbah na izvedene finančne instrumente, ki niso primerne za centralni kliring, na podlagi pristopa, ki je sorazmeren s tveganji, in ob upoštevanju učinkov pobota, zavarovanj, začetnega kritja, dnevnega usklajevanja portfeljev, dnevnega izračuna zahtev glede kritja, samodejnega gibanja vrednosti zavarovanj ter drugih tehnik upravljanja tveganj nasprotnih strank v dvostranskih odnosih pri zmanjševanju tveganj nasprotnih strank;

15.

poziva, naj se za izvedene finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo zahtev mednarodnega standarda računovodskega poročanja št. 39 (IFRS 39) in jih zato revizor ni ocenil, zahteva centralni kliring prek centralne nasprotne stranke, ko presežejo prag, ki ga določi Komisija; nadalje poziva, naj se za jasnejše ločevanje preveri, ali bi lahko nefinančna institucija tudi v bodoče sklepala dvostranske pogodbe ob predložitvi neodvisne ocene pogodbe na izvedene finančne instrumente OTC s strani revizorja;

16.

poziva Komisijo, naj Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) zagotovi pomembno vlogo pri pooblaščanju klirinških hiš iz Evropske unije, in meni, da je koristno, da jih nadzoruje ta isti organ, med drugim zaradi združevanja strokovnega znanja na področju nadzora v enem organu in zaradi čezmejnega tveganja, povezanega s centralno nasprotno stranko;

17.

meni, da dostop centralnih nasprotnih strank do denarja centralne banke učinkovito prispeva k varnosti in neokrnjenosti kliringa;

18.

zahteva, da bremena centralnih nasprotnih strank ne nosijo v celoti uporabniki in da si njihovi sistemi upravljanja tveganj ne smejo medsebojno konkurirati ter da je treba predvideti regulativna pravila za stroške kliringa; poziva Komisijo, naj ta vprašanja reši v zakonodajnem predlogu in za klirinške hiše določi pravila o upravljanju in lastništvu, tudi ob upoštevanju neodvisnosti direktorjev, članstva in natančnega nadzora regulativnih organov;

19.

ugotavlja, da bodo skupni tehnični standardi glede zadev, kot sta izračun kritja in protokoli za izmenjavo informacij, predstavljali pomemben del zagotavljanja poštenega in nediskriminatornega dostopa mest trgovanja do centralnih nasprotnih strank; nadalje ugotavlja, da mora biti Komisija pozorna na morebitni razvoj tehnoloških razlik, diskriminatornih praks in ovir za nemoteno delo, ki so škodljivi za konkurenco;

20.

poziva k izvajanju pravil o poslovanju in dostopu, ki urejajo centralne nasprotne stranke, de se zagotovi nediskriminatorni dostop mest trgovanja, obravnavana vprašanja pa morajo vključevati tudi diskriminatorne načine oblikovanja cen;

21.

podpira uvedbo registrov za vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, najbolje ob upoštevanju razlikovanja med razredi finančnih instrumentov, ki se regulirajo in nadzorujejo pod vodstvom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; poziva, naj se uvedejo zavezujoča postopkovna pravila za preprečevanje izkrivljanja konkurence, zagotovi enotna razlaga v državah članicah in naj ima Evropski organ za vrednostne papirje in trge največja pooblastila pri odločanju v sporih; poziva Komisijo, naj nacionalnim nadzornim organom zagotovi dostop v realnem času do posamičnih podatkov v registrih, povezanih z udeleženci na trgu s sedežem na območju pod njihovo pristojnostjo, in do podatkov, povezanih z morebitnim sistemskim tveganjem, ki se lahko pojavi na območju pod njihovo pristojnostjo, ter do podatkov v zbirni obliki iz vseh registrov, vključno s podatki v registrih v tretjih državah; ugotavlja, da bi morale biti cene storitev registrov oblikovane pregledno, glede na njihovo javno-storitveno funkcijo;

22.

poziva Komisijo, naj pripravi standarde poročanja za vse izvedene finančne instrumente, ki so skladni s standardi, pripravljenimi na mednarodni ravni, in zagotovi, da so ti podatki posredovani centralnim registrom trgovanja, centralnim nasprotnim strankam in finančnim institucijam ter dostopni Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter nacionalnim regulativnim organom in Evropskemu odboru za sistemska tveganja, če je to potrebno;

23.

poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, ki bodo regulatorjem omogočali, da določajo omejitve pozicij in tako preprečujejo nesorazmerno gibanje cen in nastanek špekulativnih mehurčkov;

24.

poziva Komisijo, naj zlasti zagotovi neodvisno in pregledno vrednotenje vseh izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na borzi, pri katerem ne bo prihajalo do navzkrižja interesov;

25.

meni, da je treba v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi natančno pojasniti vse tehnične podrobnosti, zlasti glede standardov in razlikovanja med proizvodi finančnih trgov in proizvodi nefinančnih trgov, ter pozdravlja dejstvo, da se je Komisija tega vprašanja že lotila; poziva Komisijo, naj Svet in Parlament vključi že na začetni stopnji;

26.

podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za vzpostavitev centralnih nasprotnih strank v skladu s standardi, dogovorjenimi na evropski ravni, pod nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; zahteva, da pomembni udeleženci na trgu ne bi smeli imeti obvladujočega vpliva na in obvladovanje tveganj centralnih nasprotnih strank, ampak bi morali sodelovati v odboru za obvladovanje tveganj; poleg tega meni, da je treba predlagati mehanizme za koristno prispevanje k obvladovanju tveganj;

27.

vztraja, da so potrebni regulativni standardi za zagotavljanje odpornosti centralnih nasprotnih strank za širši nabor tveganj, tudi za sočasni neuspeh več udeležencev, nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje likvidnosti trga;

28.

meni, da je treba razrede izvedenih finančnih instrumentov, zasnovo centralnih nasprotnih strank, register za preglednost, kapitalske zahteve, vzpostavitev neodvisnih mest trgovanja ali uporabo obstoječih borz, izvzetja za mala in srednja podjetja in vse tehnične podrobnosti opredeliti v tesnem sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi, mednarodnimi institucijami in prihodnjim evropskim nadzornim organom ESMA;

29.

zato poziva k jasnim pravilom ravnanja in potrebnim obveznim standardom za zasnovo centralnih nasprotnih strank (vključevanje uporabnikov) ter postopke odločanja in sisteme upravljanja tveganj, ki jih uporabljajo; podpira namen Komisije, da predlaga uredbo o klirinških hišah;

30.

podpira namen Komisije, da določi izjeme in nižje kapitalske zahteve za dvostranske izvedene finančne instrumente malih in srednjih podjetij, če izvedeni finančni instrumenti ne predstavljajo pomembne postavke v bilanci stanja teh podjetij in da pozicija izvedenega finančnega instrumenta ne ustvarja sistemskega tveganja;

31.

zahteva, da zamenjave neplačil nujno postanejo predmet neodvisnega centralnega kliringa in da se kliring za čim več izvedenih finančnih instrumentov izvaja centralno prek centralne nasprotne stranke; meni, da bi smele biti posamezne vrste izvedenih finančnih instrumentov s tveganji, ki se kopičijo, po potrebi dovoljene samo pod določenimi pogoji ali bi morale biti v posameznih primerih celo prepovedane; meni, da bi zlasti moral biti zahtevan zadosten kapital in rezerve za pokritje zamenjave neplačil v primeru kreditnega dogodka;

32.

poziva Komisijo, naj nemudoma in temeljito razišče stopnje koncentracije na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov in zlasti zamenjav neplačil ter tako zagotovi, da ne bo tveganj tržne manipulacije ali navzkrižja interesov;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi ustrezne zakonodajne predloge za regulacijo finančnih transakcij prodaje izvedenih finančnih instrumentov brez znanega kritja ter tako zagotovi finančno stabilnost in preglednost cen; meni, da bi morala do takrat kliring zamenjav neplačil izvajati evropska centralna nasprotna stranka, tako da se zmanjšajo tveganja nasprotnih strank, poveča preglednost in zmanjšajo splošna tveganja;

34.

zahteva, da se zavarovanje z zamenjavo neplačil plačuje šele ob predložitvi dokazila o transakciji z osnovno obveznico ter da se omeji na znesek te transakcije;

35.

meni, da morajo biti vsi izvedeni finančni instrumenti na področju javnih financ v EU (vključno z državnimi dolgovi držav članic in bilancami lokalnih uprav) standardizirani, z njimi pa je treba trgovati na borzah ali drugih reguliranih tržnih platformah, da se spodbudi preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov za javnost;

36.

poziva k prepovedi transakcij z zamenjavami neplačil brez osnovnega kredita, ki so v celoti špekulativne in vključujejo stave na neplačilo kreditnih obveznosti ter tako vodijo v umetno zvišanje stroškov zavarovanja za neizpolnitev kreditnih obveznosti in posledično do povečanih sistemskih tveganj, ki jih povzroči dejanska neizpolnitev kreditnih obveznosti; poziva, naj se za prodaje vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov brez kritja določijo vsaj daljša obdobja lastništva; poziva Komisijo, naj preuči zgornje meje tveganj za izvedene finančne instrumente, zlasti za zamenjave neplačil, ter se o njih dogovori z mednarodnimi partnerji;

37.

meni, da bi morala Komisija raziskati uporabo omejitev pozicij za preprečevanje tržnih manipulacij, zlasti ko se približuje dospetje („squeezes“ in „corners“); ugotavlja, da je na omejitve pozicij treba gledati kot na dinamična regulativna orodja in ne kot na absolutna ter da jih morajo, kadar je to potrebno, uporabljati nacionalni nadzorniki v skladu s smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge;

38.

poziva, naj se za vse pozicije izvedenih finančnih instrumentov, bodisi finančnih bodisi nefinančnih institucij nad določenim pragom, ki ga določi Evropski organ za vrednostne papirje in trge, izvaja centralni kliring, in sicer prek centralne nasprotne stranke;

39.

poziva, naj načrtovana regulacija izvedenih finančnih instrumentov vključi pravila o prepovedi trgovanja z blagom in kmetijskimi proizvodi, ki je v celoti špekulativno, in določi strogo omejitev pozicij, zlasti v zvezi z njihovim morebitnim vplivom na cene osnovnih živil v državah v razvoju in dovoljenja za emisije toplogrednih plinov; poziva, naj se Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter pristojnim organom podeli pooblastila, ki jim bodo omogočala učinkovito odpravljanje nepravilnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov, na primer z začasno prepovedjo prodaje zamenjav neplačil brez znanega kritja ali zahtevo po fizičnem pobotu izvedenih finančnih instrumentov ter določitvijo omejitev pozicij za preprečevanje neupravičene koncentracije prodajalcev v nekaterih segmentih trga;

40.

poziva, naj prihodnji zakonodajni predlogi na področju trgov izvedenih finančnih instrumentov sledijo funkcionalnemu pristopu, po katerem za enake dejavnosti veljajo enaka ali podobna pravila;

41.

poudarja potrebo po evropski regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in poziva Komisijo h kar največjemu usklajevanju ukrepov z evropskimi partnerji, da se zagotovi čim bolj mednarodno enotna in usklajena regulacija; poudarja pomen preprečevanja regulatorne arbitraže zaradi neustreznega usklajevanja;

42.

poziva k podpori panožnih pobud in priznanju njihove vrednosti, saj so lahko v nekaterih primerih enako primerne kot zakonodajni ukrepi oziroma lahko slednje dopolnijo;

43.

poziva k povezanemu pristopu v Evropi, da se izkoristijo prednosti posameznih finančnih središč in priložnosti, ki jo ponuja kriza, da se naredi korak naprej pri povezovanju in razvoju učinkovitega evropskega finančnega trga;

44.

pozdravlja namen Komisije o predložitvi zakonodajnih predlogov za klirinške družbe in registre trgovanja že sredi leta 2010 in o zgodnji razpravi glede tehničnih podrobnosti z vsemi institucijami na nacionalni in evropski ravni ter zlasti z zakonodajalcema Svetom in Parlamentom;

45.

pozdravlja namero Komisije, da predloži zakonodajne predloge o zamenjavah neplačil;

46.

poudarja pomen rednega preverjanja učinkovitosti prihodnje zakonodaje v sodelovanju z vsemi udeleženci na trgu in prilagajanja teh novih regulativnih določb, kjer bo to potrebno;

47.

poziva k čim prejšnjemu izvajanju te resolucije;

48.

ugotavlja, da je treba za trgovanje z blagom in kmetijskimi proizvodi kot tudi z dovoljenji za emisije toplogrednih plinov zagotoviti pregledno delovanje trga in omejevanje špekulacij; v zvezi s tem poziva k preučitvi zgornjih omejitev za posamezne proizvode glede na tveganje;

49.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in nacionalnim regulativnim organom in Evropski centralni banki.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/24

A.

ker se je internet v zadnjih petindvajsetih letih hitro razvijal, po napovedih pa se bo razvoj še nadaljeval tako na ravni razširjenosti zaradi razvoja širokopasovnih povezav kot na ravni novih aplikacij,

B.

ker lahko internet stvari izpolni pričakovanja družbe in državljanov, potrebne pa so raziskave, da bi razumeli, kakšna so ta pričakovanja ter na katerih področjih bi lahko občutljivost ter skrb za zasebnost in informacije preprečili aplikacije,

C.

ker so informacijske in komunikacijske tehnologije pomembne, saj podpirajo družbeni razvoj in gospodarsko rast ter spodbujajo raziskave, inovacije in ustvarjalnost v evropskih javnih in zasebnih subjektih,

D.

ker mora EU oblikovati skupen referenčni okvir za ureditev in okrepitev upravljanja sistema, zaupnosti, varnosti informacij, etičnosti upravljanja, spoštovanja zasebnosti, zbiranja in hrambe osebnih podatkov ter obveščanja potrošnikov,

E.

ker se izraz „internet stvari“ nanaša na splošni pojem predmetov (tako elektronskih artefaktov kot predmetov vsakdanje uporabe), ki jih lahko beremo, prepoznavamo, naslavljamo, iščemo in/ali upravljamo na daljavo prek interneta,

F.

ker je v prihodnjih letih pričakovati hiter razvoj interneta stvari, ta pa terja varno, pregledno in večstransko upravljanje,

G.

ker bo internet v prihodnosti prerasel sedanje tradicionalne meje virtualnega sveta zaradi povezave s svetom fizičnih predmetov,

H.

ker ponujajo tehnologije radiofrekvenčne identifikacije (RFID) ter druge tehnologije, povezane z internetom stvari, prednosti v primerjavi s črtnimi kodami in magnetnimi zapisi ter omogočajo številne aplikacije, ki jih je mogoče povezati z drugimi omrežji (na primer mobilnimi telefonskimi omrežji) in še nadalje razviti, ko bo ustvarjena povezava s senzorji, ki merijo vidike, kot so geografski položaj (na primer satelitski sistem Galileo), temperatura, svetloba, tlak in gravitacijske sile; ker bi se morala z obsežnim uvajanjem čipov radiofrekvenčne identifikacije znatno zmanjšati njihova cena na enoto ter stroški njihovih čitalnikov,

I.

ker lahko tehnologija radiofrekvenčne identifikacije katalizira in pospeši gospodarski razvoj informacijske in komunikacijske industrije,

J.

ker se tehnologija radiofrekvenčne identifikacije in druge tehnologije, povezane z internetom stvari, že uporabljajo na področju proizvodnje, logistike in dobavne verige, ker ponujajo prednosti v zvezi z identifikacijo in sledljivostjo proizvodov in ker obetajo pomembne razvojne možnosti na številnih drugih področjih, kot so zdravstvo, prevoz in energijska učinkovitost, okolje, maloprodaja in boj proti ponarejanju,

K.

ker zasnova, razvoj in izvedba sistemov z radiofrekvenčno identifikacijo kot pri vseh sistemih e-zdravstva zahteva neposredno vključenost strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva, bolnikov in ustreznih odborov (na primer na področju varstva podatkov in etike),

L.

ker lahko radiofrekvenčna identifikacija pripomore k povečanju energijske učinkovitosti in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter omogoči obračunavanje ogljika na ravni proizvoda,

M.

ker lahko tehnologija radiofrekvenčne identifikacije in druge tehnologije, povezane z internetom stvari, državljanom prinesejo koristi z vidika kakovosti življenja, varnosti, zaščite in dobrega počutja, če bodo ustrezno upravljani vidiki, povezani z varstvom zasebnosti in osebnih podatkov,

N.

ker obstaja potreba po trajnostnih in energijsko učinkovitih komunikacijskih standardih, ki so osredotočeni na varnost ter zasebnost in ki uporabljajo združljive ali identične protokole na različnih ravneh,

O.

ker bi lahko bili prej ali slej vsi predmeti v vsakdanjem življenju (vozovnice, oblačila, mobilni telefoni, avtomobili itd.) opremljeni s čipom RFID, ki bodo zaradi svoje raznovrstne uporabnosti hitro pridobili izjemen gospodarski pomen,

P.

ker bo internet stvari omogočil povezavo milijard naprav, ki jim bo z brezžičnimi tehnologijami v kombinaciji s protokoli za logično in fizično naslavljanje omogočena medsebojna komunikacija in interakcija; ker mora internet stvari s pomočjo elektronskih sistemov za identifikacijo in brezžičnih mobilnih naprav omogočati neposredno in nedvoumno identifikacijo digitalnih subjektov in fizičnih predmetov za neprekinjeno zbiranje, hrambo, prenos in obdelavo z njimi povezanih podatkov,

Q.

ker je pomanjšanje izdelkov, ki se uporabljajo na internetu stvari, povezano s tehnološkimi izzivi, kot je vgradnja elektronike, senzorjev ter sistema za napajanje in prenos radiofrekvenčne identifikacije v čip, ki je velik le nekaj milimetrov,

R.

ker prihodnost obljublja vse bolj raznoliko uporabo čipov RFID, ta tehnologija pa vseeno povzroča nove težave na področju varstva osebnih podatkov; najbolj problematično je dejstvo, da so čipi nevidni ali skoraj nevidni,

S.

ker so industrijski standardi zelo pomembni, ker mora standardizacija RFID dozoreti in ker bo zato mandat za standardizacijo radiofrekvenčne identifikacije, ki je skupna naloga za CEN in ETSI (evropska standardizacijska organa), leta 2009 prispeval k bolj inovativnim izdelkom in storitvam, ki uporabljajo radiofrekvenčno identifikacijo,

T.

ker je pomembno ozaveščati evropske državljane o novih tehnologijah in njihovih aplikacijah, kar vključuje njihov družbeni in okoljski vpliv, ter spodbujati digitalno pismenost in e-znanja potrošnikov,

U.

ker bi moral biti razvoj interneta stvari vključujoč in dostopen vsem državljanom EU ter podprt z učinkovitimi politikami za zmanjševanje digitalne vrzeli v EU ter zagotavljanje e-znanj in poznavanja digitalnega okolja več državljanom,

V.

ker je treba koristi tehnologij, povezanih z internetom stvari, okrepiti z resnično varnostjo, ki je bistven element vsakega razvoja, ki bi lahko ogrožal varstvo osebnih podatkov in javno zaupanje v tiste, ki hranijo osebne podatke,

W.

ker družbeni učinek razvoja interneta stvari ni znan, lahko pa poveča sedanji digitalni razkorak ali ustvari novega,

1.

pozdravlja sporočilo Evropske Komisije in se načelno strinja s smernicami akcijskega načrta za spodbujanje interneta stvari;

2.

meni, da bo širitev interneta stvari omogočilo boljšo interakcijo med osebami in stvarmi ter med samimi stvarmi, kar lahko prinese ogromne koristi državljanom EU, če se spoštujejo varnost, varstvo podatkov in zasebnost;

3.

odobrava pozornost, ki jo je Komisija namenila varnosti, zaščiti, varstvu osebnih podatkov in zasebnosti državljanov ter upravljanju interneta stvari, saj so spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov ter odprtost in interoperabilnost edini način za doseganje širše družbene sprejemljivosti interneta stvari; poziva Komisijo, naj spodbuja vse evropske in mednarodne zainteresirane strani k obravnavi groženj, povezanih z računalniško varnostjo; zato poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k izvajanju vseh veljavnih mednarodnih določb o računalniški varnosti, tudi konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti;

4.

izraža trdno prepričanje, da je varovanje zasebnosti temeljna vrednota in da morajo imeti vsi uporabniki možnost nadzorovati svoje osebne podatke; zato poziva, naj se direktiva o varstvu podatkov prilagodi današnjemu digitalnemu okolju;

5.

ceni pravočasen odziv Komisije na novosti na tem področju, s čimer političnemu sistemu omogoča, da dovolj zgodaj določi pravila;

6.

poudarja, da je pogoj za spodbujanje tehnologije uvedba zakonskih določb za okrepitev spoštovanja temeljnih vrednot ter varstvo osebnih podatkov in zasebnosti;

7.

poudarja, da je treba vprašanja varnosti in zasebnosti obravnavati v prihodnjih standardih, ki morajo določiti različne varnostne zahteve za zagotavljanje zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti storitev;

8.

poziva Komisijo, naj svoje delo na področju interneta stvari usklajuje s svojim splošnim delom na področju digitalne agende;

9.

poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka uporabe sedanje infrastrukture „internetnega“ omrežja za aplikacije in strojno opremo interneta stvari, kar zadeva prezasedenost omrežja in varnost podatkov, da bi ugotovila, ali so aplikacije in strojna oprema interneta stvari združljive in ustrezne;

10.

meni, da bo v prihodnjih letih razvoj interneta stvari in z njim povezanih aplikacij bistveno vplival na vsakdanje življenje evropskih državljanov in na njihove navade, kar bo privedlo do vrste gospodarskih in družbenih sprememb;

11.

meni, da je treba vzpostaviti vključujoč internet stvari in da se je treba že na začetku izogniti tveganju za neenak razvoj, širjenje in uporabo tehnologij interneta stvari, tako na ravni držav članic kot na regionalni ravni; ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu ne namenja dovolj pozornosti tem vprašanjem, ki bi morala biti v najboljšem primeru obdelana pred nadaljnjim razvojem;

12.

poziva Komisijo, naj pri načrtovanju informacijske in komunikacijske tehnologije ter interneta stvari upošteva manj razvite regije v Uniji; poziva države članice, naj zagotovijo sredstva za sofinanciranje uvedbe teh tehnologij ter drugih projektov informacijske in komunikacijske tehnologije v teh regijah, s čimer bi zagotovile njihovo udeležbo in preprečila njihovo izključitev iz skupnih evropskih projektov;

13.

poudarja, da je lahko uporaba čipov RFID učinkovita v boju proti ponarejanju, preprečevanju ugrabitev dojenčkov v porodnišnicah, za identifikacijo živali ter na vrsti drugih področij, lahko pa je tudi nevarna in povzroča etične težave za posameznike in družbo, zato bo treba vzpostaviti ustrezne varstvene ukrepe;

14.

poudarja, da je pomembno preučiti družbene, etične in kulturne posledice interneta stvari glede na možnost daljnosežne civilizacijske preobrazbe, ki jo bodo povzročile te tehnologije; zato meni, da morajo družbeno-ekonomske raziskave in politična razprava o internetu stvari potekati vzporedno s tehnološkimi raziskavami in njihovim napredkom, ter poziva Komisijo, da ustanovi skupino strokovnjakov, ki bodo opravili podrobno oceno teh vidikov ter predlagali etični okvir za razvoj ustreznih tehnologij in aplikacij;

15.

poudarja, da se lahko tehnologija radiofrekvenčne identifikacije in druge tehnologije za pametno označevanje izdelkov in potrošniškega blaga, povezane z internetom stvari, uporabijo kjerkoli, so pa dejansko nevidne in tihe; zato poziva, naj Evropska komisija omenjeno tehnologijo dodatno in podrobneje oceni, zlasti:

zanjo pa naj po potrebi veljajo posebni predpisi na evropski ravni;

16.

poudarja, da imajo potrošniki pravico do zasebnosti po načelu privolitve v sodelovanje (opt-in) in/ali po načelu vgrajene zasebnosti (privacy by design), zlasti z uporabo samodejnega izklopa oznak na točki prodaje, razen če se potrošnik izrecno strinja z drugačnim ravnanjem; v zvezi s tem opozarja na mnenje Evropskega nadzornika za varnost podatkov; poudarja, da je treba zasebnost in varnost upoštevati v čim bolj zgodnjih fazah razvoja in uporabe tehnologij interneta stvari; poudarja, da je treba aplikacije radiofrekvenčne identifikacije upravljati v skladu s pravili o varovanju zasebnosti in podatkov, ki jih določata člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije; poziva Komisijo, naj razmisli o pravici državljanov do izbire izdelkov, ki niso opremljeni z internetom stvari, ali do izklopa povezave z omrežnim okoljem, kadar koli to želijo;

17.

ugotavlja, da imajo pasivne oznake radiofrekvenčne identifikacije omejen domet, aktivne oznake radiofrekvenčne identifikacije pa omogočajo prenos podatkov na veliko večje razdalje; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti določene jasne smernice za vsak posamezen tip radiofrekvenčne identifikacije;

18.

poziva Komisijo, naj pojasni, čigavi so samodejno pridobljeni in strojno obdelani podatki ter kdo razpolaga z njimi;

19.

poziva proizvajalce, naj zagotovijo „pravico do utišanja čipa“, s tem da potrošnikom omogočijo, da oznake radiofrekvenčne identifikacije odstranijo ali na drug način po nakupu enostavno odklopijo; poudarja, da morajo biti potrošniki obveščeni o prisotnosti pasivnih ali aktivnih oznak radiofrekvenčne identifikacije, domet branja, vrsti izmenjanih podatkov (sprejetih ali oddanih) z napravo in o uporabi teh podatkov ter da mora biti ta informacija jasno navedena na embalaži in podrobneje opisana v dokumentaciji;

20.

poziva upravljavce aplikacij z radiofrekvenčno identifikacijo, naj sprejmejo vse primerne ukrepe, da bi zagotovili, da se podatki ne nanašajo na določeno ali prek kakršnihkoli sredstev, ki bi jih lahko upravljavec aplikacije z radiofrekvenčno identifikacijo ali druga oseba uporabila, določljivo fizično osebo, razen če se taki podatki obdelujejo skladno z ustreznimi načeli in pravnimi predpisi glede varovanja podatkov;

21.

poudarja, da bi moralo biti v primeru, da čipi, s katerimi so opremljeni prodani izdelki, niso namenjeni uporabi zunaj prodajnih mest, mogoče, da se jih pri izdelavi opremi z napravo, s katero se deaktivirajo in s tem omeji hramba podatkov;

22.

meni, da je treba potrošnikom zagotoviti možnost, da privolijo v sodelovanje (opt-in) v internetu stvari ali se iz njega odjavijo (opt-out), vključno z zmožnostjo odjave od posameznih tehnologij interneta stvari, ne da bi pri tem v celoti odklopili druge aplikacije ali napravo kot celoto;

23.

poudarja potrebo po vključitvi največje možne stopnje zaščite naprav in varnih prenosnih sistemov v vse tehnologije interneta stvari, da bi preprečili goljufije in omogočili ustrezno potrjevanje pristnosti in odobritev identitete naprav; ugotavlja, da so možne goljufije v zvezi z identifikacijo in izdelki s kloniranjem oznak interneta stvari ali prestrezanjem podatkov, ki se jih izmenjuje; zato poziva Komisijo, da zagotovi razvoj preglednega sistema interneta stvari, ki bo upošteval zlasti naslednje vidike:

24.

meni, da je treba prednostno zagotoviti globalen regulativni okvir in določen časovni okvir na evropski ravni, da bi spodbudili in omogočili javne in zasebne naložbe na področju interneta stvari ter v pametna omrežja, ki so potrebna za podporo razvoju novih tehnologij;

25.

ugotavlja, da so tehnologije radiofrekvenčne identifikacije sicer pomembne, vendar internet stvari zajema tudi druge tehnologije; poudarja, da je treba vprašanja raziskav, financiranja in upravljanja usmeriti tudi v te tehnologije;

26.

poziva Komisijo, naj preuči uporabo aplikacij interneta stvari za napredovanje številnih tekočih pobud EU, kot so „informacijska in komunikacijska tehnologija za energijsko učinkovitost“, „pametno merjenje“, „energetsko označevanje“, „energijska učinkovitost stavb“, „zaščita pred ponarejenimi zdravili in drugimi izdelki“;

27.

poziva Komisijo, naj nadzoruje morebitne nove grožnje, ki jih predstavlja ranljivost medsebojno močno povezanih sistemov;

28.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva zagotoviti, da bodo tehnologije, povezane z internetom stvari, vključevale zahteve uporabnikov (npr. možnost izklopa sledljivosti) ter spoštovale osebne pravice in svoboščine; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo Evropske agencije za varovanje omrežij in podatkov (ENISA) pri varnosti omrežij in informacij ter posledično interneta stvari, kar bo omogočilo vzpostavitev sprejemanja in zaupanja pri potrošnikih;

29.

meni, da bodo razvoj novih aplikacij ter delovanje in poslovni potencial interneta stvari odvisni od zaupanja, ki ga bodo imeli evropski potrošniki v sistem, ter opozarja, da je zaupanje vzpostavljeno šele takrat, ko ni več dvomov o možnem ogrožanju zasebnosti in zdravja;

30.

poudarja, da mora to zaupanje temeljiti na jasnem pravnem okviru s pravili za nadzor, zbiranje, obdelavo in uporabo podatkov, zbranih in prenesenih na internetu stvari, ter vrsti potrebnih privolitev s strani potrošnikov;

31.

meni, da internet stvari zajema številne koristi za invalide in da je lahko način za izpolnjevanje potreb starajočega se prebivalstva in zagotavljanje pozitivnih skrbstvenih storitev; v zvezi s tem poudarja, da lahko ta tehnologija prek elektronskih pripomočkov slepim in slabovidnim osebam omogoči popolnejše doživljanje okolja; ob tem pa poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje varovanja zasebnosti, preprosto nameščanje in upravljanje ter zagotavljanje informacij potrošnikom o teh storitvah;

32.

poudarja, da morajo biti posledični stroški, na primer v zvezi s porabo električne energije med uporabo in delovanjem stvari, za potrošnike pregledni;

33.

meni, da internet stvari in projekti informacijske in komunikacijske tehnologije na splošno zahtevajo obširne informacijske kampanje, ki državljanom pojasnjujejo namen izvajanja teh projektov; poudarja, da je obveščanje in izobraževanje družbe o možnostih uporabe in jasnih koristih tehnologij, kot je radiofrekvenčna identifikacija, bistveno, če se želimo izogniti napačnim predstavam in slabi podpori tega projekta med državljani; poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti e-znanja, potrebna za razumevanje teh novih tehnologij, poleg tega pa morajo biti motivirani in usposobljeni za njihovo pravilno uporabo, če naj bi v celoti izkoristili internet stvari, tako v posameznikovo kot skupno korist;

34.

ugotavlja, da bo internet stvari privedel v zbiranje resnično ogromnih količin podatkov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi predlog za prilagoditev evropske direktive o varstvu podatkov, tako da bo obravnavala podatke, zbrane in prenesene na internetu stvari;

35.

meni, da je treba sprejeti splošno načelo, po katerem bodo tehnologije interneta stvari zasnovane za zbiranje in uporabo le najbolj omejene količine podatkov, ki so potrebni za opravljanje njihovih funkcij, ne bodo pa mogle zbirati dodatnih podatkov;

36.

poziva k temu, da velika količina podatkov, ki se izmenjujejo na internetu stvari, pred prenosom postane anonimna, da se zagotovi varovanje zasebnosti;

37.

opozarja Komisijo, da drugi deli sveta, zlasti Azija, dosegajo večji napredek na tem področju in da je torej treba imeti pri določanju pravil za politični sistem in pri sestavljanju določb, ki bodo urejale tehnično plat interneta stvari, dinamičen pristop in zagotoviti tesno sodelovanje s preostalim svetom;

38.

poudarja, da je treba za oživitev evropskega gospodarstva vlagati v nove informacijske in komunikacijske tehnologije kot orodje za spodbujanje gospodarske rasti z zagotavljanjem dostopa do novih sistemov in aplikacij za vse večje število evropskih državljanov in podjetij; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu pri razvoju internetnih tehnologij; predlaga, da se proračunska sredstva EU, namenjena raziskavam informacijske in komunikacijske tehnologije, podvojijo, sredstva v naslednji finančni perspektivi za uveljavitev informacijske in komunikacijske tehnologije pa štirikrat povečajo;

39.

poudarja, da bodo raziskave spodbudile konkurenco med ponudniki računalniške zmogljivosti, ki je potrebna za delovanje aplikacij interneta stvari v realnem času;

40.

poziva Komisijo, naj še naprej financira projekte sedmega okvirnega programa na področju interneta stvari ter to financiranje še poveča, da bi okrepila evropski sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter se strinja z uporabo okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije za spodbujanje njegove širitve; zlasti poziva k razvoju pilotnih projektov, ki lahko takoj pozitivno vplivajo na vsakdanje življenje evropskih državljanov na področjih e-zdravstva, e-učenja, e-trgovine, e-dostopnosti in energijske učinkovitosti; obenem je zaskrbljen zaradi odvečne birokracije, povezane z okvirnim programom, in poziva Komisijo, naj jo odpravi s preoblikovanjem postopkov okvirnega programa in oblikovanjem odbora uporabnikov;

41.

meni, da ima internet stvari pomemben potencial v smislu razvoja gospodarstva in proizvodnje, izboljšanja kakovosti storitev in optimizacije logističnih in distribucijskih verig podjetij, upravljanja inventarja ter ustvarjanja novih priložnosti za delo in poslovanje;

42.

poziva Komisijo, naj oceni morebitne učinke, ki bi jih predlagana strategija imela na produktivnost in konkurenčnost evropskih podjetij na mednarodnem trgu;

43.

meni, da lahko internet stvari z razširitvijo trgov in zaščito jamstva kakovosti za izdelke, s katerimi se trguje, olajša trgovinski pretok med EU in tretjimi državami;

44.

poudarja, da bo tehnologija radiofrekvenčne identifikacije po eni strani evropski industriji omogočala nadzor nad količino blaga v obtoku (torej proizvodnjo po potrebi in s tem varstvo okolja) ter po drugi strani ponujala učinkovite oblike boja proti piratstvu in ponarejanju, saj bo mogoče izslediti sporno blago;

45.

meni, da bo z uporabo novih tehnologij v proizvodnih postopkih potrošniško blago bolj konkurenčno na trgu in da se bo povečala učinkovitost rabe virov;

46.

poudarja potrebo po intenzivnem mednarodnem dialogu in skupnih akcijskih načrtih v zvezi z internetom stvari; poziva Komisijo, naj preuči učinke interneta stvari na mednarodno trgovino;

47.

pozdravlja namero Komisije, da še naprej spremlja in ocenjuje potrebo po dodatnem usklajenem frekvenčnem spektru za posebne namene interneta stvari, ob upoštevanju lastnosti in zmogljivosti različnih frekvenčnih pasov elektromagnetnega valovanja, zato poziva Komisijo, naj pri določanju ciljev Unije glede koordinacije in usklajevanja prek večletnih programov politike radijskega spektra upošteva potrebe interneta stvari; poudarja, da morajo tovrstni spektri ostati v javnih rokah, njihovo uporabo pa je treba urediti tako, da bi spodbujali in financirali več tehnoloških raziskav in razvoja na tem področju; meni, da bi moral nedodeljeni spekter omogočati uporabo novih (brezžičnih omrežnih) tehnologij in storitev, s čimer bi se spodbujale inovacije;

48.

poudarja nevarnost pravne negotovosti v primeru računalništva v oblaku;

49.

meni, da je vključitev vseh političnih ravni (EU, nacionalne in regionalne) bistven predpogoj za učinkovit razvoj in uveljavitev interneta stvari; poudarja bistveno vlogo, ki ga bodo imeli regionalni in lokalni organi ter mesta pri razvoju interneta stvari, ko bodo poskrbeli, da bo presegel izključno zasebni vidik; poudarja tudi, da lahko lokalni organi obširno uporabljajo internet stvari, na primer pri organizaciji javnega prevoza, zbiranju odpadkov, izračunu stopnje onesnaženosti in upravljanju prometa; poziva Komisijo, naj se pri svojem delu na področju interneta stvari posvetuje z vsemi političnimi ravnmi v duhu upravljanja na več ravneh;

50.

ugotavlja, da morajo biti informacije, ki jih nudijo tehnologije interneta stvari, izsledljive, preverljive in popravljive v primeru okvare sistema, ki temelji na njih; poudarja, da lahko napačne informacije ogrozijo življenja, saj so te tehnologije vključene v varnostne sisteme, na primer za nadzor prometa ali uravnavanje temperature;

51.

poudarja, da so nove tehnologije ključne za poenostavitev prevoznih verig, izboljšanje kakovosti in učinkovitosti prevoza, podporo razvoju inteligentnih prevoznih sistemov in spodbujanje zelenih koridorjev, radiofrekvenčna identifikacija pa lahko nudi inovativne načine za izvajanje poslovnih operacij ob krepitvi zadovoljstva strank;

52.

meni, da lahko uporaba interneta stvari v povezavi z naravo prispeva k razvoju zelenih tehnologij, tako da poveča energijsko učinkovitost, s tem pa tudi varstvo okolja, ter izboljša odnos med informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in okoljem;

53.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev skupnih mednarodnih standardov za standardizacijo tehnologije radiofrekvenčne identifikacije ter drugih tehnologij interneta stvari in njihovih aplikacij, da bi poenostavili interoperabilnost ter odprto, pregledno in tehnološko nevtralno infrastrukturo; poudarja, da širitev interneta stvari onstran rešitev radiofrekvenčne identifikacije brez jasnih in priznanih standardov, kot je TCP5/IP6 v svetu interneta, ne more doseči svetovne ravni;

54.

podpira predlog, da se v kratkem času sprejme internetni protokol različice 6 (IPv6) kot osnova za prihodnjo širitev in poenostavitev omrežja;

55.

pozdravlja namero Komisije, da leta 2010 predstavi sporočilo o varnosti, spoštovanju zasebnega življenja in zaupanju v vseprisotno informacijsko družbo; poudarja pomen tega sporočila in ukrepov, predlaganih za okrepitev pravil glede vidikov varnosti informacij, zasebnosti in varstva osebnih podatkov; poziva Komisijo, da dejavno vključi vse ustrezne zainteresirane strani, kot sta agencija Evropska agencija za varovanje omrežij in podatkov (ENISA) ter Evropski nadzornik za varstvo podatkov;

56.

meni, da je treba zagotoviti, da bodo v procesu razvoja interneta stvari zaščitene vse temeljne pravice, ne le zasebnost;

57.

meni, da bi morala Komisija pripraviti priporočila v zvezi z nalogami in pristojnostmi javnih upravnih in zakonodajnih organov ter organov pregona, kar zadeva internet stvari;

58.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja pravilno izvajanje že sprejetih evropskih predpisov na tem področju in do konca leta predstavi časovni razpored v zvezi s smernicami, ki jih namerava predlagati na ravni EU, da bi okrepila varnost interneta stvari in aplikacij radiofrekvenčne identifikacije;

59.

poziva Komisijo, naj vzpostavi socialni dialog o internetu stvari in zagotovi informacije o dobrih in slabih vplivih novih tehnologij na vsakodnevno življenje; zato poziva Komisijo, naj začne proaktivno posvetovanje z evropskim industrijskim sektorjem in ga spodbudi, da prevzame vodilno vlogo pri oblikovanju in predlaganju inovativnih, standardiziranih in interoperabilnih tehnologij;

60.

poziva Komisijo naj v zadostni meri vključi mala in srednja podjetja v akcijski načrt za internet stvari;

61.

poleg tega poziva Komisijo, naj ga redno obvešča o poteku dialoga s subjekti v tem sektorju in z zainteresiranimi stranmi ter o pobudah, ki jih namerava sprejeti;

62.

meni, da bi morala Komisija preučiti možnost dodatnega znižanja cen gostovanja;

63.

poudarja, da je treba pri upravljanju interneta stvari težiti k čim manjši birokraciji in v postopek odločanja vključiti vse ustrezne zainteresirane strani, zato poziva k pravilni in ustrezni ureditvi na ravni EU;

64.

poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje pri opredeljevanju in določanju načel in pravil za upravljanje interneta stvari skupaj s trgovinskimi partnerji na mednarodnih forumih, kot je Svetovna trgovinska organizacija;

65.

poziva Komisijo, naj pojasni, za katere vidike upravljanja interneta meni, da jih je treba sedaj urediti v zvezi z internetom stvari in s katerim sistemom bo mogoče zaščititi splošni javni interes;

66.

zato poziva Komisijo, naj problematiko v zvezi z upravljanjem interneta stvari preuči tudi s pomočjo gospodarskih subjektov v tem sektorju; meni tudi, da je treba nujno preučiti vidike, ki so povezani z brezžičnimi varnostnimi sistemi;

67.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/33

A.

ker je internet temeljno globalno sredstvo za komuniciranje in ker ima velikanski vpliv na celotno družbo,

B.

ker upravljanje interneta vključuje vprašanja v zvezi z varovanjem in zagotavljanjem temeljnih pravic in svoboščin, dostopom do interneta, njegovo uporabo in ranljivostjo zaradi spletnih napadov itd.,

C.

ker kibernetski kriminal vse bolj ogroža naše družbe, ki se opirajo na informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, in ker je vse več napeljevanja na teroristične napade, kazniva dejanja spodbujanja sovraštva in otroške pornografije, kar ogroža posameznike, tudi otroke,

D.

ker je preplet med kibernetskim kriminalom, jurisdikcijo nad internetom in računalništvom v oblaku kot porajajoč se vidik upravljanja interneta na evropski ravni zelo pomemben,

E.

ker se posamezni vidiki upravljanja interneta nanašajo na internetno naslavljanje in druga pretežno tehnična vprašanja, s katerimi se ukvarjajo Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk (ICANN), Organ za dodeljevanje internetnih naslovov (IANA), Projektna skupina za internetno tehnologijo (IETF), regionalni internetni registri in druge organizacije,

F.

ker je imel do sedaj v povezavi z upravljanjem interneta zasebni sektor prevladujočo in pozitivno vodilno vlogo, je pa treba pri opredelitvi globalne strategije okrepiti vlogo javnih organizacij,

G.

ker imajo vlade pomembno vlogo pri širših upravnih vidikih varovanja javnega interesa, zlasti v zvezi z varovanjem in zagotavljanjem temeljnih pravic in svoboščin, pa tudi zagotavljanjem varnosti, integritete in odpornosti interneta, čeprav izredno pomembno vlogo nosi zasebni sektor, ki zagotavlja potrebne naložbe, strokovno znanje in podjetniške pobude;

H.

ker so svetovni forum o upravljanju interneta ter različni nacionalni in regionalni forumi pomembna prizorišča za večstranski dialog zainteresiranih strani o internetni politiki,

I.

ker Evropski parlament in druge evropske institucije izkazujejo dolgotrajno zavezanost internetu kot odprti svetovni javni dobrini,

1.

meni, da je internet svetovna javna dobrina, ki jo je treba upravljati v skupnem interesu;

2.

priznava, da je internet bistven za uresničevanje svobode izražanja, kulturne raznolikosti, medijskega pluralizma, demokratičnega državljanstva ter izobraževanja in dostopa do informacij, s tem pa tudi sredstvo za širjenje demokratičnih vrednot po svetu;

3.

opozarja, da je internet postal nepogrešljivo orodje za spodbujanje demokratičnih pobud, političnih razprav, digitalne pismenosti in širjenja znanja; opozarja, da dostop do interneta zagotavlja izvajanje številnih temeljnih pravic in je od njih tudi odvisen, vključno z, a ne izključno, spoštovanje zasebnega življenja, varstvo podatkov, svobodo izražanja, govora in združevanja, svobodo tiska, političnega izražanja in sodelovanja, nediskriminacijo, izobraževanje in kulturno in jezikovno raznolikost; poudarja, da imajo zato institucije in zainteresirane strani na vseh ravneh splošno odgovornost, da pomagajo pri zagotavljanju pravice do sodelovanja v informacijski družbi, zlasti starejšim, ki se spoprijemajo z več težavami pri seznanjanju z novimi tehnologijami, in da se hkrati spopadejo z dvojnim izzivom, ki ga predstavljata e-nepismenost in izključitev iz demokratičnih procesov v elektronski dobi;

4.

poudarja predvsem potrebo po okrepitvi pristopa od spodaj navzgor in e-demokracije ter sočasnem zagotavljanju znatnih zaščitnih ukrepov za preprečitev novih oblik nadzora, kontrole in cenzure s strani javnih ali privatnih akterjev, tako da bosta prosti dostop do interneta in varovanje zasebnega življenja resnična in ne navidezna;

5.

poudarja, da je treba zaščiti in spodbujati evropsko kulturno dediščino, tudi prek interneta; meni, da ima internet bistveno vlogo pri spodbujanju inovativnosti in zmanjševanju digitalnega družbenega in kulturnega razkoraka v Evropi v primerjavi z drugimi deli sveta; odobrava dejstvo, da Komisija razume pomembnost „premostitve digitalne ločnice“ in razvojna vprašanja, povezana z upravljanjem interneta; vendar meni, da se je treba osredotočiti tudi na številne starejše državljane v razvitem svetu in svetu v razvoju, ki se v tem novem spletnem svetu pogosto počutijo potisnjeni v ozadje; ugotavlja, da je internet lahko učinkovito orodje socialnega vključevanja, pri čemer starejši državljani ne smejo biti izvzeti; nujno poziva k spodbujanju izobraževanja o uporabi virov, ki jih ponuja internet, in o izbiri meril, kako jih uporabljati;

6.

priznava, da vse pogostejša uporaba interneta med državljani, potrošniki, podjetji in upravnimi organi pomeni, da je to komunikacijsko orodje postalo eden temeljnih elementov za uresničitev notranjega trga v EU; v zvezi s tem poudarja, da je potrebno ustrezno varstvo potrošnikov in imetnikov pravic intelektualne lastnine pri uporabi interneta; prav tako poudarja, da morajo biti zagotovljene državljanske pravice in svoboščine uporabnikov interneta; priznava pomen interneta kot sredstva za obveščanje in spodbujanje pravic potrošnikov;

7.

poudarja, da mora upravljanje interneta olajšati elektronsko poslovanje in čezmejne transakcije, tako da se decentralizirajo samoregulativne vloge, zlasti pri postavljanju vstopnih pogojev za novo konkurenco;

8.

poziva k lažjemu dostopu in razvoju interneta v novejših državah članicah, zlasti na podeželskih območjih, in v državah v razvoju prek programov, ki jih financira Evropska unija; poziva tudi, da se tem državam omogoči večji vpliv pri oblikovanju upravljanja interneta;

9.

meni, da je treba internet upravljati na podlagi širokega in uravnoteženega javno-zasebnega modela brez prevlade katerega koli posameznega subjekta ali skupine subjektov ter poskusov kontrole informacijskih tokov na internetu s strani državnih ali nadnacionalnih organov, da bi zavarovali interes EU pri ohranjanju interneta kot svetovne javne dobrine, pri tem pa sodelovati v procesih z več zainteresiranimi stranmi za upravljanje interneta, ki so še vedno učinkovit mehanizem za spodbujanje svetovnega sodelovanja;

10.

poudarja, da so vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, na katerih je osnovana Unija, ključne vrednote in cilji Evropske unije; zato Evropsko komisijo in države članice poziva, naj zagotovijo, da bodo vse aktivnosti, povezane z upravljanjem interneta, v skladu s temi vrednotami in cilji, zlasti v tistih svetovnih forumih internetnega upravljanja, v katerih sodelujejo države, katerih vrednote se bistveno razlikujejo od evropskih; meni, da bi bilo treba s temi državami v izogib konfliktu pospešiti mednarodni dialog glede urejanja interneta;

11.

meni, da bi se morale vlade osredotočiti na vprašanja, ki so ključna za globalno javno internetno politiko, saj mora vodenje zasebnega sektorja temeljiti na spoštovanju načel javne politike in veljavne zakonodaje, ter da bi se morale držati načela nevmešavanja, razen kadar je to potrebno v izjemnih okoliščinah, pa še takrat bi moralo njihovo ukrepanje spoštovati temeljne človekove pravice in načelo sorazmernosti;

12.

meni, da bi se morale vlade vzdržati vsakodnevnega poseganja v upravljanje interneta ter oviranja inovativnosti in konkurence z nepotrebnim, mučnim in restriktivnim reguliranjem ter da ne bi smele poskušati uvajati nadzora nad nečim, kar je in mora ostati svetovna javna last;

13.

poziva vlade, naj se vzdržijo omejevanja dostopa do interneta s cenzuriranjem, onemogočanjem dostopa, filtriranjem ali drugimi oblikami nadzora ter da ne bi smele zahtevati od zasebnikov, da opravljajo tak nadzor; vztraja, da je treba ohranjati odprt internet, kjer uporabniki lahko dostopajo do informacij in njihove distribucije ter do želenih aplikacij in storitev, kot to določa prenovljeni ureditveni okvir za elektronske komunikacije;

14.

poudarja, da vsakršne omejitve, ki naj bi bile nepogrešljive, v demokratični družbi ne smejo biti strožje, kot je potrebno, hkrati pa morajo biti utemeljene z zakonodajo ter učinkovite in sorazmerne; poudarja, da je treba zagotoviti varstvo mladoletnikov ter poziva države članice, naj prav tako sprejmejo ukrepe, na primer uporabijo sistem obveščanja v javnem interesu, ki je bil uveden z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES, Direktive 2002/58/ES in Uredbe (ES) št. 2006/2004 v zvezi s pravicami uporabnikov (direktiva o pravicah državljanov) (9), s katerimi bodo mladoletnike pripravile do odgovorne uporabe interneta in spletnih informacijskih storitev ter dvignile raven zavesti o možnih nevarnostih novih storitev;

15.

poziva k številnejšim pobudam, s katerimi bi otrokom omogočili varno raziskovanje interneta, po vsem svetu razširili najboljše prakse in okrepili mednarodno sodelovanje v boju proti škodljivim in nezakonitim vsebinam na spletu, zlasti v zvezi s spolnim zlorabljanjem otrok na internetu;

16.

prav tako upošteva posebno potrebo po varstvu ogroženih oseb, zlasti mladoletnikov, s skupnim ukrepanjem javnih in zasebnih zainteresiranih strani; ponavlja, da je treba pri boju proti kibernetskemu kriminalu in otroški pornografiji odstraniti kaznive vsebine pri viru, preden se onemogoči dostop do spletnih mest;

17.

meni, da bi morale vlade poleg načel upravljanja, ki jih določi Komisija, uveljaviti tudi naslednja načela:

18.

poudarja, da bi morala EU doseči soglasje glede uveljavljanja temeljnih načel upravljanja interneta ter to soglasje odločno zagovarjati v mednarodnih forumih in dvostranskih odnosih;

19.

pozdravlja granadsko strategijo, ki jo je pripravilo špansko predsedstvo, zlasti njene vidike, ki se nanašajo na upravljanje interneta, in določbe iz poročila Parlamenta o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu (10) glede priprave evropske listine državljanskih in potrošniških pravic v digitalnem okolju in razvitja „pete svoboščine“, ki bo omogočala prost pretok vsebin in znanja;

20.

je seznanjen z novim dokumentom Združenih držav o upravljanju interneta „Internet Policy 3.0“, ki je bil objavljen 24. februarja 2010;

21.

poudarja, da bi morala EU obravnavati tri ključna vprašanja javne politike:

22.

poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovijo zaščito internetne infrastrukture pred grožnjami in napadi preko usklajenega pristopa EU ter z dokončno vzpostavitvijo nacionalnih skupin za ukrepanje ob izrednih dogodkih in mehanizmov za medsebojno sodelovanje teh skupin;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju večje varnosti kibernetskega prostora v EU ter naj se primerno udeležujejo mednarodnega sodelovanja v zvezi s tem vprašanjem in poudarja potrebo po pristopu, v katerem bodo vsestransko udeležene vse zainteresirane strani in ki bo omogočil boljše razumevanje in poznavanje jurisdikcije s področja kibernetskega kriminala in računalništva v oblaku, osnovan pa bo na enakosti ter jasno določenih obveznostih in odgovornostih vsake od udeleženih zainteresiranih strani;

24.

poudarja pomen varnosti elektronskih storitev, zlasti elektronskih podpisov in potrebe po infrastrukturi javnih ključev na vseevropski ravni, ter Komisijo poziva, naj vzpostavi evropski portal organov za potrjevanje, s katerim bo zagotovila čezmejno interoperabilnost elektronskih podpisov in povečala varnost transakcij, opravljenih z uporabo interneta;

25.

poziva Komisijo, naj državam članicam, ki še niso ratificirale in začele izvajati Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, zagotovi jasna navodila, da bi s tem vse države članice pritegnila k skupnim prizadevanjem za preprečevanje kibernetskega kriminala in neželene pošte, za večje zaupanje uporabnikov in zaščito kibernetskega prostora Evropske unije pred vsakovrstnimi kaznivimi dejanji in prekrški; vse države članice poziva, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti;

26.

poziva vse države članice, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, s čimer bi vzpostavile osnovo za mednarodno sodelovanje pri preprečevanju uporabe interneta v teroristične namene in napadov velikega obsega na računalniške sisteme in skozi njih, ki ogrožajo nacionalno in javno varnost ali gospodarsko blaginjo;

27.

priporoča tudi, naj si Komisija in države članice z ukrepi za večjo raznolikost omrežja in sistemov prizadevajo za okrepljeno varnost in stabilnost interneta, za to pa uveljavljajo konkurenčno pravo, standarde EU in politiko javnih naročil, pa tudi:

28.

poudarja, da so zaradi uspešnosti socialnih mrež, ki je povezana s tehničnimi zmogljivostmi interneta (spomin in obdelava podatkov), nastale težave zlasti s hrambo podatkov in uporabo arhiviranih podatkov; v zvezi s tem obžaluje, da na internetu še ni mogoče uveljavljati „pravice do pozabe“;

29.

poudarja, da je treba najti ustrezno ravnovesje med zaščito zasebnosti uporabnikov in shranjevanjem osebnih podatkov;

30.

obžaluje, da naraščajoče uporabe internetnih omrežij še ne spremljajo pravila, ki bi uporabnikom omogočala upravljanje osebnih podatkov, ki so jih zaupali tem omrežjem;

31.

poudarja, da ima lahko pregledno in odgovorno upravljanje interneta pomembno vlogo pri nadzorovanju, kako iskalniki obdelujejo informacije po svetu;

32.

poziva Komisijo, naj poda predlog za razširitev področja uporabe Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (11), tako da bodo vanjo vključene kršitve varstva podatkov in zasebnosti; poziva Svet, naj odobri pogajanja za sklenitev mednarodnega sporazuma, ki bo državljanom EU zagotovil pravna sredstva v primeru kršitve njihovih pravic do varstva podatkov in zasebnosti v okviru zakonodaje EU;

33.

podpira pospeševanje načela spoštovanja zasebnosti že pri načrtovanju, v skladu s katerim je treba zahteve za varstvo zasebnosti in podatkov čim prej vključiti v življenjski ciklus novih tehnoloških pridobitev ter s tem državljanom zagotoviti varno in uporabniku prijazno okolje;

34.

poudarja, da vse bolj potrebujemo spričevala o varnosti spletnih strani, da bodo potrošniki do spletnih informacij in storitev dostopali z večjim zaupanjem;

35.

poudarja, da bi morale institucije in organi EU ter države članice uskladiti pristop do upravljanja interneta v različnih mednarodnih organih, ki se s tem ukvarjajo, kot je organizacija ICANN in njeni svetovalni organi, vključno z vladnim svetovalnim odborom (GAC);

36.

opozarja na vlogo Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) pri oblikovanju enotnega evropskega informacijskega prostora; ugotavlja, da lahko Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) igra pomembno vlogo, zlasti pri preprečevanju, obravnavanju in odzivanju na težave v zvezi z varnostjo omrežja in informacij, in pozdravlja predlog Komisije za modernizacijo agencije;

37.

poudarja potrebo po še večji učinkovitosti agencije ENISA pri:

38.

poudarja, da je podpora agencije ENISA osredotočena na države članice s posebnimi potrebami, in priporoča, naj agencija še naprej razvija forume za izmenjavo informacij med državami članicami in drugimi;

39.

meni, da mora imeti Komisija osrednjo vlogo pri začetku in usklajevanju vseh vidikov v zvezi z notranjo organizacijo EU za zagotovitev skladnega pristopa EU, vključno v zvezi z IGF;

40.

predlaga, naj Komisija gradi zmogljivosti za resnično evropsko zastopstvo civilne družbe v mednarodnih forumih za upravljanje interneta in organizacijah ali konzorcijih za internetne standarde;

41.

odločno poziva Komisijo, naj olajša sprejetje skladnega in skupnega pristopa EU do IGF in drugih večjih dogajanj v zvezi z upravljanjem interneta, tako da predloži osnutek dokumenta o stališču EU Parlamentu in Svetu v razpravo precej pred vsakim takšnim dogodkom;

42.

podpira nadaljevanje in razvoj modela IGF na svetovni, regionalni (vključno s tribuno EuroDIG) in nacionalni ravni, pri čemer se zavzema za ohranitev njegovih glavnih značilnosti kot neobvezujočega postopka z več zainteresiranimi stranmi, da bo ostal odprt forum za dialog in izmenjavo dobre prakse med vladami, civilno družbo in zasebnim sektorjem ter nova oblika participativne demokracije;

43.

poudarja, da je pomembno v razprave o internetnem upravljanju povabiti azijske akterje, pri čemer je treba upoštevati posebnosti azijskega trga;

44.

poleg tega poudarja, da je treba v proces oblikovanja modela upravljanja vključiti tudi končne uporabnike, pri tem pa poudariti sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

45.

priporoča izboljšanje IGF na naslednje načine:

46.

podpira delo Komisije in španskega ter belgijskega predsedstva v zvezi s srečanjem IGF v Vilni septembra 2010 in poziva k večji udeležbi Evropskega parlametna;

47.

na splošno podpira pozitivno stališče Komisije glede sedanjega upravljanja organizacije ICANN, ki temelji na vodilni vlogi zasebnega sektorja;

48.

priznava, da je ICANN uspelo zagotoviti trdnost sistema domenskih imen;

49.

podpira nadaljnje izvajanje procesa, ki ga je nedavno začel ICANN, to je dodeljevanje domenskih imen v še drugih abecedah, ne le latinici;

50.

poziva k uvedbi nove generične vrhnje domene za kulturne organizacije, centre kulturnih dejavnosti, medije in umetnike, na primer „.kultura“ ali „.umetnost“;

51.

poziva k večji odgovornosti zasebnih podjetij, ki registrirajo in dodeljujejo imena domen, saj ponujajo storitev, ki je postala za družbo zelo pomembna; v zvezi s tem je treba vzpostaviti skupna merila, ki bi povečala preglednost in zagotovila, da ta podjetja prevzamejo večjo odgovornost;

52.

poziva.eu registrar EURid, naj izvede temeljito medijsko in spletno kampanjo za promocijo domene.eu po vseh državah članicah, da bi se lažje razvilo evropsko spletno okolje, ki bo temeljilo na vrednotah, značilnostih in politikah Evropske unije;

53.

izpostavlja pomembnost procesa oblikovanja politike vladnega svetovalnega odbora (GAC) v organizaciji ICANN in priporoča, naj se učinkovitost odbora GAC okrepi, med drugim z ustanovitvijo sekretariata z ustreznimi podpornimi zmogljivostmi; meni, da je za države članice EU pomembno, da aktivno sodelujejo pri delu tega odbora;

54.

meni, da je treba organizacijo ICANN izboljšati na naslednje načine:

55.

podpira mnenje Komisije, da naj ureditev organa IANA vsebuje tudi mehanizem za večstransko odgovornost, in potrjuje, da v prihodnje ne sme ena sama vlada odločilno vplivati na organ IANA, saj mora biti njeno delovanje nasprotno podrejeno postopni internacionalizaciji, ki bo privedla do večstranskega nadzora;

56.

meni, da lahko izjava o zavezanosti iz 2009 predstavlja pozitivno izhodišče za nadaljnji razvoj organizacije ICANN, pri tem pa poudarja, da:

57.

odločno poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu zagotovi letna poročila o dogajanju v zvezi z upravljanjem interneta v preteklem letu in pripravi prvo takšno poročilo do marca 2011;

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/41

A.

ker je Komisija v svojem sporočilu „Pregled inovacijske politike Skupnosti v spreminjajočem se svetu“ napovedala spremenjeno inovacijsko strategijo v obliki akcijskega načrta,

B.

ker mora biti prihodnja inovacijska strategija tesno povezana s strategijo EU 2020,

C.

ker je Komisija v svojem sporočilu „Nova obzorja IKT – strategija za raziskovanja na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij v Evropi“ napovedala novo strategijo za raziskovanje prihodnjih in nastajajočih tehnologij z uvedbo vodilnih pobud,

D.

ker je treba pri razvoju evropske inovacijske politike upoštevati vse tri strani trikotnika znanja, namreč raziskave, inovacije in izobraževanje,

E.

ker so inovacijske zmožnosti podjetij v veliki meri odvisne od dostopa do zadostnih finančnih sredstev in ker kreditni krč, ki je posledica sedanje gospodarske krize, grozi, da bo bistveno omejil inovacijske zmožnosti podjetij, še posebej malih in srednjih,

F.

ker so inovacije osrednji instrument za uspešno reševanje sedanjih velikih družbenih in okoljskih izzivov ter uresničevanje strateških političnih ciljev EU glede konkurenčnosti, podnebnih sprememba, zaposlovanja, demografskih sprememb in vključujoče družbe,

G.

ker Evropska unija ne bo izpolnila svojih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2020, še posebej cilja, da za 20 % zmanjša emisije toplogrednih plinov, za 20 % poveča energetsko učinkovitost in doseže vsaj 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov, če ne bo pospeševala razvoja in čim širše uporabe čistih, trajnostnih in energetsko učinkovitih tehnologij; ker mora prihodnja inovacijska strategija v celoti zajeti to razsežnost,

H.

ker so raziskave na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (kot so kvantne tehnologije, informacijske in komunikacijske tehnologije, ki izhajajo iz biologije in nanotehnologije) s svojim vplivom na dolgoročno konkurenčnost odskočna deska za inovacije, saj ustvarjajo popolnoma nova področja gospodarskih dejavnosti, hkrati pa spodbujajo nove panoge in visokotehnološka mala in srednja podjetja,

I.

ker spodbujanje in razvoj trajnostnih tehnologij nista nujna samo za uresničevanje podnebnih in energetskih ciljev EU, temveč lahko Unija to tudi dobro izkoristi za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast,

J.

ker lahko neenakomerna porazdelitev omejenih sredstev ovira inovacije; ker bi morala politika EU glede surovin obravnavati osrednje izzive tako, da bi zagotovili pravičen dostop,

K.

ker bo spodbujanje trajnostnih in energetsko učinkovitih tehnologij v obdobju vedno večjega pomanjkanja virov povečalo zanesljivost oskrbe z energijo v EU,

L.

ker so demografske spremembe eden od osrednjih izzivov prihodnosti, ki terja tudi nove tehnološke rešitve,

M.

ker mora EU v industrijskih panogah, kjer je njen konkurenčni položaj zaenkrat še dober, združiti moči in okrepiti svoje prednosti ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni,

1.

verjame, da v Evropi obstajajo možnosti za tesnejšo povezavo med raziskavami in inovacijami; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celovit pristop do znanosti in inovacij;

2.

opozarja Komisijo EU, da je treba prihodnjo politiko EU na področju inovacij zastaviti bolj široko in da mora v svojem bistvu zajeti vse oblike inovacij, ne samo tehnoloških (inovacije pri proizvodih in postopkih), temveč tudi upravne, organizacijske, socialne in z delom povezane inovacije, vključno z novimi inovativnimi poslovnimi modeli ter inovacijami na področju storitev, ob tem pa je treba upoštevati tudi drugi stranici trikotnika znanja (raziskave in izobraževanje);

3.

poudarja, da so inovativnost v prvi vrsti novosti, ki se odzivajo na potrebe potrošnikov in trga; zato poziva Komisijo, naj zagotovi večje priznanje povpraševanju potrošnikov kot najpomembnejši gonilni sila inovacij; opozarja, da bi morali inovacije v prihodnje meriti ne zgolj z vidika okoljskega in ekonomskega prispevka, temveč upoštevati tudi njihovo socialno dodano vrednost, če želimo preprečiti nastajanje novih socialnih razlik;

4.

poudarja, da je krepitev podjetnikov kot nosilcev inovacij v Evropi nujni pogoj za učinkovito delovanje konkurenčnega notranjega trga, ki temelji na odpravi trgovinskih ovir ter visoki ravni varstva potrošnikov in socialne kohezije;

5.

poziva Komisijo, naj za inovacije postavi ambiciozna merila, osredotočena na velike družbene izzive, in naj odpravi sedanjo razdrobljenost različnih evropskih pobud;

6.

močno podpira ugotovitev Evropske komisije, da so ključne spodbujevalne tehnologije in raziskave na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij nujen predpogoj za trajnostno povečevanje splošne konkurenčnosti EU; se pridružuje zahtevi, ki jo je Komisija naslovila na države članice, naj se sporazumejo o pomenu uporabe ključnih spodbujevalnih tehnologij v EU; v zvezi s tem poudarja, da lahko (i) ključne tehnologije kot so mikro- in nanoelektronika, fotonika, bio- in nanotehnologija, (ii) novi materiali in (iii) nove prihodnje tehnologije odprejo številne nove možnosti za inovacije ter prispevajo k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo znanja;

7.

poudarja, da morajo biti inovacije osredotočene na posameznika, in pozdravlja prizadevanja za okrepitev dialoga med univerzami in podjetji, ki znatno prispeva k spodbujanju raziskav in inovacij, pa tudi k učinkovitejši uporabi znanja, ki ga zasebni sektor pridobi z univerz, ter pri bogatenju akademskega izobraževalnega gradiva v skladu sodobnimi družbenimi in poslovnimi zahtevami;

8.

opozarja, da je treba ključne spodbujevalne tehnologije ter nove prihodnje tehnologije poiskati v sodelovanju s podjetji na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, tudi malimi in srednjimi, pri čemer je treba upoštevati tudi regionalne gospodarsko-politične cilje; poziva EU, naj zagotovi, da bo upoštevan prispevek predlagane skupine strokovnjakov na visoki ravni k opredelitvi, ratifikaciji in izvajanju konkretnih kratko-, srednje- in dolgoročnih ukrepov v podporo tem tehnologijam;

9.

pozdravlja ukrepe na področju inovacij kot dopolnilo nacionalnim industrijskim strategijam na ravni Skupnosti in z medsektorskega vidika ter poziva Komisijo, naj še naprej uporablja ta pristop;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj združijo širjenje digitalnih omrežij prihodnje generacije in inteligentnih omrežij z inovacijskimi dejavnostmi, da bi v celoti izkoristili njihove prednosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev, tudi iz strukturnih skladov;

11.

poudarja, da so investicije na področju visokohitrostnih internetnih omrežij in širitve širokopasovnih povezav osnovni pogoj za večjo in učinkovitejšo širitev inovativnih dosežkov ter za zmanjševanje razlik med regijami EU na področju inovacij;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo konvergenčne politike na področju inovacij in s tem zmanjšajo razlike med državami članicami;

13.

podpira dejstvo, da Komisija pripravlja evropski akt o inovativnosti za skladnejšo inovacijsko strategijo;

14.

poudarja, kako pomembne so ekološke inovacije in zelena podjetja, ki imajo lahko pomembno vlogo pri povezovanju inovacijske politike s sektorji, ki so ključnega pomena za EU, kar bi lahko privedlo do pomembnih primerljivih prednosti za evropsko gospodarstvo;

15.

poudarja pomembno vlogo ekoloških inovacij, zlasti v zvezi z večjo učinkovitostjo virov;

16.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo inovacijski grozdi za prihodnjo politiko EU na področju inovacij, in zlasti opozarja na potencial grozdov znanja; pozdravlja vzpostavitev posebnih inovacijskih in poslovnih pasov okoli univerz, raziskovalnih inštitutov ter znanstvenih in tehnoloških parkov; poziva, naj se preuči možnost ustanovitve enotnega in poenostavljenega okvira za financiranje in delovanje novih inovacijskih pasov;

17.

poudarja, da je treba obstoječe grozde – tudi tiste, ki so na nekaterih področjih vodilni v svetu, – še naprej razvijati, in sicer z usklajenimi ukrepi EU, držav članic in regij, da bi ti grozdi ohranili in izboljšali svojo vlogo;

18.

v zvezi s tem poudarja, da je treba pri vseh ukrepih na področju grozdov upoštevati potrebe podjetij, tudi malih in srednjih podjetij, zlasti tistih, ki inovirajo, saj imajo inovacije odločilno vlogo pri spodbujanju podjetništva;

19.

poziva ustrezne organe na ravni držav članic in Skupnosti, naj izboljšajo okvirne razmere za čezmejno sodelovanje grozdov;

20.

poudarja, da imajo mala in srednja podjetja kot partnerji v vrednostni verigi in kot samostojni ponudniki inovativnih proizvodov osrednjo vlogo;

21.

poziva k okrepljenemu evropskemu pristopu do financiranja inovacij in do preprečevanja sedanje razdrobljenosti in kratkoročne usmerjenosti; meni, da je oskrba z zadostnimi finančnimi sredstvi bistvena za razvoja inovacij, zato je treba proračun EU za inovacije znatno povečati; poziva, naj se to upošteva tako pri reviziji zdajšnjega finančnega okvira kot pri načrtovanju za finančno perspektivo 2014–2020; ob tem opozarja, da je treba obenem pregledati pravila za upravičenost predindustrijskih oziroma poskusnih raziskav in razvoja do namenskih sredstev; poziva države članice, naj povečajo svoja sredstva za financiranje raziskav in razvoja, da bi dosegle cilj, določen v Barceloni leta 2002, po katerem naj bi do leta 2010 v ta namen uporabile 3 % BDP; poudarja, kako pomembno je financiranja raziskav in inovacij v času gospodarske krize, saj bo na dolgi rok povečalo ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da je treba nameniti večji delež raziskovalnih in razvojnih programov za inovacije;

22.

meni, da morajo biti izdatki EU za raziskave in inovacije osredinjeni na cilje, na primer zagotavljanje spodbud za komercialno uporabo raziskovalnih dognanj, pa tudi na izčrpnejše informiranje o virih in možnostih financiranja; poudarja, da je pomembno ohraniti preglednost in enake možnosti za dostop do sredstev za predloge raziskav na podlagi javnih razpisov; poziva Komisijo in države članice, naj sredstva iz strukturnih skladov uporabijo za spodbuditev inovacij v večjem obsegu; poudarja, da je treba razviti sheme za financiranje socialnih inovacij z večjo osredinjenostjo na družbeni donos;

23.

poudarja, da je poleg povečanja sredstev odločilno tudi doseči kritično maso; priporoča, da se v ta namen uporabijo javni razpisi in še posebej poudarja, da je treba sredstva usmeriti tja, kjer je lahko učinek vzvoda največji, na primer pri ključnih spodbujevalnih tehnologijah in vodilnih pobudah za prihodnje tehnologije, da se bo ustvarjala dodana vrednost za Evropo; v zvezi s tem poudarja, da je nujno izkoristiti sinergijske učinke med okvirnimi programi za raziskave in inovacije ter strukturnimi skladi; poudarja, da se morajo različni organi, ki upravljajo sedmi okvirni program, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ter strukturne sklade, zavedati možnosti, ki jih ponujajo ti instrumenti; obžaluje, da priložnosti za financiranje v okviru sedanjih sinergij še vedno niso dovolj poznane; poziva regije in države članice, naj povečajo prizadevanja za boljše obveščanje o tem;

24.

pozdravlja ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ustanovljenega za spodbujanje in ustvarjanje vodilnih inovacij na svetovni ravni z zbliževanjem visokega šolstva, raziskav in podjetij ob skupnemu cilju; poudarja, da lahko Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo močno prispeva k zagotavljanju pobud za inovacijske programe, in v zvezi s tem opozarja na njegovo pomembno vlogo; poziva Komisijo, naj proračun Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo pripravi tako, da bodo dodeljena sredstva skupaj z drugimi viri omogočila kritično maso, ki je potrebna za obravnavanje in celovito raziskovanje najpomembnejših izzivov, s katerimi se srečuje evropska družba;

25.

poudarja, da je treba določiti smernice, ki bodo zagotovile konkurenčno dodeljevanje in hitro uporabo sredstev, in uvesti sistem nagrajevanja projektov z znatnimi in takojšnjimi ekonomskimi učinki;

26.

poudarja, da bi morala biti Evropa vodilna na področju razvoja spletnih tehnologij in nizkoogljičnih aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije; predlaga, naj se v naslednji finančni perspektivi proračun EU za informacijske in komunikacijske tehnologije podvoji;

27.

poudarja, da je treba inovacijsko politiko uskladiti z drugimi politikami EU in nacionalnimi politikami (vključno z industrijsko, okoljsko in potrošniško politiko) ob upoštevanju, da morajo biti opredeljeni pristopi dovolj prožni, da jih bo mogoče prilagajati različnim nacionalnim in regionalnim okoliščinam;

28.

obžaluje, da prizadevanja za poenostavitev instrumentov EU na področju raziskav in inovacij niso bila uspešna ter da so postopki še vedno preveč zapleteni in zamudni, kar ovira zlasti sodelovanje malih in srednjih podjetij v teh programih;

29.

meni, da je treba zaradi uporabniške prijaznosti in preglednosti preprečiti prekrivanje in podvajanje programov pomoči, do česar pride zaradi pomanjkljivega usklajevanja različnih ravni delovanja; poziva Komisijo, naj preveri, ali bi bilo v prihodnosti mogoče združiti instrumente EU za spodbujanje malih in srednjih podjetij v pristojnost enega generalnega direktorata, na primer generalnega direktorata za podjetništvo; meni, da bilo tako načrtovanje lažje, morebitnim uporabnikom pa bi bilo omogočeno opraviti vse na enem mestu;

30.

Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da bo regulativni okvir EU podpiral inovacije, ne pa oviral spremembe, in da bodo ustrezne notranje službe in generalni direktorati sodelovali ob pomoči struktur, kakršna je predvidena delovna skupina, tako da bodo vprašanja inovacij celovito in izčrpno preučili; vztraja, da bi to moralo privesti do manj razdrobljenih instrumentov EU na področju inovacijske politike;

31.

poziva tudi države članice, naj učinkovito uskladijo pobude pristojnih državnih organov;

32.

ugotavlja, da bi morala biti skupna prizadevanja akterjev na ravni EU usmerjena v odpravo razkoraka med raziskavami in inovacijami ter tržljivostjo in trženjem proizvodov; poudarja, da so potrebni vmesniki med okvirnimi programi oziroma da je potrebna povezljivost med ukrepi za raziskave in inovacije;

33.

poziva Komisijo, naj razvije nove inovacijske kazalnike, ki bodo bolje ustrezali vse bolj na znanju temelječim gospodarstvom, in naj prilagodi sedanje kazalnike, tako da evropski pregled na področju inovacij ne bo zgolj primerjalno analiziral zmogljivosti držav članic za inovacije, pač pa tudi pokazal močne plati in dosežke ter pomanjkljivosti inovacijskih ukrepov EU;

34.

poudarja, da bi bile pomembne izdatnejše informacije o ustreznih možnostih in virih financiranja ter zanesljivi podatki glede alternativnih oblik financiranja, na primer o licenčnih sporazumih, da bi podjetja spodbudili k večjemu vlaganju;

35.

poudarja, da je treba poleg javnega financiranja bolj spodbuditi zasebno financiranje;

36.

poudarja, da je pomembno bolje uskladiti dostop do sredstev EU za vse udeležence, da bi mala in srednja podjetja bolj sodelovala v upravnih strukturah in pri dejavnostih skupnih tehnoloških pobud;

37.

poziva Komisijo, naj predstavi praktične ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za inovativna podjetja v akcijskem načrtu za inovacije; v zvezi s tem poudarja, da je treba nujno upoštevati različne potrebe glede financiranja in inovacijsko intenzivnost podjetij v različnih fazah ustanovitve in rasti;

38.

poudarja, da je treba ustvariti razmere za boljšo razpoložljivost tveganega kapitala, tudi ob upoštevanju potreb malih in srednjih podjetij, in razširiti instrumente financiranja Evropske investicijske banke na osnovi delitve tveganja; poziva Komisijo, naj preveri, kateri ukrepi se lahko sprejmejo, da se doseže delitev tveganja, ki bi bila sprejemljiva za vse udeležence, s čimer bi spodbudili zasebne naložbe na področju inovacij;

39.

poziva ustrezne organe držav članic in EU, naj razvijejo dokazano uspešna orodja za financiranje malih in srednjih podjetij, na primer mikrokredite, tvegani kapital za ljudi, ki želijo vlagati v inovativna podjetja, „poslovne angele“ za sponzoriranje poslovnih projektov mladih raziskovalcev, posojila in jamstva, ter naj oblikujejo davčne, finančne, poslovne in upravne spodbude za naložbe, saj bi tako zmanjšali tveganje za selitev podjetij zaradi neugodnih okvirnih pogojev za državno pomoč ter spodbudili podjetja k zaposlovanju kadrov za raziskave in inovacije, s tem pa bi spodbodli razvoj novih izdelkov in storitev;

40.

poudarja, da je treba v javnih razpisih, objavljenih v okviru pobud za raziskave in inovacije, zagotoviti minimalna sredstva za mala in srednja podjetja, ki ustrezajo obveznostim iz sedmega okvirnega programa (15 % sredstev programa sodelovanja);

41.

poziva Komisijo, naj v skladu z načeli notranjega trga prilagodi veljavne predpise EU za državno pomoč tako, da bi podprli naložbe v nujno potrebne nove tehnologije ter zagotovili dolgoročno konkurenčnost Unije in enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni; še posebej poziva Svet in Komisijo, naj ob reviziji evropskih pravil o državni pomoči razmislita o pobudi o ključnih spodbujevalnih tehnologijah ter omogočita državam članicam, da vzpostavijo nacionalne sisteme spodbud za uveljavitev ključnih spodbujevalnih tehnologij;

42.

poudarja, kako pomembne so skupne tehnološke pobude, da bi izpolnili nekatera merila glede velikosti in upravnih struktur, in izvesti občasno oceno učinka glede prispevka sprejetih skupnih tehnoloških pobud h konkurenčnosti evropske industrije;

43.

v zvezi s tem pozdravlja, da bo v letu 2010 pregledan okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije;

44.

meni, da je treba za boljše spodbujanje inovacij odpraviti odvečno birokracijo za prosilce; poziva Komisijo, naj s preoblikovanjem postopkov okvirnega programa in vzpostavitvijo odbora uporabnikov odpravi birokracijo;

45.

poziva zadevne akterje EU, naj ravno zaradi malih in srednjih podjetij izboljšajo okvirne pogoje varstva intelektualnih pravic, predvsem patente, saj so njihovi stroški in kakovost osrednji dejavnik pri inovacijah;

46.

v zvezi s tem obžaluje, da v EU ni resničnega notranjega trga za inovacije, Komisijo in države članice pa poziva, naj usklajujejo svoja prizadevanja na tem področju, zlasti kar zadeva čimprejšnji dogovor o patentu Skupnosti in enotnem sistemu patentnih sodišč, ter poudarja, da je za razvoj inovativnih izdelkov pomembna standardizacija;

47.

priporoča spodbujanje sodobnih politik na področju intelektualne lastnine, ki pospešujejo inovacije, kot so združevanje patentov, skupne patentne platforme in licence za vse pravice;

48.

ob tem poudarja pomen razvijanja patenta Skupnosti za evropsko gospodarstvo, ki bi bil prijazen do malih in srednjih podjetij in bi bil skladen s politikami Unije o inovacijah;

49.

ugotavlja, da postaja uporaba patenta kot zavarovanja za bančno financiranje čedalje pomembnejša, vendar banke zaradi pomanjkljivega tehnološkega znanja ne morejo oceniti vrednosti patentov; poziva Komisijo, naj preuči, ali naj EU nudi podporo pri razvoju standardov vrednotenja;

50.

poudarja pomen programov za spodbujanje malih in srednjih podjetij k uporabi tehnologije in raziskovalnega osebja;

51.

poudarja, da je treba trikotnik znanja (raziskave, inovacije in izobraževanje) obravnavati kot celoto; zato zahteva, da se ne smejo zmanjšati naložbe v izobraževanje in spopolnjevanje kvalificiranih delavcev, saj so izjemno pomembne glede na vpliv, ki ga imajo zmogljivosti za inovacije na konkurenčnost EU: poudarja, da je treba ustvariti čim privlačnejše razmere za raziskovalce in domače strokovnjake, tudi glede njihove mobilnosti, da bi EU ohranila konkurenčnost v svetovnem merilu; poudarja, da to sovpada z izboljšanjem delovnih razmer za raziskovalke;

52.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/48

A.

ker je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU v okviru Lizbonske pogodbe ter tako moralna dolžnost kot dolgoročni interes EU,

B.

ker morajo imeti EU, kot največja donatorka na svetu, in njene države članice vodilno vlogo na septembrskem srečanju o razvojnih ciljih tisočletja ter sprejeti ambiciozno in enotno stališče, ki lahko deluje kot gonilna sila k pravočasni izpolnitvi razvojnih ciljev tisočletja,

C.

ker Evropski uniji trenutno primanjkuje približno 20 milijard EUR za njene odhodkovne obveznosti glede razvojnih ciljev tisočletja,

D.

ker nekatere države članice EU zmanjšujejo proračune za pomoč,

E.

ker vrednost svetovnih finančnih transakcij znaša toliko kot 70-kratnik svetovnega BND,

F.

ker je lahko nepredvidljiva pomoč škodljiva za države prejemnice in ker bi lahko kakovostnejša pomoč sprostila dodatne 3 milijarde EUR na leto za razvojne proračune EU in njenih držav članic (12),

G.

ker je bilo 82 % novih posojil Mednarodnega denarnega sklada namenjenih državam na evropskem območju, medtem ko bi imele najmanj razvite države koristi od večje vsote novih posojil Mednarodnega denarnega sklada,

H.

ker ZN ostajajo najbolj vključujoč forum za obravnavanje vprašanj svetovnega upravljanja, čeprav je skupina G-20 bolj reprezentativna od skupine G-8,

I.

ker nedoslednosti v politikah EU ne smejo ogroziti učinka financiranja razvoja,

J.

ker denarna nakazila prispevajo vsaj 300 milijard USD na leto v gospodarstva držav v razvoju (13),

K.

čeprav je bil pri nekaterih razvojnih ciljih tisočletja dosežen spodbuden napredek, ni še uresničen noben od osmih razvojnih ciljev, in samo odločna politična volja lahko omogoči, da se v petih letih pred rokom leta 2015, dosežejo ti cilji,

L.

ker je verjetno, da nekatere najmanj razvite države ne bodo izpolnile nobenega razvojnega cilja tisočletja,

M.

ker je nedavna kriza pomanjkanja hrane in goriva skupaj s svetovno gospodarsko recesijo in podnebnimi spremembami povzročila nazadovanje pri napredku zadnjega desetletja glede zmanjšanja revščine,

N.

ker lastništvo zemlje ustvarja pobudo za posameznike, družine in skupnosti, da prevzamejo nadzor nad lastnim razvojem, in zagotavlja varno preskrbo hrane na lokalni ravni,

O.

ker lahko zmanjševanje podnebnih sprememb v državah v razvoju stane več kot 100 milijard USD na leto do leta 2020 (14) in vsaj toliko tudi gospodarska recesija (15),

P.

ker je treba pri pregledu razvojnih ciljev tisočletja upoštevati razmere v državah v razvoju s srednje visokim dohodkom, saj še vedno potrebujejo pomoč za uresničitev svojega celotnega razvojnega potenciala,

Q.

ker so zlasti industrializirane države odgovorne za podnebne spremembe ter finančno in gospodarsko krizo,

R.

ker se število revnih zaposlenih in oseb na nestabilnih delovnih mestih povečuje,

S.

ker pomanjkanje miru in varnosti, demokracije in politične stabilnosti pogosto preprečuje revnim državam, da bi v celoti izpolnile svoj razvojni potencial,

T.

ker korupcija uničuje produktivnost, ustvarja nestabilnost in ovira tuje naložbe,

U.

ker naj bi nezakoniti kapitalski tokovi iz držav v razvoju znašali med 641 in 941 milijard USD, ta odtok pa zmanjšuje sposobnost držav v razvoju za proizvodnjo lastnih sredstev in dodelitev več sredstev za zmanjšanje revščine (16),

V.

kljub temu, da je bil narejen ogromen napredek pri uresničevanju nekaterih razvojnih ciljev tisočletja s področja zdravstva, pa se ne uresničujejo trije cilji s področja zdravstva, predvsem na področju umrljivosti mater,

W.

ker je razlog za 13 % vseh smrti mater v državah v razvoju nevarni splavi in ker je to število precej višje v Afriki (17),

X.

ker se je financiranje načrtovanja družine na podlagi posamezne ženske v zadnjem desetletju znatno zmanjšalo,

Y.

ker bodo v revnih državah še vedno obstajali izzivi in trpljenje, povezani z revščino, tudi če dosežemo vse razvojne cilje tisočletja,

Z.

ker bi neizpolnitev obljub glede razvojnih ciljev tisočletja pomenila nadaljnjo trpljenje več milijonov revnih oseb ter bi resno spodkopala zaupanje med severom in jugom,

1.

pričakuje, da se bo Evropski svet junija 2010 dogovoril o ambicioznem in enotnem stališču EU pred septembrskim srečanjem ZN o razvojnih ciljih tisočletja ter sprejel nove, k rezultatom usmerjene, dodatne, pregledne in izmerljive zaveze;

2.

poziva države članice, naj izpolnijo obveze, o katerih so se dogovorile v okviru Evropskega soglasja o razvoju;

3.

poudarja, da mora doseganje razvojnih ciljev tisočletja ostati osrednji cilj Evropske unije; poudarja, da je treba zmanjševanje revščine z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja nedvoumno priznati kot splošen okvir za razvojno politiko EU in da mora biti to jasno izraženo v vseh zadevnih politikah, vključno s trgovinsko politiko, in zakonodajnih predlogih; meni, da se razvojni cilji tisočletja ne smejo obravnavati kot tehnično vprašanje, ki bo rešeno le z zagotovitvijo več denarja ali trgovinskih priložnosti, ne da bi opredelili in obravnavali osnovne vzroke revščine;

4.

poudarja, da podatki iz nedavnega poročila ZN o ponovnem razmisleku o revščini niso le zaskrbljujoči, ampak tudi jasno kažejo, da je tveganje, da razvojni cilji tisočletja ne bodo doseženi, resnično;

5.

poziva vse države članice, naj izpolnijo svoje obljube o 0,7-odstotni pomoči najpozneje do leta 2015;

6.

poziva EU in države članice, naj uvedejo ukrepe za večjo odgovornost glede zaveze, da bodo do leta 2015 kot pomoč prispevale 0,7 % BND in da bodo uvedle postopek za medsebojni strokovni pregled uradne razvojne pomoči, s katerim bi se v okviru Sveta za zunanje zadeve ocenjeval napredek pri doseganju cilja 0,7 % do leta 2015, zaključil pa bi se s poročilom Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu;

7.

poziva vse države članice, naj sprejmejo ukrepe za razvojno pomoč in izdajo večletne časovne načrte za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost uradne razvojne pomoči, in glede tega zahteva, naj objavi zneske, ki so jih za to pomoč porabile države članice;

8.

poziva EU in OECD, naj ne razširita opredelitve razvojne pomoči ali odpisa dolga ali drugih finančnih tokov, ki niso povezani z uradno razvojno pomočjo, na izdatke za pomoč;

9.

poziva vse države članice, naj v okviru skupine G-20 in OZN aktivno odpravijo davčne oaze, davčne goljufije in nezakonite finančne tokove ter spodbujajo večjo preglednost, tudi avtomatično razkritje pridobljenih dobičkov in plačanih davkov s sistemom poročanja po državah, da bo državam v razvoju omogočeno zadržati svoja sredstva za lasten razvoj;

10.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj pregleda svojo politiko o finančnih središčih z ugodnim davčnim sistemom na podlagi meril, ki so strožja od seznama Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za opredelitev prepovedanih in nadzorovanih jurisdikcij, ter zagotovi njeno izvajanje in letna poročila o napredku;

11.

poziva vse države članice in mednarodno skupnost, naj sprejmejo ukrepe za pocenitev denarnih nakazil;

12.

poziva vse države članice, naj podprejo pobude OZN in sprejmejo ukrepe za večjo odgovornost posojilodajalcev in posojilojemalcev pri transakcijah državnega dolga;

13.

poziva vse države članice in mednarodno skupnost, naj si ponovno prizadevajo za olajšanje bremena dolgov najmanj razvitih držav z dobrimi rezultati na področju odgovornosti, preglednosti in dobrega upravljanja;

14.

poziva EU, naj zagotovi obsežno financiranje za pomoč revnim državam pri boju proti učinkom podnebnih sprememb in gospodarske krize; vztraja, da morajo biti ta sredstva resnično dodatek k obstoječim obveznostim glede pomoči;

15.

poziva vse države članice, naj se obvežejo, da bodo bistveno več sredstev namenile razvojnemu sodelovanju in nujni pomoči v okviru naslednje finančne perspektive ter Evropskega razvojnega sklada;

16.

poziva Evropsko komisijo, naj uporabi svoje obstoječe instrumente sodelovanja z državami v razvoju, tudi akcijske načrte evropske sosedske politike, vzhodno partnerstvo ter GSP in GSP+, za dodatno opredelitev in izvajanje konkretnih ukrepov za olajšanje uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja;

17.

poziva vse države članice, naj znatno povečajo znesek pomoči, ki ga zagotavljajo s proračunsko podporo, zlasti prek pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, vendar vztraja, da je treba izpolniti merila glede demokracije, spoštovanja človekovih pravic, upravljanja in drugih osnovnih vprašanj ter zagotoviti številčnejša in boljša spremljanja in revizije;

18.

poziva vse države članice, naj zagotovijo nadaljevanje prizadevanj EU z različnimi veljavnimi finančnimi instrumenti na svetovni in državni ravni poleg proračunske podpore, vključno z globalnim skladom za boj proti HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji ter drugimi zadevnimi organizacijami in mehanizmi, zlasti organizacijami civilne družbe in skupnostmi;

19.

poziva vse države članice, naj še naprej izboljšujejo usklajevanje na področju donatorstva, tako da sprostijo vso svojo pomoč v skladu s pariške deklaracijo in deklaracijo iz Akre, s čimer bi zmanjšale prekomerno razpršenost proračunske pomoči, kar je bistveno za skladnost in sprostitev pomoči; prav tako je treba priznati, da lahko različne države članice nudijo strokovno znanje iz različnih geografskih področij in razvojnih sektorjev;

20.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo v novi institucionalni ureditvi EU glavna odgovornost za načrtovanje razvojnih skladov in določitev prednostnih nalog ostala v pristojnosti komisarja za razvoj;

21.

poziva EU, naj konkretno ukrepa proti revščini s sprejetjem usklajene politike, ki bo vključevala trgovino in razvojno sodelovanje ter skupno kmetijsko in ribiško politiko, za preprečevanje neposrednega ali posrednega negativnega učinka na gospodarstva držav v razvoju;

22.

poziva EU, naj zagovarja načelo zanesljive preskrbe s hrano v državah v razvoju in naj med sedanjimi pogajanji v STO pozove vse akterje k spoštovanju tega načela;

23.

meni, da uresničitev razvojnih ciljev tisočletja zahteva ukrepe za spodbujanje dostopa do zemljišč, vode in virov biotske raznolikosti ter ukrepe za spodbujanje politike lokalne podpore za trajnostno majhno kmetijstvo;

24.

poziva EU, naj obnovi svoje sporazume o ribištvu v skladu z razvojem, da bodo v celoti upoštevali socialne in gospodarske učinke na lokalne skupnosti, zlasti z dolgoročno sektorsko podporo EU in mehanizmom, pri katerem lastniki ladij krijejo pravičen delež stroškov dostopa do ladjevja EU;

25.

poziva EU in mednarodno skupnost, naj podpreta vladavino prava in nepodkupljivo upravo, predelovalno industrijo in diverzifikacijo proizvodnje ter učinkovito infrastrukturo v državah v razvoju za njihovo povečano zmogljivost, da bodo pravično konkurirale na svetovnem trgu;

26.

poziva EU, naj si prizadeva za pravočasno, razvojno usmerjeno sklenitev kroga pogajanj STO iz Dohe;

27.

poziva k oceni tveganj podnebnih sprememb, ki naj se sistematično vključi za vsa področja političnega načrtovanja in sprejemanja odločitev, vključno s trgovino, kmetijstvom in varno oskrbo hrane; prav tako zahteva, da se rezultati te ocene uporabijo pri oblikovanju jasnih smernic za politiko trajnega razvojnega sodelovanja;

28.

poudarja, da se je treba na svetovni ravni učinkovito odzvati na problem podnebnih sprememb, pri čemer bi industrializirane države morale sprejeti svojo odgovornost in vodilno vlogo v boju proti učinkom toplogrednih plinov, ki bodo ogrozili uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, če ne bodo zaustavljeni;

29.

poziva EU in države članice, podpisnice Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji iz Espooja, naj v celoti upoštevajo določbe protokola pri podpiranju razvojnih programov in javnih projektov v državah v razvoju;

30.

je prepričan, da je lahko trgovina močna gonilna sila gospodarske rasti, čeprav sama po sebi ne more odpraviti razvojnih težav; meni, da je zaradi počasnega napredka kroga pogajanj v Dohi oviran prispevek mednarodnega trgovinskega sistema k doseganju razvojnih ciljev tisočletja; poudarja, da bi pozitiven zaključek kroga pogajanj v Dohi lahko prispeval k svežnju gospodarskih spodbud na svetovni ravni; jemlje na znanje številne študije UNCTAD in drugih ustanov, ki kažejo, da je obsežna liberalizacija trgovine v najmanj razvitih državah malokrat prispevala k trajnostnemu in znatnemu zmanjševanju revščine ter da je povzročila poslabšanje trgovinskih pogojev držav v razvoju, zlasti afriških držav;

31.

poudarja pomen prizadevanj za olajšanje vključitve držav v razvoju v svetovno gospodarstvo; ponovno poudarja, da sta odprtost za trgovino in podpora zmogljivosti dobave pomembna sestavna dela vsake skladne razvojne strategije ter da so pobude za tehnično podporo v zvezi s trgovino dodatno orodje za izkoreninjenje revščine in boj proti nerazvitosti;

32.

opozarja, da bi državam v razvoju in najmanj razvitim državam izboljšanje njihove trgovinske zmogljivosti omogočilo pridobitev znanj in spretnosti, povezanih s trgovino, infrastrukture, potrebne za izvajanje in izkoriščanje sporazumov STO, širjenje njihove trgovine, izkoriščanje novih in obstoječih trgovinskih priložnosti, izvajanje novih sporazumov in prilagajanje spreminjajočemu se zunanjetrgovinskemu okolju;

33.

pozdravlja že veljavne pobude na področju trgovine z državami v razvoju na ravni EU in STO, zlasti pobudo „vse razen orožja“, GSP in GSP+ ter načelo asimetrije in prehodna obdobja, dogovorjena v vseh veljavnih evropskih partnerskih sporazumih, ter poziva Komisijo, naj utrdi to politično strategijo; poudarja, da sistem GSP uporabnikom zagotavlja več stabilnosti, predvidljivosti in trgovinskih priložnosti; ugotavlja, da so dodatni preferenciali zagotovljeni (prek sistema GSP) državam, ki so ratificirale in uspešno uveljavile bistvene mednarodne konvencije o trajnostnem razvoju, socialnih pravicah in dobrem upravljanju;

34.

poziva Komisijo, naj izboljša razvojno vsebino sedanjih pogajanj STO in dvostranskih pogajanj v zvezi s sporazumi o prosti trgovini;

35.

opominja na to, da je strategija „pomoč za trgovino“ usmerjena k podpori revnim in ranljivim državam pri razvoju osnovne gospodarske infrastrukture in orodij, potrebnih za to, da trgovino izkoristijo kot gonilno silo gospodarske rasti in razvoja; pozdravlja izjave Komisije, da je EU že dosegla cilj dodelitve 2 milijard EUR za pomoč, povezano s trgovino, do leta 2010, saj je leta 2008 celotna podpora za to pomoč iz EU in njenih držav članic dosegla 2,15 milijarde EUR (1,14 milijarde EUR iz držav članic in 1,01 milijarde EUR iz EU), poleg tega so bili doseženi pomembni rezultati v okviru širšega programa pomoči za trgovino – vključno s prometom in energijo, proizvodnimi sektorji in prilagajanjem, povezanim s trgovino; vseeno poziva Komisijo, naj predloži podrobne informacije (vključno s številkami) o proračunskih vrsticah, ki se uporabljajo za financiranje pomoči, povezane s trgovino, in program „pomoč za trgovino“;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj večjo pozornost in podporo namenijo najmanj razvitim državam, da bi povečale skupno financiranje programa pomoč za trgovino, ki v zadnjem času ni bilo znatno povečano; meni, da regionalno povezovanje postaja vse bolj pomembno v okviru programa EU pomoči za trgovino, zato je treba povečati prizadevanja za zaključek svežnjev AKP regionalne pomoči za trgovino; meni, da se lahko učinkovitost pomoči izboljša z okrepitvijo skupne analize, skupnih odzivnih strategij in skupnega izvajanja ukrepov pomoči za trgovino;

37.

meni, da razsežnost jug-jug postaja hitro rastoči dejavnik svetovne trgovine, da bi lahko njen pomen pri zagotavljanju razvoja najrevnejših držav postal vse večji ter da jo je treba spodbujati in podpirati;

38.

poziva EU, naj ohrani enoten in celovit pristop k razvojnim ciljem tisočletja in prizna, da so vsi posamezni cilji medsebojno povezani, ter vzpostavi minimalne standarde za doseg izkoreninjenja revščine;

39.

poziva vse države članice in Komisijo, naj namenijo vsaj 20 % vseh izdatkov za razvoj osnovnim zdravstvenim storitvam in izobraževanju, zvišajo prispevke v globalni sklad za boj proti HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji ter povečajo financiranje drugih programov, namenjenih krepitvi zdravstvenih sistemov, in prednostno obravnavajo zdravje mater in boj proti umrljivosti dojenčkov;

40.

poziva države v razvoju, naj vsaj 15 % svojih nacionalnih proračunov porabijo za zdravstveno varstvo in okrepijo svoje zdravstvene sisteme;

41.

poziva EU in države v razvoju, naj spodbujajo brezplačni dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja;

42.

poziva vse države članice in Komisijo, naj zaustavijo zaskrbljujoči upad financiranja zdravstvenih storitev in pravic na področju spolnosti in reprodukcije v državah v razvoju ter podprejo politike na področju prostovoljnega načrtovanja družine, varnega splava, obravnavanja spolno prenosljivih okužb in zagotavljanja sredstev za reproduktivno zdravje, kar vključuje za življenje potrebna zdravila in kontracepcijska sredstva, tudi kondome;

43.

poziva Komisijo, države članice in države v razvoju, naj skladno in celovito obravnavajo razvojni cilj tisočletja št. 5 (o izboljšanju zdravstva mater), št. 4 (o umrljivosti otrok) in št. 6 (o HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi) skupaj s ciljem tisočletja št. 3 (o enakosti spolov in okrepitev vloge žensk);

44.

zahteva, naj bo v strateških dokumentih držav in regij poudarjena potreba po zakonodaji za boj proti nasilju in diskriminaciji žensk, spodbujanje udeležbe žensk pri sprejemanju odločitev in dodaten poudarek na politikah, ki bodo upoštevale enakost spolov;

45.

vnovič poudarja, da mora EU podpreti tiste države v razvoju, ki uporabljajo prožnosti, vgrajene v sporazum TRIPS, da lahko v okviru svojih nacionalnih programov javnega zdravja zagotavljajo zdravila po dostopnih cenah; poudarja, da sporazumi o prosti trgovini ne smejo spodkopavati sporazumov, ki zagotavljajo dostop do generičnih zdravil;

46.

poziva EU, naj vsaj polovico svoje pomoči nameni najmanj razvitim državam in se usmeri k najbolj potrebnim skupinam v teh državah, pri čemer naj se osredotoči zlasti na ženske, otroke in invalide, ter učinkoviteje vključi interese ranljivih skupin v svoje razvojne strategije;

47.

v zvezi s tem podpira predlog Komisije, da bi v okviru vmesnega pregleda programov AKP za leto 2010 prerazporedili financiranje za države, ki najbolj zaostajajo,

48.

poziva EU in države v razvoju, naj posebno pozornost namenijo pravicam manjšin, ter vztraja, naj EU v svoje mednarodne sporazume vključi nesporne človekove pravice in nediskriminacijske klavzule, med drugim v povezavi z diskriminacijo na podlagi spola, rasnega in etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti in bolezni HIV/aids;

49.

poziva EU in partnerske vlade, naj povečajo naložbe v kmetovanje in zanesljivo preskrbo s hrano do stopenj, ki bodo zagotovile življenje brez lakote za vse, pri čemer naj obravnavajo zlasti nujne potrebe glede lakote, kmetovanje majhnega obsega in programe socialne zaščite;

50.

poziva Komisijo, naj spodbuja lastništvo zemlje kot orodje za zmanjševanje revščine in zagotovitev varne preskrbe s hrano, tako da okrepi lastninske pravice in kmetom, malim podjetjem in lokalnim skupnostim omogoči dostop do posojil;

51.

izraža globoko zaskrbljenost, ker zlasti v Afriki tuji vlagatelji s podporo vlade kupujejo kmetijska zemljišča, kar lahko ogrozi lokalno varno preskrbo s hrano in povzroči hude in daljnosežne posledice v državah v razvoju; poziva OZN in EU, naj obravnavajo škodljive učinke kupovanja kmetijskih zemljišč (tudi razlaščanje malih kmetov in netrajnostna raba zemljišč in vode), tako da priznajo pravico prebivalcev do nadzora nad kmetijskimi zemljišči in drugimi življenjsko pomembnimi naravnimi viri;

52.

poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti delu otrok s podporo posebnih programov in v smernicah razvojnih politik in mednarodne trgovine;

53.

poziva EU in vlade držav v razvoju, naj vztrajno podprejo globalni pakt o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela in učinkovito uporabijo vse vidike agende za dostojno delo;

54.

poziva Komisijo, naj spremlja socialno zaščito delavcev, socialni dialog in temeljne delovne standarde v državah v razvoju ter po potrebi nudi spodbude in uporabi sankcije s trgovinskimi sporazumi in vsemi drugimi razpoložljivimi instrumenti;

55.

poziva Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad, naj dodelita pravičnejši delež volilnih pravic državam, ki niso ustrezno zastopane, s čimer bi zagotovila, da bodo imeli posojilojemalci in posojilodajalci kratkoročno enakovredne glasovalne delnice in da posojanje ne bo spodkopalo načel lastne odgovornosti, kot je bilo sprejeto v Parizu in Accri;

56.

poziva Mednarodni denarni sklad, naj poveča dostop držav z nizkim prihodkom do svojih koncesijskih ugodnosti in poveča dodelitev posebnih pravic črpanja za države z nizkim prihodkom na podlagi njihovih potreb;

57.

namerava pri soodločanju o prihodnjem pregledu zunanjega mandata Evropske investicijske banke zagotoviti, da izpolnjuje svoje razvojne obveznosti in usmeriti njena sredstva bližje potrebam držav v razvoju, tudi z vzajemno učinkovito ustanovo, ki daje posojila v korist revnih;

58.

poziva vse države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo, da bodo ZN ostali izbirni forum za obravnavanje globalnega upravljanja in vprašanj, povezanih z revščino;

59.

poziva organe EU in AU, naj v strateško partnerstvo med Afriko in EU vključijo obnovljeno politično voljo ter mu namenijo posebna sredstva, ki bodo omogočila izpolnitev njegovega celotnega potenciala;

60.

poziva EU in mednarodno skupnost, naj v državah v razvoju spodbujata in podpreta demokracijo, mir, pravno državo ter upravo brez korupcije;

61.

poziva EU in mednarodno skupnost, naj si izjemno prizadevata za podporo javne uprave v državah v razvoju, s posebnim ciljem boja proti korupciji in oblikovanja preglednega, nepristranskega in poštenega upravnega okolja, ter priznata pomembno vlogo nedržavnih akterjev in civilne družbe;

62.

poziva vse države v razvoju, naj nujno podpišejo konvencijo ZN proti korupciji, sprejmejo praktične ukrepe za učinkovito izvajanje njenih določb in vzpostavijo mehanizme za spremljanje napredka;

63.

priznava, da morajo države v razvoju izboljšati mednarodne računovodske standarde, da bi preprečile izogibanje plačila davka in davčne utaje, in tako dosegle boljše svetovno fiskalno upravljanje;

64.

poziva države v razvoju, naj vključijo parlamente, lokalne vlade in civilno družbo ter druge nedržavne akterje na vse stopnje oblikovanja in izvajanja politike;

65.

poziva države v razvoju, zlasti tiste, ki imajo od pomoči EU največjo korist, naj okrepijo dobro upravljanje pri vseh javnih zadevah, zlasti upravljanje prejete pomoči, ter poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev pregledne in učinkovite porabe pomoči;

66.

priznava bistveno povezavo med varnostjo in razvojem ter zaskrbljeno opaža pomanjkanje napredka k mirni rešitvi zamrznjenih konfliktov v soseščini EU in drugje ter poziva EU, naj obnovi svoja prizadevanja na tem področju;

67.

poziva EU, naj sodeluje v ambicioznem in konstruktivnem dialogu z vsemi starimi in novimi donatorji za zagotovitev, da se izpolnijo razvojni cilji tisočletja in da zmanjšanje revščine ostane na vrhu globalne agende;

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/57

A.

ker so zaradi še vedno trajajoče resne finančne, gospodarske in družbene krize pričakovanja v zvezi z novo strategijo EU 2020, ki jo bo Svet sprejel v juniju 2010, zelo visoka,

B.

ker se več držav članic še vedno sooča z naraščanjem nezaposlenosti, ki bi v EU lahko prizadela do 28 milijonov ljudi, primanjkuje pa ustreznega srednjeročnega političnega odgovora, kar povzroča ogromne težave v življenju družbe in ljudi; ker je bilo zaradi krize ukinjenih na milijone delovnih mest in se je poglobila negotovost zaposlitve,

C.

ker je trajnostnejši vzorec proizvodnje, distribucije in potrošnje temeljnega pomena za spopadanje s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in izčrpavanjem naravnih virov,

D.

ker so bili v sporočilu Komisije in izjavah Sveta o strategiji EU 2020 različni deli njene vsebine, kot so krovni cilji, vodilne pobude, vrzeli in kazalniki, le na splošno opredeljeni in ker mora zato Komisija nujno oblikovati podrobnejše načrte, v katerih pojasni, kako bodo te pobude uspešno uresničene, ter te načrte predstaviti Parlamentu,

E.

ker je treba za doseganje rezultatov evropske naloge in dolžnosti dobro in usklajeno razdeliti med evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno raven upravljanja, vsaka izmed njih pa mora biti kar najbolj kakovostna in odgovorna, ter ker morajo imeti vsi pomembni pobudniki sprememb – podjetja in univerze, ki delajo v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter civilno družbo – bistveno vlogo v novem sistemu delovanja,

F.

ker treba upoštevati tudi demografsko krizo in njene posledice, prihodnjih generacij pa se ne sme žrtvovati za ohranjanje uveljavljenih ugodnosti prejšnje generacije,

1.

izraža razočaranje nad glavnimi elementi nove strategije EU 2020, o kateri se je Evropski svet dogovoril 26. marca 2010; poziva Evropski svet, naj iz sedanje krize potegne vse potrebne zaključke in določi resnično daljnovidno, ambiciozno in skladno strategijo;

2.

poziva, naj strategija EU 2020 obravnava širok politični koncept za prihodnost EU kot konkurenčne, socialne in trajnostne Unije, kjer bosta skrb za ljudi in varstvo okolja v središču političnega delovanja;

3.

meni, da bi morale države članice povečati svoj gospodarski učinek z uvedbo strukturnih reform, da bi optimizirale javno porabo, zmanjšale birokracijo, okrepile vlogo državljanov, spodbudile podjetništvo in inovacije, prilagodile zakonodajo malim in srednje velikim podjetjem ter omogočile ljudem, da čim bolje izkoristijo svoj potencial;

4.

priznava, da mora Unija, če želi preprečiti, da bi ukrepanje ob krizi eura povzročilo dolgo obdobje gospodarske stagnacije, hkrati z reformami za obnovo in izboljšanje konkurenčnosti izvajati tudi strategijo, usmerjeno v pospeševanje trajnostne gospodarske rasti;

5.

obžaluje, da sklepi Evropskega sveta ne upoštevajo, da mora nova strategija 2020 v celoti odsevati trenutni krhki postopek okrevanja, to pa je treba storiti z oblikovanjem usklajenega političnega programa in popolno vključitvijo makroekonomske politike v strategijo, s čimer se zagotovi, da nujna proračunska konsolidacija strategije ne bo ogrozila;

6.

obžaluje, da Parlament kot institucija, ki predstavlja državljane Evrope, ni bil vključen v posvetovanje o kazalnikih, ki so osnova za nacionalni program reform EU 2020; poziva Svet, naj na svojem junijskem zasedanju podpre bistvene elemente strategije EU 2020, vendar vztraja, da Svet ne bi smel sprejeti končne odločitve o glavnih instrumentih, ciljih in kazalnikih strategije EU 2020, ne da bi se o tem čim prej ustrezno posvetoval s Parlamentom; podobno meni, da bi morali biti nacionalni parlamenti, regije, občine, socialni partnerji in nevladne organizacije dejavno vključeni v opredeljevanje in izvajanje strategije;

7.

je seznanjen s petimi krovnimi cilji glede stopnje zaposlenosti, raziskav in razvoja, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, stopnje izobrazbe in socialne vključenosti; poudarja, da bi morali biti ti krovni cilji izraženi v okviru skladne in dosledne trajnostne razvojne strategije, ki bi združevala programe gospodarske, socialne in okoljske politike;

8.

poudarja, da je enotni trg ena izmed glavnih gonilnih sil evropske rasti in da ga je še vedno treba v celoti vzpostaviti; zaradi vztrajnega obstoja nekaterih ovir za prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala si morajo vse evropske institucije še dodatno prizadevati za oblikovanje pravičnega, boljšega, konkurenčnejšega in učinkovitejšega enotnega trga;

9.

poudarja, da je pomembno, da prosta trgovina in dostop do globalnega trga ostaneta glavni dejavnik in da se ne zatekamo k protekcionizmu, saj lahko inovativni podjetniki in podjetja uspevajo v prostem in globalnem trgu;

10.

opozarja, da so potrebne odločnejše pobude za dokončanje enotnega trga in za njegovo preoblikovanje, da ga bodo državljani lažje sprejeli; zato pozdravlja poročilo, ki ga je pripravil Mario Monti, in resolucijo Parlamenta z dne 20. maja 2010 (2), ki vsebujeta zanimive predloge za doseganje soglasja in zagotavljanje močnejšega enotnega trga;

11.

meni, da bi morala Komisija, če želi vzpostaviti učinkovit enotni trg, oblikovati jasne politične prednostne naloge s sprejetjem „akta o enotnem trgu“, ki bo zajemal tako zakonodajne kot nezakonodajne pobude, njegov namen pa bo oblikovanje zelo konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva;

12.

poudarja, da bi morala EU spodbujati mala in srednja podjetja ter podjetništvo, ki so bistveni za obnovitev in ustvarjanje delovnih mest, da bi morala zmanjšati upravne in regulativne obremenitve ter poenostaviti predpise, s čimer bi malim in srednjim podjetjem omogočila hitrejšo rast s prosto prodajo njihovih izdelkov/storitev 500 milijonom potrošnikov, ki predstavljajo enotni trg EU, ter da je treba še bolj poenostaviti upravne postopke; nadalje poudarja, da je pomembno s političnimi prizadevanji na vseh ravneh doseči popolno izvajanje Akta za mala podjetja;

13.

poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica našega socialnega tržnega gospodarstva, da ustvarjajo nova delovna mesta in da imajo pomembno vlogo pri oživljanju gospodarske in trajnostne rasti, zato je treba dati prednost nadaljnjim prizadevanjem na področju reforme, kot so malim in srednjim podjetjem prijazna zakonodaja, ki ustvarja živahno okolje za novoustanovljena podjetja in izboljšuje dostop do finančnih sredstev; meni tudi, da mora strategija EU 2020 vključevati cilje in pobude, ki bi spodbujali povečanje povprečnega lastniškega kapitala in deleža tveganega kapitala v podjetjih;

14.

poudarja, da so mikro podjetja pogost način za reševanje pomanjkanja delovnih mest in da je ustanovitev podjetja kljub odporu do sprememb pogosto recept za uspeh, da je osnovni pogoj za razvoj malih in srednjih podjetij sposobnost zbrati ustrezna sredstva za svoje dejavnosti, ohranjanje jamstvenih mehanizmov za mala in srednja podjetja, dinamični drugi trgi in bančni sektor, ki spodbuja gospodarsko dejavnost v Evropi, pa so temeljni pogoji za razvoj malih in srednjih podjetij;

15.

ponovno poudarja, da mora biti visoka kakovost delovnih mest osrednja prednostna naloga strategije 2020 in da je večja osredotočenost na dobro delujoče trge dela ter na socialne razmere bistvena za boljše stopnje zaposlitve; zato poziva k oblikovanju novega programa za spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi ter izboljšanje delovnih pogojev;

16.

meni, da mora nova strategija bolj poudariti dostojno delo, vključno z bojem proti delu na črno in zagotavljanjem, da se ljudem, ki so trenutno izključeni iz trga dela, omogoči ponovni dostop do njega;

17.

meni, da mora nova strategija spodbujati trge dela, ki hkrati povečujejo spodbude in izboljšujejo pogoje pri delu ter dodatno spodbujajo delodajalce, da zaposlijo nove in ohranijo obstoječe delavce;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo sedanji cilj namenjanja 3 % skupnega BDP za raziskave in razvoj; poziva države članice, naj bolje izkoristijo sinergijski potencial sredstev iz kohezijske politike in sredstev za raziskave in razvoj ter zagotovijo, da se ti instrumenti preslikajo v inovacije, ki prinašajo dejanske koristi za družbo;

19.

poudarja, da je za večje projekte raziskav in razvoja, bistvene naložbe v energetsko infrastrukturo, nove pristojnosti EU na področju vesoljske politike in tudi za politiko inovacij EU potrebna trdna, verodostojna in trajnostna finančna podpora EU, da se uresničijo bistveni cilji EU za leto 2020;

20.

poudarja, da mora Evropa mora še naprej krepiti svoj potencial na področju kvalificirane delovne sile, znanosti, raziskav in tehnologije ter s tem tudi svojo zmogljivosti za inovacije kot temeljni element konkurenčnosti, in da mora trikotnik znanja ostati v osredju strategije EU 2020;

21.

meni, da je za povečanje učinkovitosti evropskih raziskav bistveno dodatno racionalizirati obstoječe strukture ter ustvariti prijazno okolje za naložbe v raziskave v javnem in zasebnem sektorju; poziva Komisijo, naj predloži konkretne ukrepe za boljši dostop do financiranja, zlasti v smeri boljše dostopnosti tveganega kapitala;

22.

obžaluje, da krovni cilji Evropskega sveta o emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti niso dovolj ambiciozni in da v zvezi s tem niso usmerjeni v prevzem vodilne vloge v svetu, ki se sooča s podnebnimi spremembami in skrb vzbujajočim izčrpavanjem naravnih virov, ter v katerem so globalni ekosistemi na robu propada; zato poziva k takojšnjemu in hkratnemu sprejetju naslednjih zavezujočih ciljev za EU:

23.

je seznanjen s krovnim ciljem o izboljšanju izobraževanja; obžaluje, da ni numeričnih ciljev, in poziva Evropski svet, naj določi 100 % cilj za srednješolsko izobraževanje, pa tudi jasne kakovostne cilje in kazalnike za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje;

24.

poziva države članice, naj sprejmejo ambiciozne cilje, navedene v sporočilu Komisije o strategiji EU 2020, da bodo do leta 2020 stopnje osipa pod 10 % starostne skupine in da bo vsaj 40 % prebivalstva končalo terciarno ali enakovredno izobraževanje.

25.

poudarja, da so potrebne močne politike vseživljenjskega učenja in da bi bilo treba spodbujati možnosti usposabljanja, ki bi bile posameznikom na voljo skozi vse poklicno življenje. poudarja, da bo treba ohraniti število aktivnih oseb na trgu dela in okrepiti socialno vključenost;

26.

vztraja, da mora strategija EU 2020 vključevati cilj zmanjšanja revščine v EU za polovico, in poudarja, da je večina Evropejcev, ki sedaj živi v revščini ali jim ta grozi, žensk, zlasti starejših, priseljenk, mater samohranilk in skrbnic;

27.

pozdravlja, da Evropski svet predlaga socialno vključenost, zlasti kot prednostno nalogo z zmanjševanjem revščine, in poudarja, da so potrebni jasni cilji in jasne pobude; meni, da je ta cilj eden od glavnih ciljev strategije EU 2020; poziva k oblikovanju ambiciozne dolgoročne strategije za boj proti revščini z daljnosežnimi cilji za zmanjšanje revščine, socialno vključenost, tudi pri ženskah, otrocih in starejših, ter za boj proti revščini pri zaposlenih; poudarja, da je potreben cilj za zmanjšanje števila gospodinjstev s člani brez zaposlitve;

28.

obžaluje, da krovni cilji, ki jih je opredelil Evropski svet, ne vključujejo enakosti med spoloma; poziva k programu za enakost spolov za odpravo obstoječe vrzeli v plačah med moškimi in ženskami ter za zagotovitev polne udeležbe žensk na trgu dela in v politiki, ob hkratnem spodbujanju poklicnih možnosti za ženske; poudarja, da so potrebni boljši pogoji za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

29.

meni, da je uspešno izvajanje nove vodilne pobude „Unija za inovacije“ bistveno, da bi spodbudili gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju; poziva Komisijo, naj poveča skupna finančna sredstva, namenjena raziskavam in inovacijam v proračunu Skupnosti;

30.

poudarja pomembnost poenostavitve financiranja raziskav in razvoja ter zmanjšanja birokracije za izboljšanje učinkovitosti za na znanju temelječa podjetja in za spodbujanje novih zaposlitvenih možnosti;

31.

poziva Komisijo, naj izboljša pogoje za inovacije, na primer z uvedbo enotnega patenta EU; meni, da dobronamerni programi za spodbujanje konkurenčnosti in oblikovanje trajnostnega gospodarstva ne delujejo pravilno ter da je treba mala in srednje velika podjetja ter univerze in gospodarske enote spodbuditi k sodelovanju v evropskih programih;

32.

meni, da je treba določiti jasne cilje glede primernih instrumentov financiranja malih in srednje velikih podjetij, da se zagotovita digitalna interoperabilnost in dostopnost, in da morajo jasno vključevati cilje EU za ekoinovacije;