15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek izvajanja nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Belgija je 15. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Belgija je v desetletju pred letom 2008 beležila trdno rast BDP v višini povprečno 2,3 % letno. Država je občutila polno težo svetovne gospodarske recesije leta 2009 in BDP je upadel za 2,8 %. Vpliv recesije na zaposlovanje je bil razmeroma omejen. Začasno zmanjšanje oddelanih delovnih ur in padec produktivnosti dela na enoto dela sta učinkovala blažilno. Po znižanju zaposlenosti za 0,4 % leta 2009 se je ta leta 2010 spet zvišala. Vendar pa se je brezposelnost s 7 % pred recesijo dvignila na 8,3 % leta 2010. Zahvaljujoč povečanju obsega svetovne trgovine je bilo okrevanje leta 2010 močnejše od pričakovanj, BDP pa se je povečal za 2,2 %. Zaradi avtomatskih stabilizatorjev in diskrecijskih ukrepov, sprejetih kot odziv na krizo, se je splošni javnofinančni primanjkljaj povečal z 1,3 % leta 2008 na 5,9 % BDP leta 2009.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu za stabilnost, verjeten. Čeprav temelji na nekoliko manj ugodnih predpostavkah o rasti za leto 2011, pa je na splošno v skladu z najnovejšo napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. Po manjšem primanjkljaju od pričakovanega v višini 4,1 % leta 2010 je cilj proračunske strategije iz programa za stabilnost nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 3,6 % leta 2011 in pod 3 % referenčno vrednost do leta 2012, kar je rok Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Zmanjšanje primanjkljaja, načrtovano za leto 2011, se zdi verjetno glede na precej previdne gospodarske napovedi. Vendar pa bo fiskalni napor verjetno nižji od povprečnega letnega napora 0,75 % BDP, ki ga je priporočil Svet, in sicer zlasti v letih 2011 in 2012, ko naj bi znašal le 0,4 % oziroma 0,3 % BDP v strukturnem smislu. Poleg tega ciljni primanjkljaji za leto 2012 in naslednja leta niso podprti s posebnimi prilagoditvenimi ukrepi. Prav tako se tudi ne pričakuje, da bi bil v obdobju programa za stabilnost 2011–2014 dosežen srednjeročni cilj, in sicer strukturni presežek v višini 0,5 % BDP.

(9)

Zaradi boljšega rezultata leta 2010 od pričakovanega bi bila primerna bolj ambiciozno zmanjšanje primanjkljaja leta 2011 in hitrejši napredek od načrtovanega proti pragu 3 % BDP. Poleg tega čezmernega primanjkljaja ne bo mogoče odpraviti pred letom 2012, prav tako pa ne bo mogoče še naprej napredovati v smeri srednjeročnega cilja brez nadaljnjih konsolidacijskih ukrepov. Ker je davčna obremenitev v Belgiji, zlasti obremenitev dohodkov iz dela, že zdaj zelo visoka, bi morali biti ti konsolidacijski ukrepi v glavnem na strani odhodkov.

(10)

Gospodarska in finančna kriza sta obrnili prejšnji dolgoročni trend zniževanja javnega dolga. Delež dolga, ki se je zniževal od leta 1993 (ko je dosegel najvišjo vrednost 134 % BDP, potem pa je nenehno padal in dosegel 84 % BDP leta 2007), se od leta 2008 ponovno povečuje in je konec leta 2010 dosegel 96,8 % BDP. Visok delež javnega dolga ostaja eden od glavnih izzivov, zlasti ker je dolgoročni proračunski učinek staranja višji od povprečja EU, kar je predvsem posledica razmeroma visokega povečanja odhodkov za pokojnine, ki bo še bolj obremenilo javne finance. Organi v programu za stabilnost pripravijo osnutek tridelne strategije za omejevanje predvidenih znatnih povečanj s staranjem povezanih odhodkov (znižanje ravni javnega dolga, povečanje stopenj zaposlenosti in aktivnosti ter zagotavljanje močnega in na solidarnosti osnovanega sistema socialne varnosti). Srednjeročno zagotavljanje zadostnih primarnih presežkov in nadaljnja reforma belgijskega sistema socialne varnosti, zlasti pokojninskega sistema, bi morala izboljšati dolgoročno vzdržnost javnih financ. V skladu z zadnjo oceno Komisije naj bi bila tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ visoka.

(11)

Pomemben izziv za Belgijo je zagotoviti trden in dobro delujoč finančni sektor, ki je zmožen zadovoljevati potrebe realnega gospodarstva po finančnem posredništvu. Belgijski finančni sektor je v zadnjih dveh letih hudo prizadela finančna kriza, posledica pa so bile nižje bilance stanja, obsežna državna pomoč in sprememba bančnega nadzora. Finančni položaj bančnega sektorja je še naprej občutljiv. Poleg tega je v Belgiji bančni sektor zelo koncentriran in razmeroma velik glede na obseg gospodarstva.

(12)

Zakon o „napredovanju na področju zaposlovanja in previdnostni zaščiti konkurenčnosti“ iz leta 1996 določa, da bi moral biti trend plač v Belgiji usklajen s plačnim trendom v treh sosednjih državah (Francija, Nemčija in Nizozemska), kar naj bi ohranilo stroške dela pod nadzorom. Kljub temu pa ta zakon ni mogel preprečiti situacije, da so plače v Belgiji v obdobju 2005–2010 rasle hitreje kot v treh sosednjih državah, pri čemer je bila rast produktivnosti nižja. Posledično so stroški dela na enoto v Belgiji rasli hitreje v primerjavi z njenimi sosednjimi državami in povprečjem evroobmočja. To je še zlasti težavno zato, ker je Belgija specializirana za razmeroma nizkotehnološko zahtevne proizvode, in se sooča z ostro konkurenco iz držav z nižjimi stroški. Čeprav plačno pravilo omogoča začetek kolektivnih pogajanj, bi ga bilo mogoče izboljšati z upoštevanjem razlik v rasti produktivnosti in z uvedbo učinkovitejšega sistema za izvajanje naknadnih popravkov, če cilji niso izpolnjeni.

(13)

Za trg dela so značilne številne togosti, ki znatno ne spodbujajo iskanja zaposlitve, in sicer: čas trajanja prejemanja nadomestila za brezposelnost je neomejen; visoke efektivne mejne davčne stopnje in visoki davčni primež (zlasti za nizko plačane delavce); ter kombinacija ukinitve nadomestil socialne pomoči in visokega obdavčenja ob zaposlitvi. Poleg tega več možnosti predčasnega upokojevanja za starejše delavce zagotavlja spodbude za zapuščanje trga dela pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo 65 let. Nadaljnja reforma aktivnih politik trga dela in širitev njihovega področja uporabe, da bi zajeli tudi delavce, starejše od 50 let, bi pomagali zvišati splošno stopnjo zaposlenosti in okrepili spodbude za iskanje zaposlitve. Poleg tega bi nadaljnje znižanje zneska in skrajšanje časa prejemanja nadomestila za brezposelnost mlade delavce bolj spodbudila za vstop na trg dela. Strožja merila za zgodnje upokojevanje bi spodbudila starejše delavce, da bi ostali delovno aktivni, starejše delavce, ki nekaj časa niso bili zaposleni, pa da bi se vrnili na trg dela. Poleg tega je stopnja zaposlenosti državljanov, ki niso iz EU, (40,9 %), kar je precej nižje od povprečja EU.

(14)

Splošna davčna obremenitev dela v Belgiji je ena najvišjih v EU, zato bi njeno zmanjšanje prispevalo k večji privlačnosti dela. Vendar pa je to zaradi znatnih konsolidacijskih prizadevanj v prihodnosti treba nadomestiti z enakovrednim zvišanjem davkov, ki izkrivljajo v manjši meri, na primer na potrošnjo, ali s premikom v smer okolju prijaznih davkov. Belgija ima precej nižje posredne davčne stopnje na energijo kot sosednje države. Skupaj z visokim davčnim primežem glede dela ima Belgija najnižjo stopnjo okoljskih davkov v primerjavi z davčnimi obremenitvami dela v EU. To je prispevalo k nastanku razmer, ko visoka brezposelnost soobstaja z razmeroma visoko porabo energije, kar še otežuje doseganje ciljev na področju zaposlovanja in energetske učinkovitosti.

(15)

Cene številnih storitev in blaga so na splošno višje kot v drugih državah članicah, kar odraža šibke konkurenčne pritiske – zlasti v maloprodajnem sektorju in mrežnih gospodarskih panogah – ter šibek nadzorni okvir. V maloprodajnem sektorju so ovire za vstop na trge in operativne omejitve visoke. Zlasti predpisi, ki omejujejo konkurenco, še vedno omejujejo obratovalni čas, ščitijo prvotna podjetja pred vstopom novih konkurentov na trg ter ovirajo širjenje novih poslovnih modelov in tehnologij. Skupni konkurenčni problem v mrežnih gospodarskih panogah v Belgiji je močan položaj prvotnih podjetij in visoke ovire za vstop na trg v primerjavi z drugimi državami članicami, kar pomeni, da lahko prejšnji monopolisti v teh sektorjih še vedno žanjejo višje dobičke z zaračunavanjem višjih cen, kot bi jih dovoljeval konkurenčni trg.

(16)

Belgijski organi so v zvezi s paktom „euro plus“ sprejeli številne zaveze. Te zaveze zadevajo štiri področja pakta. Osredotočajo se na ukrepe za zmanjševanje primanjkljaja, obvladovanje cen energije in spodbujanje konkurence, obvladovanje rasti realnih plač, izvajanje nadzornega okvira za spremljanje finančnega sektorja in sprejetje ukrepov za zvišanje dejanske upokojitvene starosti. Vendar pa niso predložili nobenih informacij o ukrepih, ki naj bi se sprejeli za doseganje potrebnega cilja na fiskalnem področju; prav tako ni informacij o tem, kako bi se lahko obvladovala rast realnih plač ali cene energije. V zvezi s shemami zgodnjega upokojevanja ni jasno, ali in kdaj bo pregledan „generacijski pakt“ in kakšen bi bil učinek tega pregleda v smislu konkretnih ukrepov. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je upoštevala njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Belgiji ter njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija zato meni, da bi moralo biti mogoče bolj ambiciozno zmanjšanje primanjkljaja v letu 2011 ter da bi bilo treba podrobno določiti nadaljnje konsolidacijske ukrepe za leto 2012 in po njem. Za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ je potrebna nadaljnja reforma pokojninskega sistema. Treba bi bilo tudi sprejeti nadaljnje ukrepe za krepitev konkurenčnosti, pomoč ljudem do zaposlitve in prenos davčne obremenitve z dela na porabo in energijo ter za ustvarjanje več priložnosti za naložbe in rast v storitvenem sektorju in mrežnih gospodarskih panogah.

(18)

Glede na to oceno, tudi ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Svet preučil posodobitev programa za stabilnost Belgije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju –

1.

Izkoristi tekoče gospodarsko okrevanje za pospešitev zmanjšanja čezmernega primanjkljaja. V ta namen sprejme potrebne ukrepe – zlasti na strani odhodkov – do sprejetja proračuna za leto 2012 zaradi doseganja povprečnega letnega fiskalnega napora v skladu s priporočili iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kar bi visok delež javnega dolga zmanjšalo. To bi moralo zmanjšati javnofinančni primanjkljaj precej pod referenčno vrednost 3 % BDP, in sicer najpozneje do leta 2012. Zagotovi naj napredek v zvezi s srednjeročnim ciljem v višini vsaj 0,5 % BDP letno.

2.

Sprejme naj ukrepe za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V okviru tridelne strategije EU bi se bilo treba osredotočiti na omejevanje odhodkov v zvezi s staranjem, zlasti s preprečevanjem zgodnjega izstopa s trga dela zaradi izrazitega zviševanja dejanske upokojitvene starosti. Lahko bi se preučilo ukrepe kot je vezanje z zakonom določene upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo.

3.

Odpravi strukturne slabosti finančnega sektorja, zlasti z dokončanjem prestrukturiranja bank, ter tako ustvari ustrezno financiran in vzdržen poslovni model.

4.

Ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso prenovi sistem pogajanj o plačah ter plačne indeksacije za zagotovitev, da bo rast plač bolje odražala gibanja na področju produktivnosti dela in konkurenčnosti.

5.

Izboljša udeležbo na trgu dela z znižanjem visoke davčne obremenitve in obremenitve v zvezi s socialno varnostjo za ljudi z nizkimi dohodki na proračunsko nevtralen način in z uvedbo sistema, v katerem se raven nadomestila za brezposelnost postopno zmanjšuje s časom trajanja brezposelnosti. Sprejme naj ukrepe za prenos davčne obremenitve z dela na porabo in naj napravi davčni sistem bolj okolju prijazen. Izboljša naj učinkovitost aktivnih politik trga dela z osredotočanjem ukrepov na starejše delavce in ranljive skupine.

6.

Uvede ukrepe za okrepitev konkurence v maloprodajnem sektorju z zmanjševanjem ovir za vstop na trg in operativnih omejitev; ter sprejme ukrepe za okrepitev konkurence na trgih z električno energijo in plinom, tako da še naprej izboljšuje učinkovitost sektorskih regulatornih organov in organov, pristojnih za konkurenco.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/5

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter bo osredotočena na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politik in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnost, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet je 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Bolgarija je 15. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za leto 2011 za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Gospodarska kriza je prekinila obdobje dobre gospodarske rasti, ki so jo pospeševali znatni prilivi tujih neposrednih naložb in rast posojil. BDP je ponovno začel rasti v drugem četrtletju leta 2010, potem ko se je z najvišje na najnižjo točko skupno zmanjšal za 7,1 %, zaradi česar je realni BDP v letu 2010 kot celoti ostal domala nespremenjen. Močan porast izvoza in obnova zalog sta bila najpomembnejša dejavnika rasti. Splošni javnofinančni saldo se je iz presežka pred krizo leta 2009 oziroma 2010 spremenil v primanjkljaj v višini 4,7 % oziroma 3,2 % BDP. Medtem ko sta se proizvodnja in zaposlenost v izvozno naravnanih panogah povečali, je omejena dejavnost na področju gradbeništva, nepremičnin in prodaje na drobno v lanskem letu zavirala okrevanje. Prilagoditev proizvodnje je najbolj prizadela zaposlovanje, pri čemer je bilo v primerjavi z najvišjo točko leta 2008 izgubljeno 358 000 delovnih mest. Zaradi tega se je brezposelnost leta 2010 povečala za več odstotnih točk na 10,2 %, za zaposlenost pa se ne pričakuje, da bi se srednjeročno vrnila na raven izpred krize.

(8)

Na podlagi ocene posodobljene različice konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo fiskalne napovedi, osnovan na ugodnejših projekcijah rasti od tistih v napovedi služb Komisije. Posodobljeni konvergenčni program v letu 2011 predvideva zmanjšanje čezmernega splošnega javnofinančnega primanjkljaja, v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010, in nadaljnja zmanjšanja po tem. Po znatni začetni prilagoditvi proračuna v strukturnem smislu za več kot 2 odstotni točki v letu 2010 je fiskalni napor v letu 2011 precej manjši od priporočene prilagoditve v višini vsaj 0,75 % BDP, vendar v povprečju v celotnem obdobju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem fiskalni napor ostaja nad 1 % BDP. Vendar posodobljena različica v obdobju 2012–2014 ne navaja zadostnih podrobnosti o načrtovanih proračunskih ukrepih za doseganje fiskalnih ciljev v tem obdobju. Navzdol popravljeni srednjeročni cilj za strukturni primanjkljaj v višini 0,6 % BDP, načrtovan za leto 2014, je še vedno bolj ambiciozen od minimalne zahtevane ravni. Odraža cilje Pakta stabilnosti in rasti ter naj bi bil dosežen do konca obdobja konvergenčnega programa (2014). Vendar pa je predvideni letni povprečni strukturni fiskalni napor v letih 2012–2014 po načrtovanem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja v letu 2011 precej pod priporočenim minimalnim letnim strukturnim izboljšanjem v višini 0,5 % BDP. Glede na postopno izboljševanje gospodarskih napovedi bi moral biti cilj konvergenčnega programa hitrejši napredek pri doseganju srednjeročnega cilja. Ocena načrtovane rasti proračunskih odhodkov v letih 2012–2013 se zdi ob upoštevanju razumne ocene srednjeročne potencialne rasti proizvodnje nekoliko optimistična, kar srednjeročno pomeni tveganje za strukturni fiskalni položaj.

(9)

Zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, kot je bilo predvideno, do konca leta 2011 bo pomagalo ponovno pridobiti zaupanje in okrepiti verodostojnost vladnih politik. Srednjeročno je doseganje cilja majhnega strukturnega primanjkljaja v višini 0,6 % BDP pomembno, da se zagotovi, da fiskalna politika podpira veljavni monetarni sistem. Vendar fiskalno konsolidacijo zavirajo neučinkovitosti v javnem sektorju, kar lahko povzroči znaten pritisk na izdatke, pri čemer bodo proračunski prihodki verjetno strukturno nižji kot v letih razcveta pred krizo. Potrebne so torej ambiciozne reforme javnih financ za izvedbo nujne fiskalne prilagoditve in pomoč pri zagotavljanju sredstev za izvedbo nujnih strukturnih reform, vključno s potrebnim sofinanciranjem projektov, ki jih podpira EU.

(10)

Bolgarski fiskalni položaj je bil v ugodnem gospodarskem okolju pred krizo pozitiven. Fiskalni cilji so bili vedno znova doseženi in ustvarjene so bile precejšnje fiskalne rezerve. Leta 2009 je imel proračun zaradi učinka gospodarske krize prvič po mnogih letih primanjkljaj, pravilo o ohranjanju uravnoteženega proračuna oziroma presežka in javnih odhodkov pod 40 % BDP pa je bilo prekršeno. To je bilo delno povezano s pomanjkljivostmi pri načrtovanju odhodkov in nadzoru nad njimi. Poleg tega to je odražalo dejstvo, da so se izredni prihodki, ki so bili posledica cvetoče gospodarske dejavnosti pred krizo, uporabljali za financiranje razmeroma visokih nenačrtovanih zviševanj odhodkov in nižanj stopenj prispevkov za socialno varnost. Da bi obvladali navedene težave, so organi sprejeli več pobud za izboljšanje nadzora nad odhodki ter sistemov spremljanja in poročanja, vključno s sprejetjem obsežnega zakonodajnega svežnja, ki krepi fiskalna pravila in srednjeročni proračunski okvir. Zanj se pričakuje, da bo okrepil fiskalno disciplino in predvidljivost politik, zmanjšal makroekonomsko nestabilnost in zagotovil manj prociklično fiskalno politiko.

(11)

Leta razcveta pred krizo so zaznamovali znatni primanjkljaj na trgu dela in visoka rast plač, ki je bila hitrejša od rasti produktivnosti. To je povzročilo povečanje ravni povprečnih plač, ki se je približalo povprečju EU. Največja rast plač na letni ravni je bila skoraj 20 %, in sicer v četrtem četrtletju leta 2007. Po poslabšanju razmer se je rast plač pričela umirjati, vendar je ostala razmeroma visoka, torej skoraj 10 % v letu 2010 za zaposlene s pogodbami o zaposlitvi (ti predstavljajo približno 65 % delovne sile).

(12)

Ovire za sodelovanje na trgu dela odražajo nedavno poslabšanje razmer na trgu dela med krizo in pomanjkanje aktivnih politik na trgu dela, kot tudi nezadostno financirane javne službe za zaposlovanje. Kakovost javnih storitev pri vključevanju, pomoči pri iskanju zaposlitve in prekvalifikaciji ni zadostna. Šibka zmogljivost za spremljanje in oceno rezultatov programa zahteva nadaljnjo okrepitev z namenom izboljšanja procesa oblikovanja politik. Kot je izpostavljeno v nedavnem poročilu, ki ga je naročilo ministrstvo za delo in socialno politiko („Glavni rezultati ocene neto učinka aktivnih politik na trgu dela“), bi bolj individualizirane in kakovostnejše storitve, prav tako pa tudi boljša infrastruktura pisarn službe za zaposlovanje, nudile brezposelnim učinkovitejšo podporo pri iskanju zaposlitve.

(13)

Gospodarska kriza še naprej vpliva na trg dela. Stopnja brezposelnosti se je s 5,4 % leta 2008 povečala na 10,2 % leta 2010, pri čemer je pri mladih (starih od 15–24 let) leta 2010 dosegla 23,2 %. Kriza je prizadela zlasti nizkokvalificirane delavce (vključno z velikim delom romske manjšine), ki predstavljajo skoraj 70 % brezposelnih. Delež dolgotrajne brezposelnosti (46 % leta 2010) je višji od povprečja EU (40 % leta 2010) in lahko pride do tveganja, da postane strukturna. Stopnja aktivnosti mladih je bila stalno pod dvema tretjinama povprečja EU (leta 2009: 29,5 %, EU: 43,8 %). Leta 2009 je bila stopnja zaposlenosti mladih 24,8 % (EU: 35,2 %). Bolgarija ima tudi največji delež mladih, ki se niti ne izobražujejo niti niso zaposleni (19,5 % oseb, starih od 15–24 let). Ena glavnih ovir za sodelovanje mladih na trgu dela je pomanjkanje možnosti za združevanje izobraževanja in dela, zlasti s praksami in pripravništvi na področju njihovega študija, ki olajšajo prehod na trg dela.

(14)

Navkljub nadpovprečnim izobraževalnim dosežkom ima v Bolgariji prek 40 % učencev težave s pismenostjo in računanjem. Navedeno nakazuje, da je izobraževalni sistem mogoče izboljšati in bolje uskladiti s potrebami na trga dela. Na podlagi pozitivnih rezultatov nedavne reforme za decentralizacijo šol se pričakuje, da bo načrtovani zakon o predšolskem in šolskem izobraževanju prinesel nekatere rešitve, ki jih bo mogoče še izboljšati, torej glede finančne neodvisnosti, deleža udeležbe v predšolskem izobraževanju in zunanjega ocenjevanja, ter hkrati zagotovil odgovornost. Delež zgodnjega opuščanja šolanja (14,7 % leta 2009) je blizu povprečju EU, vendar je zlasti visok pri Romih (leta 2008 je bil ocenjen na 43 %). Delež izobraževanja na terciarni ravni (27,9 % v letu 2009) ostaja pod povprečjem EU (32,2 %). Bolgarija pomembno zaostaja z reformo visokega šolstva. Novi zakon o višjem šolstvu, vložen že leta 2010 in kasneje umaknjen, bi bil lahko uporabljen za obravnavo reformnih potreb.

(15)

Pokojninska reforma, ki je bila sprejeta leta 2010, ni povezana s pričakovano življenjsko dobo ali stanjem sistema zdravstva in dolgotrajne nege. Obdobje izvajanja traja od leta 2011 do leta 2026, pri čemer bo večina ukrepov pričela učinkovati v drugi polovici tega obdobja, kar bi lahko ogrozilo izvajanje in vzdržnost prvega stebra pokojninskega sistema.

(16)

Bolgarski državljani so v primerjavi s povprečjem EU izpostavljeni večji stopnji revščine (41,9 % prebivalcev doživlja hudo materialno pomanjkanje v primerjavi z 8,1 % v EU). Približno 66 % starejših ogroža revščina, kar je znatno več od povprečja EU. V zadnjih dveh letih je bilo več znakov poslabšanja življenjskih pogojev. Glede na demografski položaj je doseganje ciljev nacionalnega programa reform za znižanje revščine v veliki meri odvisno od ustreznega oblikovanja politik za starejše delavce in prikrajšane ljudi kot tudi od primernosti socialnih transferjev. Nacionalni program reform napoveduje pripravo operativne strategije za vključevanje Romov (ocenjuje se, da predstavljajo 10 % prebivalcev (3)), da bi številne ovire, s katerimi se srečujejo pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravju in bivanju, odpravili z enim samim celostnim načrtom.

(17)

Rast še vedno ovira nizka učinkovitost javnih služb. Navkljub nedavni racionalizaciji se reforma javne uprave ni dotaknila izboljšanja kakovosti zaposlenih ali ključnih nalog. Bolgarija ima zelo majhno pokritost s fiksnimi širokopasovnimi povezavami, s 14,9 % gre za drugo najnižjo pokritost v EU, zaradi česar je omejena tudi vzpostavitev vseh elektronskih storitev.

(18)

Delež nepravilnosti pri javnem naročanju dosega 60 % vseh preverjenih postopkov in je še višji pri velikih projektih javne infrastrukture, pri katerih morajo organi izvesti predhodni nadzor. Zmogljivost agencije za nadzor javnih financ se je znatno zmanjšala, zaradi česar je agencija naknadni nadzor izvedla za samo 12 % vseh postopkov javnega naročanja v letih 2007–2009. Nedavne spremembe zakona o javnem naročanju in zakona o inšpekciji javnih financ je svet ministrov odobril in posredoval v parlamentarni postopek.

(19)

Energetska intenzivnost bolgarskega gospodarstva je ena najvišjih v EU. Izstopajoč primer je ogrevanje gospodinjstev, pri katerih največji del problema predstavljajo slabo vzdrževane večstanovanjske stavbe. Nedavne spremembe pravil glede upravičenosti omogočajo, da se lahko za naložbe v energetsko učinkovitost uporabljajo tudi strukturni skladi EU. Izvedenih je bilo le malo naložb, medtem ko so se prihodki od davkov na energijo in promet v primerjavi z BDP in davki na delo, ki so precej nad povprečjem v EU, znižali. Dostop do energetskega trga ovirajo zmanjšana konkurenca in nejasni mehanizmi za določanje cen.

(20)

Bolgarija je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Na fiskalnem področju se je zavezala, da bo vzdržnost javnih financ temeljila na ukrepih pokojninske reforme, ukrepih za zagotovitev plač na podlagi uspešnosti v javnem sektorju z zamrznitvijo pokojnin in plač do leta 2013 in okrepitvijo domačega fiskalnega okvira s sprejetjem pakta za finančno stabilnost, ki vsebuje zavezujoča številčna fiskalna pravila. Za spodbujanje zaposlovanja bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje deleža neprijavljenih zaposlitev in povečanje udeležbe na trgu dela. Ukrepi za konkurenčnost so osredotočeni na zmanjševanje upravnega bremena in povečevanje e-upravljanja, izboljšanje dostopa do izobrazbe ter povečanje uspešnosti izobraževalnega sistema. Navedene zaveze se nanašajo na tri od štirih področij pakta, pri čemer ne zadevajo finančnega sektorja. Predstavljajo nadaljevanje obsežnejšega načrta reform, opisanega v konvergenčnem programu in nacionalnem programu reform, ter pospešujejo trenutne reformne projekte na področjih fiskalnega upravljanja, javne uprave in izobraževanja. Zaveze v okviru pakta „euro plus“ so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(21)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter zaveze v okviru pakta „euro plus“. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-gospodarsko politiko v Bolgariji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija je mnenja, da bi morali biti po znatni začetni prilagoditvi proračuna v letu 2010 načrti za fiskalno konsolidacijo za leto 2011 izvedeni v skladu z napovedmi ter da bi bilo treba primanjkljaj ponovno zmanjšati pod 3 % referenčno vrednost v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010. Posodobljena različica programa ne navaja zadostnih podrobnosti o načrtovanih proračunskih ukrepih za doseganje fiskalnih ciljev v letih 2012–2014, prav tako bi bilo možno zagotoviti hitrejši napredek pri doseganju izbranega srednjeročnega cilja. Krepitev domačega fiskalnega okvira bo utrdila fiskalno disciplino ter srednjeročno zagotovila predvidljivost in verodostojnost vladne politike. Nadalje bi bilo treba sprejeti ukrepe za okrepitev konkurenčnosti, pomoč posameznikom do zaposlitve, zaščito najbolj ranljivih skupin, ki se srečujejo s številnimi ovirami, izboljšati zmogljivost javne uprave in nadzornih organov, povečati učinkovitost virov ter ustvariti več priložnosti za naložbe in rast.

(22)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. junija 2010 je Svet preučil leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa Bolgarije, njegovo mnenje (4) pa je zlasti odraženo v priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Bolgarije –

1.

Nadaljuje z učinkovitim izvajanjem proračuna, da bi v letu 2011 zmanjšala čezmerni primanjkljaj, v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Natančno opredeli ukrepe, ki bodo tvorili temelj proračunske strategije za obdobje 2012–2014. Izkoristi gospodarsko okrevanje za ustrezno pospešitev fiskalne prilagoditve v smeri srednjeročnega cilja, zlasti s strogim nadzorom nad rastjo odhodkov, pri čemer se prednostno obravnavajo odhodki, ki krepijo rast.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe za izboljšanje predvidljivosti načrtovanja in izvajanja proračuna, vključno na podlagi nastanka poslovnega dogodka, zlasti s krepitvijo fiskalnega upravljanja. V ta namen pripravi in uvede zavezujoča fiskalna pravila ter dobro opredeljen srednjeročni proračunski okvir, ki zagotavlja preglednost na vseh ravneh upravljanja.

3.

S socialnimi partnerji izvede dogovorjene ukrepe v okviru trenutne pokojninske reforme, pospeši nekatere ključne ukrepe trenutne reforme pokojninskega sistema, ki bi pripomogli k povišanju dejanske upokojitvene starosti in zmanjšali zgodnje upokojevanje, kot je preko postopnega povečanja dobe socialnega zavarovanja, ter okrepi politike, ki bi pomagale, da bi lahko starejši delavci dlje ostali zaposleni.

4.

Ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami spodbuja politike, da bi zagotovila, da bo rast plač bolje odražala razvoj na področju produktivnosti dela in podpirala konkurenčnost ob upoštevanju obstoječe konvergence.

5.

Sprejme ukrepe za reševanje izzivov, povezanih z bojem proti revščini, in spodbuja socialno vključenost, zlasti za ranljive skupine, ki se srečujejo s številnimi ovirami. Sprejme ukrepe za posodobitev javnih služb za zaposlovanje, da se okrepi njihova zmogljivost za povezovanje profilov znanj in spretnosti s povpraševanjem na trgu dela, ter osredotoči podporo na nizkokvalificirane mlade. Nadaljuje z reformo izobraževanja s sprejetjem zakona o predšolskem in šolskem izobraževanju ter novega akta o visokem šolstvu do sredine leta 2012.

6.

Okrepi prizadevanja za izboljšanje upravne zmogljivosti pri ključnih nalogah vlade in nadzornih organih, da bi javne službe postale uspešnejše pri odzivanju na potrebe državljanov in podjetij; dejansko uvede ukrepe za preverjanje javnih naročil na podlagi ocen tveganja in okrepi zmogljivost organov za preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti, da bi se izboljšala kakovost in učinkovitost porabe javnih sredstev.

7.

Odpravi ovire za vstop, dogovore o zagotovljenih dobičkih in nadzor cen ter zagotovi popolno neodvisnost bolgarskega nadzornega organa za energetiko, da bi trga električne energije in plina odprla večji konkurenci. Uvede spodbude za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/10

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Madžarska je 15. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno razlicičo konvergenčnega programa za obdobje 2011–2015 in nacionalni program reform za leto 2011. Da bi se upoštevala medsebojna povezanost, sta bila programa ocenjena istočasno.

(6)

Madžarsko je jeseni 2008 močno prizadela kriza, v kateri je država je izgubila dostop do tržnega financiranja. Da bi premagala te težave, je začela izvajati prilagoditveni program, ki je bil osredotočen na fiskalno konsolidacijo in nadzor nad finančnim sektorjem ter podprt s finančno pomočjo EU in MDS. Na podlagi tega je država spomladi 2009 ponovno pridobila dostop do trga in gospodarstvo se je izkopalo iz recesije; BDP se je po zmanjšanju za 6,7 % leta 2009 s pomočjo naraščajočega izvoza leta 2010 povečal za 1,2 %. Hkrati se je brezposelnost, ki je bila pred krizo pod 8 %, nadalje povečala na več kot 11 %. V drugi polovici leta 2010 je vlada napovedala, da bo v obdobju 2010–2013 znatno znižala davke. Da bi omejila fiskalno poslabšanje, je vzporedno uvedla izredne dajatve in sprejela dodatne ukrepe trajne narave za zmanjšanje porabe. Poleg tega je sklenila, da bo odstranila obvezni steber zasebnih pokojnin. Čeprav je lahko zaradi teh ukrepov leta 2010 odstopanje omejila na 0,4 % BDP nad ciljnim primanjkljajem 3,8 % BDP in bo leta 2011 dosegla presežek, se je splošno stanje znatno poslabšalo. Glede na te okoliščine in za okrepitev potenciala gospodarske rasti je vlada marca 2011 napovedala program strukturnih reform in sprejela nadaljnje ukrepe za konsolidacijo.

(7)

Na podlagi ocene posodobljene različice konvergenčnega programa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi, glede na napovedi služb Komisije iz pomladi 2011 nekoliko optimističen, zlasti glede razvoja domačega povpraševanja. Cilj posodobljene različice je do leta 2011, torej do roka, ki ga je določil Svet, odpraviti čezmerni primanjkljaj, kar bo doseženo s presežkom v višini 2 % BDP, ustvarjenim z znatnimi enkratnimi prihodki iz pokojninskih sredstev. Leta 2012 naj bi v proračunu beležili primanjkljaj v višini 2,5 % BDP in naj bi se nato postopoma zmanjšal na 1,5 % BDP leta 2015, in sicer predvsem zaradi omejitve odhodkov. V posodobljeni različici je kot srednjeročni cilj države za proračunsko stanje v strukturnem smislu potrjen primanjkljaj v višini 1,5 % BDP. Pričakuje se, da bo konsolidacijska strategija proračunski primanjkljaj v strukturnem smislu zmanjšala ter pripomogla k zmanjševanju dolga na 64 % BDP do leta 2015. Vendar je videti, da se bo konsolidacijska strategija izvajala predvsem na koncu programskega obdobja, saj se bo strukturno izboljšanje začelo šele leta 2012, pri čemer pa kumulativno strukturno poslabšanje, ki v letih 2010 in 2011 presega 3 % BDP, ni v skladu s priporočilom Sveta iz julija 2009, v katerem poziva Madžarsko, da doseže strukturno prilagoditev vsaj 0,5 % BDP. V skladu s spomladansko napovedjo bo primanjkljaj leta 2012 znašal 3,3 % BDP, kar predpostavlja nekatera tveganja glede izvedbe v višini 0,5 % BDP; na tej podlagi tega ni mogoče izključiti, da bo prag v tem letu spet presežen, razen če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi. Poleg tega napovedane spremembe strukturnega primanjkljaja, kot jih je ponovno izračunala Komisija, ne zagotavljajo potrebne prilagoditve, ki bi zagotovila, da bi bil do konca obdobja konvergenčnega programa dosežen srednjeročni cilj; še zlasti po letu 2013 ni predvidena nobena nadaljnja strukturna prilagoditev, čeprav je odstopanje od srednjeročnega cilja majhno.

Odprava obveznega stebra zasebnih pokojnin pomeni dodatne enkratne in trajne prihodke, vendar povečujejo tudi dolgoročne obveznosti. Posledično verjetno poslabšana dolgoročna fiskalna vzdržnost, ki upošteva dejstvo, da se del pokojninskih skladov uporablja za financiranje sedanih odhodkov, je delno izravnana z večimi napovedanimi ukrepi, povezanimi s pokojninskim sistemom v kontekstu programa stukturne reforme (npr. delno že izvedene spremembe parametrov v javnem stebru). V skladu z zadnjo oceno Komisije so tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržljivostjo javnih financ srednja.

(8)

Velik izziv je še vedno fiskalna konsolidacija. Brez doslednega izvajanja napovedanih ukrepov in dodatnih strukturnih ukrepov, ki so potrebni, ni mogoče zagotoviti, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen na vzdržen način in da bo pri doseganju srednjeročnega cilja dosežen primeren napredek. Fiskalna konsolidacija bo prispevala tudi k primernemu zmanjševanju dolga in izboljšanju dolgoročne vzdržnosti, za katero se zdi, da je podvržena srednjemu tveganju. Polna izraba izrednih prihodkov bi lahko pomagala pospešiti fiskalno konsolidacijo. Ob upoštevanju navedenega bodo polletna poročila organov o napredku pri postopku o čezmernem primanjkljaju predstavljala koristno orodje za natančno spremljanje napredka pri fiskalni konsolidaciji.

(9)

Nedavno sprejeta ustava določa ustavno zavoro za dolg v višini 50 % BDP in daje fiskalnemu svetu pravico veta nad letnim proračunom, kar bi bil lahko prvi korak k izboljšanju proračunskega okvira. Vendar pa bodo pomembne podrobnosti določene šele v poznejših temeljnih zakonih (npr. kakšna bodo začasna številčna pravila, dokler se delež dolga ne zmanjša na 50 %, natančna razlaga odstopne klavzule). Uvedba zgornje meje za nominalni dolg bi lahko, če se uporabi kot sredstvo za vse namene, ob nespremenjenih ostalih pogojih privedla do prociklične fiskalne naravnanosti. Poleg tega so pristojnosti prenovljenega fiskalnega organa razmeroma ozke (omejene na pripravo mnenja o predlogu proračuna, po drugi strani z močno pravico veta) in ne zajemajo celotnega proračunskega cikla (npr. prek ocen novih politik z velikim vplivom na proračun v realnem času). Tudi drugi vidiki fiskalnega upravljanja, kot sta srednjeročna usmeritev fiskalne politike in vprašanje preglednosti, še niso razjasnjeni.

(10)

Stopnja zaposlenosti je med najnižjimi v EU (60,4 %). Nizka je tudi stopnja zaposlenosti žensk (55,0 %), medtem ko je razlika med stopnjo zaposlenosti žensk z otroki, starimi do šest let, in tistimi brez njih druga največja v EU (33,6 odstotne točke v primerjavi s povprečjem v EU, ki znaša 12,1 odstotne točke). Pomanjkljive so predvsem zmogljivosti storitev dnevnega varstva na Madžarskem, skromna je zlasti oskrba zunaj večjih mest in v regijah z zelo visoko brezposelnostjo. Boljše zagotavljanje dnevnega varstva bi bil pomemben ukrep, ki bi olajšal udeležbo obeh staršev na trgu dela.

(11)

Madžarska je imela razmeroma visoko davčno obremenitev dela. Nov sistem za dohodnino delno odpravlja njene negativne učinke na zaposlovanje, zlasti za osebe z nadpovprečnimi dohodki in/ali za osebe z otroki in tako cilja na odpravo najbolj nujnih demografskih problemov in problemov konkurence. Čeprav se je davčna stopnja zmanjšala, je davčna obremenitev oseb z nizkimi dohodki in brez otrok dejansko povečala, če upoštevamo postopno opuščanje olajšav pri obdavčitvi plač.

(12)

Javne službe za zaposlovanje nimajo dovolj upravnih zmogljivosti in prejšnje injekcije sredstev niso znatno izboljšale učinkovitosti storitev za vključevanje brezposelnih na trg dela. Financiranje programov za zaposlovanje ni vezano dovolj na rezultate, zlasti v primeru nacionalno financiranih ukrepov. Nedavno je bilo napovedano, da bo trajanje nadomestil za brezposelnost zmanjšano na najnižje ravni v EU. Treba je oceniti učinek tega ukrepa na potrebe trga dela, zlasti da se določi njegova uspešnost glede povečevanja zaposlovanja.

(13)

Revščina in s tem povezani dejavniki, kot so brezposelnost in nizke stopnje izobrazbe, še vedno nesorazmerno vplivajo na nekatere zapostavljene skupine, zlasti na Rome. Stopnja zaposlenosti je še zlasti nizka pri nizkokvalificiranih (36,8 % v primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša 53,4 %), zlasti med moškimi. Po ocenah 70 % Romov živi pod pragom revščine. Velika večina jih živi v revnih regijah, kjer imajo slabe možnosti dostopa do trga dela in javnih storitev.

(14)

MSP ovirajo zapletenost regulativnega okvira, veliko upravno breme ter omejena odgovornost in preglednost javne uprave. Dostop MSP do začetnega financiranja je manjši od povprečja v EU. Nacionalni program reform vsebuje številne ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena in izboljšanje poslovnega okolja na splošno. Vloga nebančnih mehanizmov za financiranje je šibkejša kot v drugih evropskih državah. Uspešnost predhodnih programov za podporo sektorju ni bila sistematično ocenjena.

(15)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform Madžarske, pri čemer je upoštevala tudi namen vlade, da sodeluje v paktu „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je Komisija upoštevala njun pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Madžarskem ter njuno usklajenost s pravili in smernicami EU. Komisija je mnenja, da strategija fiskalne prilagoditve večinoma temelji na strani odhodkov in da bo zmanjšanje primanjkljaja pod prag 3 % BDP, za dosego katerega je Svet kot rok določil leto 2011, doseženo le zaradi znatnih enkratnih prihodkov, zlasti iz pokojninskih sredstev, in začetek strukturnega izboljšanja bo šele v letu 2012. Ob upoštevanju tveganj glede izvedbe ni mogoče izključiti, da bo prag v tem letu brez nadaljnjih ukrepov morda ponovno presežen, razen če bodo sprejeti dodatni ukrepi. Poleg tega konvergenčni program, kot je ponovno izračunala Komisija, dolgoročno ne zagotavlja nadaljnjega napredka v smeri srednjeročnega cilja, čeprav je odstopanje majhno. Nadaljnji ukrepi za povečanje udeležbe na trgu dela in posodobitev služb za zaposlovanje bi pomagali povečati možnosti novih delovnih mest. Nadaljnja zmanjšanja upravnega bremena bi pomagala izboljšati poslovno okolje in bi pripomogla k rasti MSP.

(16)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 7. julija 2009, je Svet preučil leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za Madžarsko, njegovo mnenje (3) pa je zajeto zlasti v priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Madžarske –

1.

Okrepi fiskalni napor, da bi trajno popravila čezmerni primanjkljaj, med drugim z izogibanjem strukturnemu poslabšanju, vključenemu v načrtovanem proračunskem presežku v višini 2 % BDP v letu 2011, in z zagotovitvijo, da se proračunski primanjkljaj varno ohrani pod pregom 3 % BDP v letu 2012 in po njem, s čimer prispeva k zmanjšanju visokega deleža javnega dolga. Polno izvede napovedane fiskalne ukrepe in sprejme dodatne trajne ukrepe, po potrebi najpozneje v proračunu za leto 2012, da bi dosegla proračunski cilj iz konvergenčnega programa za leto 2013. Doseže napredek v smeri srednjeročnega cilja, ki znaša letno vsaj 0,5 % BDP dokler ni dosežen srednjeročni cilj, in uporabi morebitne izredne prihodke za pospešitev fiskalne konsolidacije.

2.

Sprejme in izvaja predpise, ki določajo operativne vidike novega ustavnega okvira za fiskalno upravljanje, med drugim številčna pravila, ki se bodo izvajala na centralni in lokalni ravni, dokler se delež dolga ne bo zmanjšal pod 50 % BDP. Glede fiskalnega okvira izvede in okrepi večletno fiskalno načrtovanje, izboljša preglednost javnih financ ter razširi pristojnosti fiskalnega sveta.

3.

Okrepi udeležbo na trgu dela tako, da zmanjša učinek davčne reforme na osebe z nizkimi dohodki, in sicer na način, ki ne vpliva na proračun. Okrepi ukrepe, ki spodbujajo udeležbo žensk na trgu dela, tako da razširi zmogjlivosti za varstvo otrok in predšolsko vzgojo.

4.

Sprejme ukrepe za okrepitev zmogljivosti javne službe za zaposlovanje in drugih ponudnikov, da bi se povečali kakovost in uspešnost usposabljanja, pomoči pri iskanju zaposlitve in posameznikom prilagojenih storitev. Okrepi ukrepe aktivne politike trga dela, ki zagotavljajo pozitivne rezultate na podlagi dejstev. V posvetovanju z zainteresiranimi stranmi uvede prilagojene programe za nizkokvalificirane delavce in druge zapostavljene skupine.

5.

Izboljša poslovno okolje, tako da izvaja vse ukrepe, ki jih predvideva regulativna reforma, ter zmanjša upravno breme v nacionalnem programu reform; oceni uspešnost sedanjih politik za podporo MSP in prilagodi javne programe, da bi se izboljšal dostop do nebančnega financiranja.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/14

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6229. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/14

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6242. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/15

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6282. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/15

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6283. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/16

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6253. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/17

(1)

Svet je dne 17. decembra 2007 sprejel Sklep 2007/858/ES (2) o imenovanju g. Paula A.C.E. VAN DER KOOIJA za namestnika predsednika odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte in g. Timothya MILLETTA za njegovega namestnika.

(2)

Zaradi odstopa g. Timothya MILLETTA je delovno mesto namestnika predsednika odbora za pritožbe navedenega urada prosto –

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/18

(1)

Svet je dne 24. julija 2006 sprejel Sklep 2006/551/ES (2) o imenovanju g. Barta KIEWIETA za predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte.

(2)

Mandat g. Brata KIEWIETA se izteče dne 31. julija 2011 –

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/19

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/20

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/21

15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/29

1.

Komisija je 11. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Bain Capital Investors, LLC („Bain Capital Investors“) in Hellman & Friedman Corporate Investors VII, Ltd ali njegova odvisna podjetja (skupaj z njegovimi odvisnimi in vzporednimi skladi ter drugimi skladi, „HFCP VII“) z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotnima podjetjema Securitas Direct AB in ESML SD Iberia Holding, S.L.U. ter njunimi hčerinskimi podjetji („Securitas Direct“).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6324 – Bain Capital/Hellman & Friedman/Securitas Direct na naslov: