16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanju brezposelnosti z reformami na trgu dela ter po novih prizadevanjih za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu "euro plus", naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Litva je 28. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeni konvergenčni program za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Litovsko gospodarstvo okreva po hudi gospodarski krizi, med katero se je BDP od najvišje do najnižje točke zmanjšal za 17 %, saj se je padec domačega povpraševanja še dodatno zaostril zaradi upada svetovne trgovine. Trg dela se je hitro odzval na krizo, stopnja brezposelnosti pa se je s 4,2 % v začetku leta 2008 povzpela na rekordnih 18,3 % sredi leta 2010. Strogo upoštevanje ureditve valutnega odbora skupaj z znatno fiskalno konsolidacijo in prilagoditvijo plač v zasebnem sektorju ter ukrepi za okrepitev stabilnosti finančnega sistema so pripomogli k stabilizaciji gospodarstva. Z okrevanjem svetovnega gospodarstva in koristmi, ki jih je gospodarstvu prinesla ponovno vzpostavljena konkurenčnost, se je leta 2010 izvoz naglo povečal, gospodarstvo pa je začelo spet rasti. Leta 2011 se okrevanje pospešuje, saj se domače povpraševanje popravlja. Vendar bo brezposelnost kljub pričakovanemu hitremu zmanjšanju ostala na stopnji dvomestnega števila.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji konvergenčni program za leto 2011 verjeten, čeprav bi se lahko izgazalo, da bosta gospodarska rast in inflacija vičji kot sta trenutno predvideni. Čeprav temelji na nekoliko ugodnejših predpostavkah o rasti za leto 2011, je na splošno v skladu z najnovejšo napovedjo Komisije za leto 2012. S konvergenčnim programom naj bi se primanjkljaj zmanjšal pod 3-odstotno referenčno vrednost do leta 2012, tj. do roka, ki ga je določil Svet, vendar še ni zadostno podprt z ukrepi za leto 2012. Vedno večji gospodarski zagon bi lahko prinesel boljše proračunske rezultate za leto 2011, kot so bili predvideni v konvergenčnem programu. Vendar obstaja tveganje, da proračunski cilji, ki jih za leto 2012 predvideva konvergenčni program, kljub izboljšujočim se makroekonomskim obetom ne bodo izpolnjeni, če začasni konsolidacijski ukrepi, ki prenehajo veljati konec leta 2011, ne bodo obnovljeni in dopolnjeni z obsežnimi trajnimi ukrepi. Povprečni letni fiskalni napor v obdobju 2010–2012 je precej nižji od vrednosti 2,25 % BDP, ki jo v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 16. februarja 2010 priporoča Svet. Ker so gospodarska rast in prihodki od davkov znatno večji od pričakovanih v času, ko je 16. februarja 2010 Svet izdal priporočilo o postopku v zvezi z čezmernim primanjkljajem, bi moral potrebni fiskalni napor omogočiti hitrejše zmanjševanje primanjkljaja in približevanje srednjeročnemu cilju. Ni predvideno, da se bo v obdobju konvergenčnega programa dosegel srednjeročni cilj, tj. strukturni presežek v višini 0,5 % BDP.

(9)

Ker je za izpolnitev cilja glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za leto 2012 in približevanje srednjeročnemu cilju potrebna obsežna uskladitev in ker je treba zagotoviti potrebno sofinanciranje, da se okrepi zgodnje črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU in povečajo produktivne naložbe v gospodarstvo, bo določanje nadaljnjih konsolidacijskih ukrepov velik izziv. Večja učinkovitost zasebnega sektorja bi lahko ustvarila dodatne možnosti za prilagoditev odhodkov, ne da bi pri tem trpela kakovost javnih storitev. Brez nadaljnje reforme se bodo odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, v naslednjih desetletjih dvignili nad povprečje EU. Junija 2010 je vlada odobrila splošni osnutek celovite reforme sistema socialnega varstva in pokojninskega sistema. Predlog je zajemal znatno povišanje upokojitvene starosti, spremembe v načinu izračunavanja pokojnin in vključitev državnih pokojnin v splošno shemo socialnega zavarovanja. Odobritev in uspešno izvajanje vseh vidikov teh predlogov bosta odločilna za dolgoročno fiskalno vzdržnost in bi lahko pripomogla k povečanju ponudbe delovne sile z zagotavljanjem močnejših spodbud za delo starejšim delavcem in primernih pokojnin. Poleg tega bi bil za dolgoročno fiskalno vzdržnost potreben tudi močnejši fiskalni okvir. Zlasti ob začetku krize fiskalni okvir ni preprečil ponavljajočega se obsežnega popravljanja ciljnih odhodkov in prociklične rasti odhodkov, ki se financira iz izrednih prihodkov. Čezmerna rast odhodkov, ki se financira s prihodki, povezanimi z napredkom, je bila vir velikih proračunskih neravnovesij, ki so nastala med krizo. To je prispevalo tudi k pregrevanju gospodarstva. Glede na zadnje ocene Komisije je tveganje v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ visoko.

(10)

Stopnja brezposelnosti v Litvi je ena najvišjih v EU. Treba je zagotoviti, da to naglo povečanje ne postane strukturno. Zaradi zelo stroge delovne zakonodaje in ovir za delo v okviru sistema socialne pomoči trg dela slabše deluje. To zahteva revitijo delovnega kodeksa in druge ustrezne zakonodaje, zlasti Zakona o denarni socialni pomoči. Ukrepi na teh področjih bi skupaj z zadostno financiranimi aktivnimi politikami na trgu dela pripomogli k zmanjšanju tveganja, da visoka stopnja brezposelnosti postane strukturna, in znatne sive ekonomije.

(11)

Delež BDP državnih podjetij v Litvi je približno 18 %. Še vedno so nagnjena k neučinkovitosti z nezadostnimi finančnimi donosi. Uspešna reforma državnih podjetij bi prav tako spodbudila konkurenco in izboljšala poslovno okolje. Leta 2010 je Litva pričela reformo petih glavnih sektorjev. Določila je smernice za preglednost za državna podjetja in s tem zagotovila osnovo za odgovornost vlade. Z vladno resolucijo o izboljšanju učinkovitosti iz decembra 2010 je zagotovila dodatni verodostojen okvir reforme. Vendar so vse to še vedno le okviri in smernice, v resoluciji pa manjkajo številni ključni ukrepi, ki so bili predlagani prvotno ter bi zagotovili ločitev regulativnih in lastniških funkcij.

(12)

Energetska intenzivnost litovskega gospodarstva je ena najvišjih v EU. To je v veliki meri povezano z ogrevanjem gospodinjstev, pri čemer so slabo vzdrževane večstanovanjske stavbe največji problem. Čeprav je bila strategija za reševanje tega problema oblikovana že leta 2004, je bilo vlaganj zelo malo. Poleg tega se je število lastnikov avtomobilov hitro povečalo, prihodki od davka na energijo in prometnega davka pa so se znižali v primerjavi z BDP in davki na prihodke od dela (precej več kot povprečno v EU). Prilagoditev nizkih stopenj davka na energijo, med drugim za registracijo in lastništvo osebnih vozil, bi pripomogla k fiskalni konsolidaciji na kratki rok in hkrati spodbudila bolj učinkovito rabo energije.

(13)

Čeprav ima Litva na splošno ugoden poslovni regulativni okvir, so pogoji za ustanavljanje podjetij, roki in stroški izdajanja gradbenih dovoljenj ter zaščita vlagateljev slabi. Izboljšave predpisov na teh področjih bi pomagale spodbujati ustvarjanje novih delovnih mest in rast. Reforma politike konkurence bi še dodatno izboljšala okolje, a je napredek počasen, zlasti v energetskem sektorju in sektorju prodaje živil na drobno. Dokončanje spremenjene nacionalne strategije za energetsko neodvisnost bo pripomoglo k reševanju vprašanj glede zanesljivosti oskrbe in spodbujanju večje konkurence pri proizvodnji energije. Izvajanje tretjega paketa zakonodaje EU za trg z električno energijo in plinom bi izboljšalo konkurenco na maloprodajnem trgu z električno energijo. V sektorju prodaje živil na drobno je Litva leta 2009 sprejela zakon o prepovedi nepoštenih transakcij podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo živil na drobno. Vendar se v sektorju prodaje živil na drobno še vedno kaže nezadostna stopnja konkurence, ki deloma izvira iz strukture sektorja in neučinkovite regulacije trga. Koncentracija verig prodaje živil na drobno se povečuje, delež štirih največjih podjetij prodaje na drobno pa je leta 2008 dosegel 72 % celotne prodaje.

(14)

Litva je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Da bi povečala fiskalno vzdržnost, bo Litva sprejela zakone za lažje zbiranje sredstev v rezervi državne blagajne za težka obdobja v gospodarstvu in za spodbujanje odgovorne protiinflacijske proračunske politike. Napovedani so bili tudi številni pomembni ukrepi za reformo pokojninskega sistema in sistema socialnega varstva. Ukrepi glede zaposlovanja se osredotočajo na spodbujanje zaposlovanja, boj proti nezakonitemu in neprijavljenemu delu ter spodbujanju prožnih pogodb o zaposlitvi. Za izboljšanje poslovnega okolja so bile za izboljšanje poslovnih inšpektoratov, povečanje preglednosti in zmanjšanje upravnega bremena za podjetja sprejete številne zaveze. Te zaveze zadevajo vsa štiri področja pakta. Na splošno odražajo program reforme, začrtan v konvergenčnem programu in nacionalnem programu reform. Če bi se izvajali, bi ukrepi na področju zaposlovanja dobrodošlo prispevali k ustvarjanju povpraševanja po delovni sili. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(15)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform, vključno z zavezami v okviru pakta „euro plus“. Pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Litvi, ampak tudi njihovo usklajenost s pravili in navodili EU, in sicer zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU v prihodnjih nacionalnih odločitvah. Zato Komisija meni, da je treba določiti ukrepe za zagotavljanje usklajenosti s proračunskimi cilji za leto 2012. Poleg tega je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za reformo pokojninskega sistema, da bi se izboljšala fiskalna vzdržnost in spodbudilo podaljšanje delovne dobe, izboljšalo delovanje trga dela, izvajal paket reform državnih podjetij, izboljšala energetska učinkovitost in zvišali nizki davki na energijo ter okrepila konkurenca v določenih sektorjih.

(16)

Glede na to oceno, tudi ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 16. februarja 2011, je Svet proučil dopolnitev konvergenčnega programa Litve za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih v točkah (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Litve –

1.

sprejme do proračuna 2012 dodatne trajne fiskalne ukrepe za popravek čezmernega primanjkljaja v skladu s priporočili Svet o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Izboljša naj spoštovanje davčnih predpisov in v celoti izkoristi okrevanje gospodarstva za nadaljnjo pospešitev zmanjševanja primanjkljaja ter zagotovi približevanje srednjeročnemu cilju vsaj za 0,5 % BDP na leto. Okrepi naj fiskalni okvir, zlasti z uvedbo izvršljivih in zavezujočih zgornjih mej odhodkov v srednjeročnem proračunskem okviru;

2.

sprejme predlagano zakonodajo o izvajanju reforme pokojninskega sistema. Za večjo udeležbo na trgu dela naj odpravi fiskalne ovire za delo za ljudi, ki so dosegli pokojninsko starost ali se ji približujejo;

3.

spodbuja prožnost trga dela s spremembo delovne zakonodaje, da bo bolj prožna in da bo omogočala boljšo uporabo pogodb za določen čas. Spremeni naj ustrezno zakonodajo, da se zagotovi, da sistem socialne podpore ne bo vseboval ovir za delo.

4.

do konca leta 2011 naj začne izvajati vse vidike paketa reform za državna podjetja, s čimer bodo zagotovljeni ločitev lastniških in regulativnih funkcij, jasni cilji podjetij, večja preglednost in ločitev trgovskih dejavnosti od netrgovskih;

5.

izboljša energetsko učinkovitost stavb s hitro uvedbo holdinškega sklada in sprejme ukrepe za preusmeritev obdavčenja na rabo energije, in sicer najprej pri registracijah in lastništvu osebnih vozil;

6.

sprejme ukrepe za izboljšanje pogojev za ustanavljanje podjetij in izdajo gradbenih dovoljenj ter okrepi konkurenco v energetskem sektorju in sektorju prodaje na drobno.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/5

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek izvajanja nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo lahko vključene v njihove programe za stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Luksemburg je 29. aprila 2011 predložil leta 2011 posodobljen program stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Luksemburg se je ob upoštevanju izjemnega pomena finančnega sektorja v gospodarstvu finančni in gospodarski krizi zoperstavil sorazmerno dobro. Potem ko je leta 2009 BDP padel za 3,6 %, je gospodarstvo leta 2010 hitro okrevalo. BDP je zrasel za približno 3,5 % zaradi večje javne porabe, za katero se je v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva odločila vlada, in zaradi velikega povečanja neto izvoza. Zaposlovanje je ostalo prožno, delno zaradi širše uvedbe skrajšanega delovnika, ki so jo spodbujali državni organi. Brezposelnost je začela naraščati v začetku leta 2008 in se je na splošno stabilizirala na približno 6-odstotni, ravni, ki je za Luksemburg najvišja doslej. Kljub recesiji pa je stanje javnih financ Luksemburga sorazmerno trdno (primanjkljaj v višini 1,7 % in bruto javni dolg v višini 18,4 % leta 2010), kar je posledica zelo ugodnega izhodiščnega položaja.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, nekoliko previden v primerjavi s napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. V skladu s programom stabilnosti je cilj leta 2011 javnofinančni primanjkljaj v višini 1 %, kar je usklajeno s pomladansko napovedjo služb Komisije. Program za stabilnost ob predpostavki nespremenjenih politik leta 2012 predvideva zvišanje nominalnega primanjkljaja na 1,5 % BDP, preden naj bi se do leta 2014 postopno znižal na raven 0,8 % BDP. Ocena služb Komisije kaže nekoliko bolj optimistično sliko, saj ocenjuje primanjkljaj na 1,1 % BDP leta 2012, ki temelji na bolj ugodnem makroekonomskem scenariju in počasnejši rasti odhodkov. V programu za stabilnost ni predvideno doseganje srednjeročnega cilja, ki je določen kot strukturni presežek v višini 0,5 % BDP, v obdobju programa za stabilnost 2011–2014. Prav nasprotno, pričakuje se, da se bo strukturni saldo (ki so ga službe Komisije preračunale na podlagi informacij v programu v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo) postopno slabšal, in sicer od presežka v višini 0,3 % leta 2011 do primanjkljaja v višini 0,8 % leta 2014.

(9)

Ker naj bi bila predvidena rast BDP še naprej stabilna, bi bilo mogoče v okviru javnih financ Luksemburga izkoristiti nadaljnje izboljšanje strukturnega salda za doseganje srednjeročnega cilja že leta 2012. To bi Luksemburgu zagotovilo varnostno rezervo ob morebitnem prihodnjem gospodarskem upadu in pomagalo izboljšati dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega bi lahko državi glede na ocenjeni vpliv posrednih obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva koristil bolj ambiciozen srednjeročni cilj.

(10)

Glede na oceno Komisije je tveganje v zvezi s dolgoročno vzdržnostjo javnih financ srednje. Povečanje s staranjem prebivalstva povezane javne porabe v Luksemburgu v prihodnjih desetletjih naj bi bilo največje v EU. Kratkoročno financiranje pokojninskega sistema trenutno podpira nizek koeficient starostne odvisnosti, delno pa je odvisno tudi od prispevkov, ki jih plačuje sorazmerno mlada populacija čezmejnih delavcev. V prihodnosti bo položaj pri obeh dejavnikih obrnjen in pričakuje se, da se bodo stroški pokojnin bistveno zvišali. Čeprav je vlada nakopičila precejšnja sredstva in pokojninske rezerve še vedno rastejo, pa to ne bo zadostovalo za zagotavljanje vzdržnosti sistema. Poleg tega je stopnja zaposlenosti starejših delavcev (v starosti od 55 do 64 let) pri 38,2 % (podatek za leto 2009) med najnižjimi v EU-27 (povprečje EU: 46 %). Čeprav je predpisana upokojitvena starost načeloma 65 let, pa luksemburški pokojninski sistem pogosto omogoča zgodnejše upokojevanje skoraj brez znižanja ravni pokojnine, ki je poleg tega tudi sorazmerno visoka. Posledično je povprečna starost pri odhodu s trga dela 59,4 leta, kar zvišuje stroške pokojninskega sistema. V vladnih načrtih za reformo pokojninskega sistema je predviden nov model, katerega namen je, da zaposleni ostanejo delovno aktivni dalj časa, in sicer prostovoljno. To bi izboljšalo koeficient starostne odvisnosti pokojninskega sistema. Vendar pa bi ta mehanizem zadeval le nove upokojence in bi se uporabljal le za del delovne dobe po začetku veljavnosti reforme, tako da bi v celoti učinkoval šele čez 40 let.

(11)

Cenovna in stroškovna konkurenčnost Luksemburga se je od začetka prejšnjega desetletja bistveno poslabšala. To je posledica rasti plač in produktivnosti. V Luksemburgu so se stroški dela na enoto v obdobju 2000–2010 višali 1,5-krat hitreje kot povprečno v EU-15 in več kot petkrat hitreje kot v Nemčiji. Na podlagi sporazuma med vlado in sindikati o preložitvi uporabe samodejne plačne indeksacije (od pomladi do oktobra 2011) se bo rast realnih plač leta 2011 precej umirila. Odločitev v zvezi z naslednjim pragom je še treba sprejeti. Glede na trenutne obete za inflacijo bi lahko do naslednje samodejne indeksacije prišlo že spomladi 2012, kar bi izničilo predhodno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti.

(12)

Kljub zgodovinsko visoki rasti zaposlovanja je stopnja zaposlenosti populacije rezidentov nižja od povprečja EU, zlasti na obeh koncih starostnega spektra. Od ustvarjanja delovnih mest v zadnjih nekaj letih so imeli največ koristi nerezidenti. Čeprav je rast brezposelnosti od leta 2008 naprej povezana z recesijo, pa je njen značaj vedno bolj strukturen, kar potrjuje dejstvo, da je bila v letih rasti pred krizo potrebna rast zaposlenosti v višini približno 4 % letno za minimalno zmanjšanje brezposelnosti. Brezposelnost mladih je sorazmerno visoka pri 16,1 % leta 2010 v primerjavi s 6 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je v veliki meri odvisna od stopnje izobrazbe. Mladi rezidenti se v zvezi s prostimi delovnimi mesti soočajo z ostro konkurenco nerezidentov, ki so pogosto prav toliko ali celo bolj kvalificirani.

(13)

Vlada je v okviru pakta „euro plus“ začrtala vrsto zavez v zvezi s štirimi področji pakta. Vlada je na fiskalnem področju potrdila elemente pokojninske reforme in se zavezuje, da bo reformo dokončala do konca leta 2011. Ukrepi za okrepitev finančne stabilnosti se osredotočajo na povečevanje odpornosti finančnega sektorja s pravnim urejanjem in nadzorom na evropski in mednarodni ravni ter s prizadevanji za diverzifikacijo strukture luksemburškega gospodarstva. Ukrepi zaposlovanja se osredotočajo na povečevanje učinkovitosti politik aktivnega zaposlovanja (reforma zavoda za zaposlovanje „Administration de l'Emploi“) in spodbujanje vseživljenjskega učenja v zasebnem sektorju z višjo stopnjo sofinanciranja iz javnih sredstev. Ukrepi za povečanje konkurenčnosti vključujejo preložitev indeksacije plač s pomladi 2011 (kot predvideva sistem samodejne indeksacije) na oktober 2011 in zavezo o pogajanju s socialnimi partnerji o podobni preložitvi leta 2012. Poleg tega se je vlada zavezala za izboljšanje poslovnega okolja z upravno poenostavitvijo in boljšo infrastrukturo. Ukrepi so usklajeni s širšim programom reform, določenim v programu za stabilnosi in nacionalnemu programu reform, ter obravnavajo izzive na področjih pokojnin, konkurenčnosti, zaposlovanja (zlasti mladih in starejših delavcev) in v finančnem sektorju. Vendar pa nekatere od predlaganih reform niso dovolj podrobno opredeljene. Zaveze v okviru pakta „euro plus“ so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(14)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami pakta „euro plus“, ki jih je predložil Luksemburg. Pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Luksemburgu, ampak tudi njihovo usklajenost s pravili in smernicami EU, in sicer glede na potrebo po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU v prihodnjih nacionalnih odločitvah. Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da bi moralo biti leta 2011 možno bolj ambiciozno zmanjševanje primanjkljaja glede na ugodne makroekonomske obete in da bi večja fiskalna konsolidacija Luksemburgu omogočila doseganje srednjeročnega cilja leta 2012. Sprejeti bi bilo treba tudi dodatne ukrepe za reformo pokojninskega sistema in spodbujanje aktivnega staranja, krepitev konkurenčnosti ter pomoč mladim pri zaposlovanju.

(15)

Svet je glede na to oceno proučil dopolnitev programa za stabilnost Luksemburga za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih v točkah (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Luksemburga –

1.

izkoristi izboljšanje cikličnih pogojev za okrepitev fiskalne konsolidacije in uporabi nepričakovan dodatni prihodek z namenom nadaljnjega zmanjšanja nominalnega primanjkljaja in doseganja srednjeročnega cilja leta 2012;

2.

predlaga in izvede splošno pokojninsko reformo za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, v okviru katere najprej sprejme ukrepe za povečanje stopnje aktivnosti starejših delavcev, zlasti z odvračanjem od zgodnjega upokojevanja. Z namenom povišanja upokojitvene starosti bi bilko treba upoštevati ukrepe kot so naprimer tisti, ki so vez med predpisano upokojitveno starost na pričakovano življenjsko dobo;

3.

sprejeme ukrepe za reformo, ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, sistema določanja plač za zagotovitev, da bo rast plač bolje odražala gibanja na področju produktivnosti dela in konkurenčnosti;

4.

sprejme ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti mladih s krepitvijo ukrepov usposabljanja in izobraževanja, ki so namenjeni boljšemu prilagajanju znanja in veščin mladih potrebam trga dela.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/8

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“ Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikaj in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predstavijo svoje zaveze, da bodo mogoče vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Avstrija je 27. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa stabilnosti za obdobje 2011–2014, 2. maja 2011 pa nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Avstrijsko gospodarstvo je vstopilo v krizo z zdravimi temelji in v obdobju pred krizo ni utrpelo nobenih večjih neravnovesij ali izkrivljanj. Kljub temu se je zaradi finančne in gospodarske krize znašlo v najgloblji recesiji zadnjih desetletij. Na splošno se je realni BDP leta 2009 zmanjšal za skoraj 4 %. Zaradi krize se je zaposlenost leta 2009 zmanjšala za približno 1 %, s čimer se je brezposelnost povečala na 4,8 % (s 3,8 % v letu pred tem). Kriza je zaustavila predhodno nepretrgano rast presežka tekočega računa. Gospodarska in finančna kriza je močno obremenila javne finance. Zaradi sprejetja paketov spodbud in polnega delovanja avtomatskih stabilizatorjev je splošni javnofinančni primanjkljaj dosegel 4,1 % BDP leta 2009 oziroma 4,6 % BDP leta 2010. Javni dolg se je povečal na 69,9 % BDP leta 2009 oziroma 72,3 % BDP leta 2010. Ker je bila večina spodbujevalnih ukrepov trajne narave, je bila takoj po izboljšanju gospodarskih pogojev potrebna fiskalna konsolidacija. Konsolidacijski paket, ki znaša skoraj 1 % BDP, je bil sprejet z zakonom o proračunu za leto 2011. Gospodarstvo od tretjega četrtletja 2009 ob povečanem tujem povpraševanju in zlasti močnejši gospodarski dejavnosti v Nemčiji postopoma okreva po krizi. Na splošno je realna rast BDP leta 2010 dosegla 2 %.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije, realističen, proti koncu programskega obdobja pa preveč ugoden. Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije, predstavljene v zadnji posodobljeni različici programa za stabilnost, je postopoma zmanjšati splošen javnofinančni primanjkljaj z 4,6 % BDP leta 2010 na 2,4 % BDP leta 2014, in sicer predvsem z omejevanjem odhodkov. Zaradi dejstva, da ukrepi za podporo konsolidaciji na podnacionalni ravni niso določeni in dejstva, da se prihranki pri nekaterih ukrepih, sprejetih na zvezni ravni, npr. dobički iz kampanje proti davčnim goljufijam, katere predviden učinek se zdi zelo špekulativen, ne bodo realizirali, obstajajo pri teh ciljih predvsem negativna tveganja. Na drugi strani pa je dejavnik pozitivnega tveganja leta 2009 uveden večletni odhodkovni okvir, ki velja za zvezno vlado in za katerega se zdi, da je prispeval k povečanju predvidljivosti proračunskega postopka v srednjeročnem obdobju, čeprav samo na zvezni ravni. Program za stabilnost navaja, da se bo delež dolga v BDP povečal z 72,3 % leta 2010 na 75,5 % leta 2013, nato pa se leta 2014 zmanjšal na 75,1 %. Vendar je s to napovedjo povezanih nekaj tveganj v zvezi z naraščanjem dolga podjetij v državni lasti, ki niso del javnega sektorja, in morebitno dodatno obremenitvijo zaradi podpornih ukrepov za bančni sektor. Hkrati pa obstaja možnost, da bo delež dolga manjši, saj je verjetno, da bodo banke, ki so med krizo prejele javno podporo, to odplačale prej, kot je predvideno v programu za stabilnost.

(9)

Splošni javnofinančni primanjkljaj naj bi se po programu za stabilnost leta 2013 zmanjšal pod referenčno vrednost 3 %, kar je v skladu z rokom, ki ga je določil Svet. Vendar je povprečni letni fiskalni napor v višini 0,2 % BDP, predviden v programu za stabilnost za obdobje 2011–2013, precej pod naporom 0,75 % BDP, h kateremu je Svet pozval Avstrijo.

(10)

Čeprav je Avstrija izdelala nacionalni pakt za stabilnost, bi nadaljnja reforma fiskalnih odnosov med različnimi ravnmi oblasti zagotovila znatne prihranke, podprla fiskalno konsolidacijo in sprostila sredstva za naložbe, ki spodbujajo rast, na področjih kot sta raziskave in razvoj ter izobraževanje. Splošno priznano je, da so sedanji odnosi kompleksni: prihodki iz večine posameznih davkov so s fiksnimi deleži razdeljeni po različnih teritorialnih ravneh, poleg tega pa je odločanje na več področjih razdeljeno med različne ravni oblasti. Pri številnih dejavnostih odgovornost za pridobivanje prihodkov in odgovornost za porabo ni na isti ravni oblasti. Primeri neučinkovitosti, ki izhajajo iz sedanje oblike teh fiskalnih odnosov, se najdejo zlasti v sektorju zdravstvenga varstva in izobraževalnem sektorju.

(11)

Povprečni davčni primež v Avstriji je med najvišjimi v EU. V primerjavi z drugimi državami EU so prispevki zaposlenih za socialno varnost zelo visoki. Zmanjšanje prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti za osebe z nizkimi dohodki leta 2008 in reforma davka na dohodek leta 2009 sta prispevala k zmanjšanju davčne obremenitve zaposlenih, vendar pa z njima ni bilo možno preprečiti nekolikšnega povečanja davčnega primeža za osebe z nizkim in povprečno visokim dohodkom glede na začetek zadnjega desetletja. Ta primež negativno vpliva na zaposlovanje, zlasti delavcev z nizkimi dohodki in slabo kvalificiranih delavcev.

(12)

Stopnja zaposlenosti starejših delavcev v Avstriji je kljub velikemu povečanju v zadnjem desetletju še vedno precej pod povprečjem EU. Še vedno se veliko uporabljajo sheme predčasnega upokojevanja in invalidske pokojnine. Skupno 72 % vseh novih pokojnin v letu 2010 je bilo dodeljenih, preden je bila dosežena zakonsko določena upokojitvena starost. Naslednji dejavnik, ki prispeva k nizki stopnji zaposlenosti starejših delavcev, je še vedno razmeroma nizka zakonsko predpisana upokojitvena starost za ženske (60 let). Glede na demografski razvoj v Avstriji sta dvig dejanske upokojitvene starosti in izboljšanje okvira, ki starejšim delavcem omogoča, da dalj časa ostanejo na trgu dela, pomembna za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in povečanje ponudbe delovne sile, ki naj bi se po napovedih začela zmanjševati leta 2020.

(13)

Stopnja zaposlenosti žensk v Avstriji je razmeroma visoka in povezana z eno od najvišjih stopenj zaposlitev s krajšim delovnim časom. Ženske so večinoma zaposlene na nizko plačanih delovnih mestih. Posledica teh vzorcev je razlika v plačilu med spoloma v višini 25,4 %, ki je druga največja v EU in eden od dejavnikov, ki vodijo k razmeroma visokemu tveganju za revščino pri ženskah. Razlog, da so ženske zaposlene s krajšim delovnim časom, je neenaka razdelitev obveznosti skrbi za otroke in starejše med ženskami in moškimi ter pomanjkanje storitev otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe.

(14)

Za izobraževalni sistem sta značilna „zgodnje razvrščanje“, pri katerem se morajo učenci, ko so stari 10 let, odločiti o svoji prihodnji izobraževalni poti, pri čemer je prepustnost med potmi omejena, in razširjeno poldnevno šolanje. To lahko privede do neoptimalnih rezultatov na področju izobraževanja za ranljive skupine mladih, zlasti tiste s priseljenskim ozadjem. Zgodnje odločitve v veliki meri vnaprej določijo prihodnje izobraževalne poti, zaradi česar je pozneje težje doseči višje ravni izobrazbe. Enotna šola za vse prebivalce v starostni skupini 10–14 let bi prispevala k večji enakosti priložnosti v izobraževalnem sistemu in zmanjšanju stopenj osipa v šolah.

(15)

Konkurenca v storitvenem sektorju, zlasti pri omrežnih storitvah, kot so telekomunikacije, prevoz, javne službe, ter prodaji na drobno in strokovnih storitev, ni dovolj razvita. Rast produktivnosti je bila počasna, tržna struktura pa ni spodbujala kupne moči in povpraševanja potrošnikov. Spodbujanje konkurence z olajšanjem vstopa na trg, zmanjšanjem zakonske regulacije poklicev ter zagotavljanjem konkurenčnega določanja cen bi povečalo izbiro potrošnikov in cenovno dostopnost za potrošnike. V Avstriji so se nakopičile velike zamude pri izvajanju direktive o storitvah in odprava teh bi lahko prispevala k sprostitvi rasti. Zlasti še ni sprejet „horizontalni zakon“, torej zvezni zakon za izvajanje glavnih načel te direktive.

(16)

Avstrija je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Zaveze zadevajo tri od štirih področij pakta. Na fiskalni strani ukrepi obravnavajo potrebo po dvigu dejanske upokojitvene starosti in uspešnejšem nadzoru javne porabe na različnih ravneh oblasti. Kar zadeva zaposlenost, je poudarek na boju proti brezposelnosti mladih, na področju konkurenčnosti pa na dodatnih naložbah v raziskave in tehnično izobraževanje ter razvoju modelov za celodnevne šole. Pobude iz pakta so v skladu z nacionalnim programom reform, zveznim zakonom o proračunskem okviru in programom za stabilnost. Čeprav ukrepi obravnavajo nekatere glavne socialno-ekonomske probleme, s katerimi se sooča država, obstajajo še drugi izzivi, med drugim na področjih fiskalne politike, izobraževanja, konkurence in inovacij, in bilo bi koristno, da bi bili predmet zavez. Zaveze v okviru pakta "euro plus" so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila avstrijski program za stabilnost in nacionalni program reform ter zaveze pakta „euro plus“ za Avstrijo. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam, je Komisija upoštevala njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Avstriji ter njihovo usklajenost s pravili in smernicami EU. Komisija je mnenja, da bi bilo treba zaradi ugodnih gospodarskih pogojev okrepiti napor za fiskalno konsolidacijo, zlasti v letu 2012, in nadalje reformirati fiskalne odnose med različnimi ravnmi oblasti. Zmanjšanje davčnega primeža, izboljšanje rezultatov na področju izobraževanja in boj proti segmentaciji glede na spol bi koristilo dinamiki trga dela, povečanje konkurence in spodbujanje inovacij pa bi povečala konkurenčnost.

(18)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009, je Svet preučil posodobljeno različico programa za stabilnost Avstrije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju –

1.

Pospeši odpravo čezmerni primanjkljaj, ki je predviden predvsem na strani odhodkov, da se začne zmanjševati visok delež javnega dolga, pri čemer izkoristi ugodno trenutno gospodarsko okrevanje, da se zagotovi povprečen letni fiskalni napor v višini 0,75 % BDP v obdobju 2011–2013, v skladu s priporočili Sveta na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V ta namen sprejme in izvede potrebne ukrepe, med drugim na podnacionalni ravni.

2.

Sprejme ukrepe za nadaljnjo okrepitev nacionalnega proračunskega okvira z uskladitvijo zakonodajnih in upravnih odgovornosti ter odgovornosti za pridobivanje prihodkov in porabo med različnimi ravnmi oblasti, zlasti na področju zdravstvenega varstva.

3.

Ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami sprejme ukrepe za nadaljnjo omejitev dostopa do sedanje sheme predčasnega upokojevanja za ljudi z dolgimi zavarovalnimi dobami in sprejme ukrepe za skrajšanje prehodnega obdobja za poenotenje zakonsko določene upokojitvene starosti, da se zagotovi vzdržnost in primernost pokojninskega sistema. Dosledno uporablja pogoje za dostop do sheme invalidske pokojnine.

4.

Sprejme ukrepe za povečanje udeležbe na trgu dela, tako da med drugim: na proračunsko nevtralen način zmanjša obremenitev dela z davki in prispevki za socialno varnost, zlasti za osebe z nizkimi in povprečno visokimi dohodki; izvaja nacionalni akcijski načrt za enako obravnavanje moških in žensk na trgu dela, vključno s povečanjem razpoložljivosti storitev oskrbe in mest v celodnevnih šolah, da se povečajo možnosti žensk za delo s polnim delovnim časom, ter zmanjšanjem velike razlike v plačilu glede na spol; sprejme ukrepe za izboljšanje rezultatov na področju izobraževanja in preprečitev osipa v šolah.

5.

Sprejme nadaljnje ukrepe za spodbujanje konkurence, zlasti v storitvenem sektorju, z zmanjšanjem ovir za vstop, odpravo neupravičenih omejitev za nekatere poklice ter s povečanjem pristojnosti organov za konkurenco; pospeši sprejetje manjkajočega „horizontalnega zakona“ za izvajanje direktive o storitvah.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/12

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikaj in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Ciper je 6. maja 2011 predložil nacionalni program reform za leto 2011, 7. maja 2011 pa še posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2010–2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Ciprsko gospodarstvo zmerno okreva, potem ko je doživelo prvi gospodarski upad v zadnjih 35 letih, ko jr leta 2009 realni BDP padel za 1,7 %. Recesija je prizadela trg dela in brezposelnost je leta 2010 narasla na 6,5 %. Javne finance so se poslabšale. Iz presežka je leta 2009 nastal splošen javnofinančni primanjkljaj v višini 6 % BDP, na katerega so vplivaliga avtomatski stabilizatorji, diskrecijski ukrepi za fiskalne spodbude, s katerimi naj bi zaustavili upad gospodarske rasti, in precej močni učinki modela rasti, ki manj temelji na davkih. Gospodarska dejavnost se je zmerno okrepila leta 2010, ko je bila dosežena 1 % gospodarska rast, in sicer je nanjo vplivala predvsem akumulacija zalog po njihovem obsežnem krčenju leta 2009, skupaj z rahlo oživitvijo zasebne porabe. Izboljšanje gospodarskih napovedi naj bi se poznalo tudi na trgu dela, zaposlovanje naj bi se zmerno povečalo, brezposelnost pa naj bi se po višku, ki ga je dosegla konec leta 2010, postopoma omilila.

(8)

Na podlagi ocene posodobljene različice programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, realističen do leta 2012, po tem letu pa precej optimističen v primerjavi z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. Namen programa za stabilnost je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 4 % BDP leta 2011 in 2,6 % leta 2012, kar je v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010, potem pa nadaljevanje konsolidacije. Po programu naj bi bil delež dolga najvišji leta 2012, nato pa naj bi se zmanjševal. Strukturni saldo naj bi se v obdobju 2011–2012 na leto povprečno izboljšal za 1,5 % BDP, kar je v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010. Vendar naj bi bilo v letih 2013 in 2014 strukturno izboljšanje manjše od zahtev iz Pakta stabilnosti in rasti. Srednjeročni cilj, za katerega je ponovno potrjeno, da je uravnotežen proračun v strukturnem smislu, do konca programskega obdobja ne bo dosežen. Čeprav načrtovana prilagoditev na splošno temelji na omejevanju odhodkov, večina ukrepov v letu 2011 zadeva stran prihodkov. Na splošno obstajajo negativna tveganja za konsolidacijo, predstavljeno v programu, povezana z nadaljnjim ponovnim uravnoteženjem v smeri modela, ki bo manj temeljil na davkih, uveljavitev prakse sprejemanja rebalansov proračuna med letom ter pravočasno izvajanje ukrepov, o katerih se je treba še dogovoriti s socialnimi partnerji, in drugih ukrepov, ki jih je treba še opredeliti (npr. omejitev tekočih odhodkov). Glede na ta tveganja bo morda treba sprejeti dodatne ukrepe, če se bo makroekonomski ali proračunski razvoj izkazal za neugodnejšega od pričakovanega.

(9)

Čeprav se je primanjkljaj tekočega računa leta 2010 zmanjšal na približno 8 % BDP, je še vedno obsežen in bo srednjeročno verjetno omejeval gospodarsko rast. Visoke odhodke javnega sektorja bo treba financirati bodisi z zunanjim zadolževanjem ali večjim domačim zasebnim varčevanjem. Ta druga možnost bi pomenila nižjo rast proizvodnje zaradi izrinjanja zasebne porabe ali naložb. Srednjeročno naj bi se primanjkljaj še naprej zmanjševal, vendar zmerno. Svet je 13. julija 2010 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ciprskim organom tudi priporočil, da poskrbijo, da bo srednjeročni proračunski okvir bolj zavezujoč. Do zdaj ni bil sporočen noben napredek na tem področju. V skladu s programom za stabilnost naj bi se srednjeročni proračunski okvir v celoti upošteval od fiskalnega leta 2014 in ne od leta 2012, kot se je pričakovalo do pred kratkim. Njegov učinek naj bi bil torej zaznaven šele v srednjeročnem obdobju. Pravočasna uveljavitev novega okvira bi bila pomembna za uspešno in trajno konsolidacijo javnih financ.

(10)

Bančni sektor je uspešno prebrodil svetovno finančno krizo in dolžniško krizo držav v euroobmočju, ne da bi bilo potrebno posredovanje države. Vendar je ta sektor, katerega sredstva več kot šestkrat presegajo BDP, če ne upoštevamo hčerinskih družb in podružnic tujih bank, in devetkrat presegajo BDP, če upoštevamo tudi te, obsežen glede na celotno gospodarstvo. Poleg tega je razmeroma skoncentriran, saj trg obvladujejo tri domače skupine, ki imajo v lasti približno 55 % skupnih konsolidiranih bančnih sredstev, če se ne upoštevajo zadružne banke. Zaradi tveganj, ki še vedno obstajajo na mednarodnih finančnih trgih, sta še naprej potrebna konservativno upravljanje bilance stanja in bonitetni nadzor. Nadzor opravljata dva različna nadzornika: centralna banka Cipra (Central Bank of Cyprus) nad komercialnimi bankami ter organ za nadzor in razvoj zadrug (Authority for the Supervision and Development of Cooperative Societies — ASDCS) nad zadružnimi kreditnimi institucijami. Vlada spodbuja usklajevanje praks obeh nadzornih organov. Medtem je preglednost nadzora nad zadružnimi kreditnimi institucijami treba okrepiti, kar bi pomenilo ukrep v smeri poenotenja nadzora.

(11)

Predvideni dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je precej nad povprečjem EU, predvsem zaradi razmeroma velikega povečanja odhodkov za pokojnine kot deleža BDP v prihodnjih desetletjih. V skladu z zadnjo oceno Komisije se zdijo tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ visoka. Pokojninska reforma je bila uvedena aprila 2009. Usmerjena je zlasti na stran prihodkov in naj bi samo rahlo upočasnila naraščanje odhodkov za pokojnine. Napredek reforme zdravstvenega varstva, katere cilj je zajeziti predvideno povečevanje odhodkov z vzpostavitvijo nacionalnega zdravstvenega sistema in preoblikovanjem javnih bolnišnic v neodvisne ustanove, je bil zelo majhen.

(12)

Samodejna prilagoditev nadomestila življenjskih stroškov dvakrat letno je neposredno vezana na povprečno odstotno spremembo indeksa cen življenjskih potrebščin v zadnjih šestih mesecih v primerjavi s prejšnjimi šestimi meseci. Socialni partnerji to prilagoditev močno podpirajo in v okviru kolektivnih pogajanj se o njej ni bilo mogoče pogajati. Vendar njena enotna uporaba ne omogoča, da bi plače odražale razlike v produktivnosti med sektorji. Pomanjkljivost nadomestila življenjskih stroškov je, da so plače vezane samo na cene izdelkov in ne na povečanje produktivnosti. Prav tako ta sistem najbolj koristi osebam z višjimi prihodki. Poleg tega nadomestilo življenjskih stroškov znatno vpliva na javne finance, saj ni le sestavni del plač, ampak tudi pokojnin, dodatkov in drugih nadomestil.

(13)

Delovna aktivnost na Cipru je sicer višja od povprečja EU, vendar so na trgu dela opazna močna neravnovesja med spoloma. Razlike v zaposlenosti med spoloma, stroški in razpoložljivost ustanov za varstvo otrok, pomanjkanje prilagodljivih oblik zaposlovanja ter vztrajno visoka razlika v plačilu med spoloma so v nacionalnem programu reform priznani kot pomembna ozka grla, ki zavirajo zaposlovanje in rast. Čeprav je odstotek oseb, ki dokončajo izobraževanje na srednješolski in univerzitetni ravni, na Cipru visok, se zdi, da poklicno izobraževanje in usposabljanje ljudi ne privlačita. Visoka brezposelnost mladih v povezavi z visokim deležem oseb z dokončano visoko izobrazbo v skupnem številu brezposelnih je znak znatnih neskladij med znanjem in spretnostmi v ciprskem gospodarstvu. Poleg tega je udeležba v vseživljenjskem učenju nizka za državo, za katero je na splošno značilna visoka stopnja izobrazbe, zlasti za nekatere skupine (nizkokvalificirane delavce, starejše osebe in brezposelne). Za reševanje teh težav je v nacionalnem programu reform predvideno, da bo z letom 2012–2013 ustanovljena vrsta novih ustanov za višješolsko poklicno izobraževanje in usposabljanje ter nov sistem vajeništva. Na splošno bi strateška usmeritev države, da ustvari premik od nizkoproduktivnih k visokoproduktim delovnim mestom, v veliki meri imela koristi od usposabljanja od preusmeritve sistema izobraževanja in usposabljanja, s katero bi zagovotovili boljšo kombinacijo znanj in spretnosti, ki bi bila v skladu s povpraševanjem na trgu dela.

(14)

Ciper je julija 2010 sprejel splošen zakon o prenosu direktive o storitvah. V začetku junija 2010 je bila tudi sprejeta zakonodaja glede nekaterih specifičnih sektorjev, ki je bila nedavno posredovana Komisiji v okviru uradnega obvestila o izvedbi nacionalnega ukrepa. Vendar obstajajo pomisleki o celovitosti in temeljitosti prenosa, saj je v nekateri specifični sektorski zakonodaji, ki ni bila spremenjena, še vedno nekaj ovir za ustanavljanje in svobodno opravljanje storitev. Te ovire zajemajo od splošnih, kot so dovoljenja, ki jih zahtevajo lokalni organi za kakršno koli poslovno dejavnost, ali omejena veljavnost dovoljenj, ne glede na področje ali tveganja, do zelo specifičnih, kot so fiksne tarife za turistične storitve, preverjanja gospodarskih potreb pri dovoljenjih za najem vozil, diskriminatorno obravnavanje gradbenih podjetij iz drugih držav članic ter prepoved za arhitekte in inženirje, da bi opravljali svoj poklic kot pravne osebe.

(15)

Na splošno bi lahko okoljske omejitve in problemi, povezani z rabo virov in energije, ustvarili več ozkih grl za rast. To je povezano s posebno zemljepisno lego Cipra in posledicami podnebnih sprememb v obliki obdobij hude suše. Nedavno je bila izvedena in predmet javne debateštudija o stroškovni učinkovitosti podpornih shem obnovljivim energijam, nakar so bile na tej podlagi podporne sheme spremenjene. Delovanje energetskega sektorja bi se lahko z uvedbo naravnega plina in in olajšanjem infrastrukturnih naložb v obnovljive energije znatno izboljšalo.

(16)

Ciper je v okviru pakta „euro plus“ sprejel več zavez. Kar zadeva fiskalno področje, pakt državo zavezuje k okrepitvi fiskalne vzdržnosti s pripravo okvirnega zakona za odzivanje na finančne krize in z vzpostavitvijo popolnoma samostojnega sklada za finančno stabilnost. Poleg tega poteka dialog o prestrukturiranju javnega pokojninskega sistema, ki bi se moral zaključiti do konca leta 2011. Ukrepi za zaposlovanje so osredotočeni v boj proti nezakonitemu delu in delu na črno, v odpravo neskladij med znanjem in spretnostmi ter potrebami trga dela ter v povečevanje konkurenčnosti podjetij. Ukrepi za konkurenčnost zajemajo omejevanje plač v javnem sektorju (spremembo mehanizma za indeksacijo plač), krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, dokončanje nacionalne digitalne strategije do leta 2011 ter spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Te zaveze odražajo štiri področja pakta. Zagotavljajo nadaljevanje obsežnejšega programa reform, opisanega v programu za stabilnost in nacionalnem programu reform, ter potrjujejo že napovedane načrte za uresničitev reform, s katerimi naj bi odpravili strukturne pomanjkljivosti v državi, ne da bi na tej stopnji natančno določili časovni okvir za obravnavanje vprašanj, kot so plače v javnem sektorju in pokojninski sistem. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami v okviru pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je Komisija upoštevala njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Cipru ter njihovo usklajenost s pravili in smernicami EU. Komisija je v skladu s tem mnenja, da je treba za doseganje ciljnega proračunskega primanjkljaja za leto 2011 sprejeti dodatne ukrepe ter da bi bilo treba določiti dodatne konsolidacijske ukrepe za leto 2012 in po njem. Za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ je potrebno nadaljnje ukrepanje pri pokojninskem sistemu in sistemu zdravstvenega varstva. Nadaljnje ukrepe bi bilo treba sprejeti tudi za krepitev bonitetnega okvira bančnega nadzora, prilagoditev sistema indeksacije plač ter izboljšanje poklicnega izobraževanja, usposabljanja ter znanja in spretnosti, poslovnega okolja in energetske učinkovitosti.

(18)

Glede na to oceno in ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 13. julija 2010 je Svet preučil leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost Cipra, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v priporočilih (1) in (3) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Cipra –

1.

Sprejme potrebne ukrepe trajne narave za doseagnje proračunskega cilja za leto 2011 in odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2012, v skladu s priporočili Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Sprejme ukrepe za zagotovitev strogega nadzora nad odhodki ter izkoristi vse proračunske okoliščine, ki bi bile ugodnejše od pričakovanih, za hitrejše zmanjševanje primanjkljaja in dolga. Zagotovi naj napredek v smeri približevanja srednjeročnemu cilju za vsaj 0,5 % BDP letno in začne zmanjševati delež javnega dolga. Od priprav v zvezi s proračunom za leto 2012 naprej pospeši uvajanje izvršljivega večletnega proračunskega okvira z zavezujočo zakonsko podlago in popravnimi mehanizmi. Program in priprave proračuna bi bilo treba izvajati čim prej.

2.

Še bolj naj okrepi bonitetni okvir za nadzor nad bankami in zadružnimi kreditnimi institucijami za zagotovitev zgodnjega odkrivanja tveganj.

3.

Izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ z izvajanjem ukrepov reform za nadzor nad odhodki za pokojnine in zdravstveno varstvo, da bi se zajezilo predvideno povečevanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Pri pokojninah podaljša dobo plačevanja prispevkov, poveže upokojitveno starost in pričakovano življenjsko dobo ali sprejme druge ukrepe z enakovrednim učinkom, pri čemer hkrati poskrbi za reševanje vprašanja visoke stopnje tveganja revščine pri starejših. Pri zdravstvem varstvu sprejme nadaljnje ukrepe za hitrejšo uvedbo nacionalnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

4.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami sprejme ukrepe zaprenovitev sistema kolektivnih pogajanj in indeksacije plač, da se zagotovi, da bo rast plač bolje odražala razvoj produktivnosti dela in konkurenčnosti.

5.

V okviru načrtovanih reform sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja sprejme nadaljnje ukrepe za boljšo uskladitev rezultatov izobraževanja s potrebami trga dela, vključno z uvedbo ustanov za višješolsko poklicno izobraževanje in usposabljanje. Sprejme ukrepe za povečanje uspešnosti sistema poklicnega usposabljanja z okrepitvijo spodbud za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izboljšanjem dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za nizkokvalificirane delavce, ženske in starejše delavce.

6.

Do decembra 2011 odpravi preostale ovire za ustanavljanje in svobodno opravljanje storitev v specifični sektorski zakonodaji, da se ustvari več priložnosti za rast in nova delovna mesta v storitvenem sektorju.

7.

Uvede ukrepe za povečanje raznolikosti v mešanici energetskih virov in širitev obnovljivih virov energije. Do leta 2012 pripravi načrt upravljanja voda in shemo za določanje cen, ki bosta upoštevala vprašanja stroškovne učinkovitosti in pravičnosti, da se zagotovi bolj trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/16

1.

Razdalja med obratom in najbližjo točko na ozemlju druge države članice, v tem primeru Češke republike, je približno 38 km. Avstrijska meja je oddaljena 55 km, madžarska pa 62 km.

2.

Med običajnim postopkom razgradnje izpusti tekočih in plinastih snovi ne bodo vplivali na zdravje prebivalstva v drugi državi članici.

3.

Trdni nizko in srednje radioaktivni odpadki bodo začasno deponirani na kraju samem, dokler ne bodo premeščeni na pooblaščeno nacionalno odlagališče v Mochovcih. Trdni visoko radioaktivni odpadki bodo deponirani na kraju samem, dokler ne bo na voljo globoko odlagališče.

4.

Trdni neradioaktivni odpadki ali odpadne snovi, ki ustrezajo stopnji opustitve nadzora, bodo oproščeni regulativnega nadzora in odstranjeni kot običajni odpadki ali bodo ponovno uporabljeni ali reciklirani. To bi moralo potekati v skladu z merili, določenimi v temeljnih varnostnih standardih (Direktiva 96/29/Euratom).

5.

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih snovi zaradi nesreče, ki bi bila take vrste in razsežnosti, kakor je navedeno v splošnih podatkih, doze sevanja, ki bi mu bili izpostavljeni prebivalci druge države članice, ne bi vplivale na zdravje prebivalstva.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/18

1.1.

Komisija je 19. maja 2011 prejela zahtevek Evropske centralne banke (ECB) za mnenje o osnutku uredbe ECB o spremembi Uredbe (ES) št. 25/2009 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) (v nadaljnjem besedilu: osnutek uredbe).

1.2.

Komisija pozdravlja ta zahtevek in ugotavlja, da ECB pri tem ravna v skladu s svojo obveznostjo posvetovanja o osnutkih uredb ECB s Komisijo, kadar obstajajo povezave s statističnimi zahtevami Komisije, kakor je določeno v členu 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani ECB. Ker je cilj zahteve za posvetovanje zagotovitev skladnosti, ki je potrebna za proizvodnjo statistike, ki izpolnjuje zadevne zahteve ECB in Komisije po informacijah, Komisija opozarja, da dobro sodelovanje med ECB in Komisijo lahko samo koristi navedenima institucijama ter uporabnikom in anketirancem, saj omogoča učinkovitejšo proizvodnjo evropske statistike.

2.1.

Komisija še zlasti pozdravlja sklicevanje na Direktivo 2009/110/ES o institucijah za izdajo elektronskega denarja v osnutku uredbe.

2.2.

V členu 1(1)(a) ECB navaja štiri podsektorje denarnih finančnih institucij (MFI), in sicer: „(a) centralne banke“, „(b) kreditne institucije“, „(c) druge MFI“ ter „(d) sklade denarnega trga (SDT)“. Po mnenju Komisije je ta razdelitev na štiri podsektorje preveč podrobna, saj se kot splošno pravilo in za namene makroekonomske analize – kakor v Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov (ESR 95) in v skladu s predlogom Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) – uporabljata samo dva glavna podsektorja MFI, namreč centralne banke in druge MFI. Zato drugačen pomen pojma „druge MFI“ v osnutku uredbe ustvarja zmedo. Če ECB meni, da je to razlikovanje štirih podsektorjev bistveno za posebne namene, je treba v osnutku uredbe za podsektor „(c) druge MFI“ najti drugo ime.

2.3.

Komisija predlaga tudi naslednjo novo ubeseditev člena 1(1)(a): „(1) druge finančne institucije, katerih dejavnost je (i) sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od institucionalnih enot, torej ne samo MFI; ter (ii) dajanje posojil in/ali nalaganje v vrednostne papirje za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, …“. Ta nova ubeseditev se predlaga, da se navede, da vloge v glavnem prihajajo iz virov, ki niso druge MFI, lahko pa tudi iz MFI.

2.4.

Komisija ugotavlja, da so točke (e), (f), (g) in (h) v členu 1a(4) čiste opredelitve, medtem ko so točke (a), (b), (c) in (d) obrazložitve tega, kako je treba navedene opredelitve razumeti ali uporabljati. Komisija predlaga, da se navedeni kategoriji ločita in se opredelitve vstavijo pred obrazložitvami.

2.5.

Poleg tega bi lahko bilo koristno, če bi bilo v členu 2 „Prehodna določba“ pojasnjeno, ali se uporablja tudi za novo opredelitev MFI.

2.6.

Glede na to, da se je o osnutku uredbe treba posvetovati s Komisijo, je treba v osnutek uredbe vstaviti ustrezno navedbo.

3.1.

Komisija na splošno podpira osnutek uredbe, saj prispeva k učinkovitemu sodelovanju med evropskim statističnim sistemom (ESS) in Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) v opredelitvi obveznikov poročanja in spodbujanju visokokakovostne, dosledne statistike na evropski ravni. Vendar Komisija meni, da bi osnutek uredbe lahko bil bolj natančen glede prej omenjenih vprašanj.

3.2.

Poleg tega Komisija želi poudariti pomen stabilnega procesa za klasifikacijo enot na tem področju v praksi, ki bi upošteval statistična načela, in zlasti glede organov, ustanovljenih v zvezi s finančno krizo.

3.3.

Komisija bo pozdravila kakršna koli prihodnja posvetovanja o zadevnih osnutkih uredb ECB.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/20

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/23

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6247. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/23

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6277. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/24

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/25

1.

Svetovalni odbor se strinja s presojo Evropske komisije glede nezmožnosti plačila.

2.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede končnih zneskov globe.

3.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije, toda Komisijo prosi, naj upošteva izredno zaupno naravo zadeve pri odločanju o času in vsebini objave tega mnenja.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/26

(1)

Z odločbo z dne 19. septembra 2007 (2) v zadevi COMP/39.168 – PO/Izdelki kovinske galanterije: zadrge v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 pogodbe ES (zdaj člen 101 PDEU) (v nadaljnjem besedilu: odločba o zadrgah) je Komisija naložila globo v vrednosti 40 538 000 EUR podjetju William Prym GmbH & Co. KG, podjetju Prym Inovan GmbH & Co. KG (3) in podjetju Éclair Prym Group SA (4) (v nadaljnjem besedilu: podjetje) zaradi ravnanj, za katere je bilo ugotovljeno, da kršijo konkurenčno pravo Unije.

(2)

Podjetje je bilo o odločbi o zadrgah uradno obveščeno 27. septembra 2007. Podjetje je 7. decembra 2007 poslalo Splošnemu sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: splošno sodišče) zahtevo za razveljavitev odločbe o globi ali alternativno zmanjšanje globe, naložene podjetju z odločbo o zadrgah. Podjetje je decembra 2008 vložilo zahtevo za izdajo začasnih ukrepov (zadeva T-454/07 R), s katero je zahtevalo odložitev plačila dela globe ter sprostitev dela bančnega jamstva. Podjetje je nato umaknilo svojo vlogo, postopki za izdajo začasnih ukrepov pa so bili 17. marca 2009 z odlokom predsednika splošnega sodišča umaknjeni iz registra.

(3)

V skladu z zahtevo podjetja je Komisija izvedla presojo učinka naložene globe z odločbo o zadrgah na finančni položaj podjetja in njegovo domnevno nezmožnost plačila, kakor je ustrezno s točko 35 smernic o načinu določanja glob na podlagi člena 23(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (5).

(4)

V tej presoji je bilo ugotovljeno, da je za upravičeno verjetno odpravo tveganja stečaja podjetja, povezanega z globo Komisije, potrebno zmanjšanje globe in obresti na ta znesek od 27 decembra 2007, to je 4 544 260,27 EUR, za 25 milijonov EUR (6).

(5)

Sklep se sprejema ne glede na veljavnost preostalih delov odločbe o zadrgah.

(6)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je izdal pozitivno mnenje 22. marca 2011.

(7)

Sklep je naslovljen na podjetje William Prym GmbH & Co. KG, podjetje William Prym Holding GmbH in podjetje EP Group SA.

(8)

Člen 2 Odločbe C(2007) 4257 konč. z dne 19. septembra 2007 se spremeni, kakor sledi:

(9)

Ne glede na drugi odstavek člena 3 Odločbe C(2007) 4257 konč. z dne 19. septembra 2007 se znesek obresti od 27 decembra 2007 na znesek globe v višini 25 000 000 EUR, to je 4 544 260,27 EUR (7), zmanjša na vrednost nič.

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/28

Dir. Gral. Prod. Agraria

Conselleria Agricultura, Pesca y Alimentación

C/ Amadeo de Saboya, 2

46010 Valencia

ESPAÑA

Skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči: 0,02 milijona EUR

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,02 milijona EUR

Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación

C/ Amadeo de Saboya, 2

46010 Valencia

ESPAÑA

—

§ 71 Tierseuchengesetz der Bundesrepublik Deutschland

—

§§ 6, 7 und 18 Sächsisches Ausführungsgesetz zum Tierseuchengesetz (SächsAGTierSG)

—

Leistungsatzung der Sächsischen Tierseuchenkasse

Sächsische Tierseuchenkasse

Anstalt des öffentlichen Rechts

Löwenstraße 7

01099 Dresden

DEUTSCHLAND

http://www.recht.sachsen.de/Details.do?sid=3743011664533

http://www.tsk-sachsen.de/joomdocs/LeisSatzung.pdf

http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/viehseuchg/gesamt.pdf

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/30

1.

Koper–Capodistria

2.

Piran–Pirano

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/31

1.

Komisija je 11. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje 3i Group plc (Združeno kraljestvo) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Action Holding B.V. (Nizozemska).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6306 – 3i Group/Action Holding na naslov:

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/32

1.

Komisija je 11. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Schneider Electric SA („Schneider Electric“, Francija) z javno ponudbo za odkup pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Telvent GIT SA („Telvent“, Španija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6298 – Schneider Electric/Telvent na naslov:

16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/33

1.

Komisija je 6. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Stag Bidco Limited (Združeno kraljestvo), prevzemna družba, ki jo je ustanovila in jo ima pod nadzorom skupina Carlyle Group (Združeno kraljestvo), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem RAC Limited (Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6322 – Carlyle/RAC na naslov: