1.7.2011

Uradni list Evropske unije

C 191/1

PRIPOROČILA SVETA

z dne 28. junija 2011

o politikah za zmanjševanje osipa

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 191/01

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izraz osip se uporablja v povezavi s tistimi, ki izobraževanje ali usposabljanje prekinejo že, ko dosežejo nižjo sekundarno ali še nižjo izobrazbo, in ki se ne izobražujejo ali usposabljajo več.

(2)

Zmanjšanje osipa je bistveno za doseganje več ključnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Zmanjšanje osipa se navezuje na cilj „pametne rasti“, saj dviguje stopnje izobrazbe in usposobljenosti, ter tudi na cilj „vključujoče rasti“, ker obravnava enega od glavnih dejavnikov tveganja brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti. Strategija Evropa 2020 tako vključuje krovni cilj, da se stopnja osipa 14,4 % iz leta 2009 do leta 2020 zmanjša na manj kot 10 %. Države članice so se zavezale, da bodo določile nacionalne cilje ob upoštevanju svojih izhodišč in nacionalnih okoliščin.

(3)	Smernice za politike zaposlovanja držav članic iz Sklepa Sveta 2010/707/EU (1) za izvajanje strategije Evropa 2020 pozivajo države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo zgodnje opuščanje šolanja.

(4)

Vodilna pobuda Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti določa okvir ukrepov za zagotovitev socialne in teritorialne kohezije ter se usmerja predvsem na odpravljanje prikrajšanosti in krepitev ukrepov preprečevanja. Navezuje se na krovni cilj strategije Evropa 2020, tj. v naslednjem desetletju zmanjšati število ljudi, ki trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti, za najmanj 20 milijonov.

(5)

Cilj ene od vodilnih pobud Mladi in mobilnost strategije Evropa 2020 je „utrditi uspešnost in privlačnost evropskih visokošolskih institucij v mednarodnem okolju ter vsesplošno povečati kakovost vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v EU, pri čemer je treba združiti odličnost in enakost s spodbujanjem mobilnosti študentov in udeležencev usposabljanj, ter izboljšati položaj mladih na področju zaposlovanja“.

(6)

V sklepih Sveta z dne 5. in 6. maja 2003 o referenčnih ravneh povprečne evropske uspešnosti v izobraževanju in usposabljanju (merila) je bilo določeno, da bi bilo treba do leta 2010 delež osipnikov zmanjšati pod 10 %, pri čemer so osipniki opredeljeni kot osebe med 18. in 24. letom z nižjo sekundarno ali še nižjo izobrazbo, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo. Referenčna vrednost ni bila dosežena. Trenutno eden od sedmih mladih prekine izobraževanje in usposabljanje pred dokončanjem višjega sekundarnega izobraževanja.

(7)

V resoluciji Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta (2) je bila poudarjena potreba po zvišanju skupne ravni usposobljenosti in dajanju prednosti izobraževanju in usposabljanju tistih, ki so izpostavljeni gospodarski in socialni izključenosti, zlasti osipnikov. Izpostavljena je bila potreba, da se iskalcem zaposlitve zagotovijo poklicno svetovanje in osebni načrti usposabljanja ter da se razvije priznavanje učnih rezultatov, pridobljenih prek formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja.

(8)	Sklepi Sveta z dne 22. maja 2008 o izobraževanju odraslih priznavajo vlogo, ki jo ima izobraževanje odraslih pri odpravljanju osipa, saj odraslim brez kvalifikacij nudi drugo priložnost, predvsem z osredotočenjem na osnovna znanja, znanja na področju IT in učenje jezikov.

(9)	Svet se je v sklepih z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) dogovoril, da bi bilo treba do leta 2020 zmanjšati delež oseb, ki prekinejo izobraževanje in usposabljanje, pod 10 %.

(10)

Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2009 o izobraževanju otrok iz migrantskih družin ugotavljajo, da veliko otrok iz migrantskih družin sicer uspešno zaključi izobraževanje, vendar pa je med osipniki običajno več takšnih učencev. Povprečna stopnja osipa med migranti po Uniji je dvakrat večja od osipa med domačimi učenci. Glede na razpoložljive dokaze pa je osip med Romi še večji.

(11)

Svet se je v svojih sklepih o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja maja 2010 strinjal, da je za uspešno preprečevanje osipa treba razvijati poznavanje skupin, ki so izpostavljene tveganju prekinitve izobraževanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter sisteme za zgodnje prepoznavanje posameznikov, ki so izpostavljeni takšnemu tveganju; sklenil je, da je treba izvajati celovite in medsektorske strategije, ki zagotavljajo raznovrstne šolske in sistemske politike, usmerjene v različne dejavnike, ki vplivajo na osip.

(12)	Razlogi za osip se močno razlikujejo med državami in tudi znotraj regij. Politike za zmanjšanje osipa je treba prilagoditi posebnim okoliščinam v kraju, regiji ali državi; ne obstaja ena sama rešitev za vse države članice.

(13)

Kljub razlikam med državami in regijami pa je v vseh državah članicah zelo očitno, da osip bolj prizadeva prikrajšane in ranljive skupine. Med tistimi, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, je zelo veliko tudi mladih s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Osip je po eni strani posledica socialne prikrajšanosti, hkrati pa povečuje tveganje socialne izključenosti.

(14)

Evropski okvir za celovite politike na področju osipa lahko državam članicam omogoči lažje pregledovanje obstoječih politik, razvijanje nacionalnih programov reform v okviru strategije Evropa 2020 ter izvajanje strategij z velikim učinkom ter dobrim razmerjem med stroški in koristmi, hkrati pa v celoti spoštuje načelo subsidiarnosti. Zagotovi lahko tudi podlago za sodelovanje v okviru odprte metode sodelovanja in usmerja uporabo finančnih instrumentov Unije.

(15)	Reforme izobraževanja začnejo učinkovati šele po določenem času. Da bi v naslednjem desetletju zmanjšali osip in dosegli cilj strategije Evropa 2020, je treba čim prej začeti izvajati celovite in medsektorske strategije na področju osipa –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

glede na nacionalne okoliščine uporabijo okvir iz Priloge k temu priporočilu, da:

1.	ugotovijo glavne dejavnike, ki povzročajo osip, in spremljajo značilnosti tega pojava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot osnove za ciljno usmerjene in učinkovite ter z dejstvi podprte politike;

zagotovijo, da bodo do konca leta 2012 vzpostavljene celovite strategije na področju osipa, ki se bodo izvajale v skladu s prednostnimi nalogami držav in cilji strategije Evropa 2020. Celovite strategije naj bi zajemale ukrepe preprečevanja in intervencijske ukrepe, pa tudi kompenzacijske ukrepe, namenjene ponovni vključitvi oseb, ki so prekinile izobraževanje;

3.	zagotovijo, da te strategije vključujejo ustrezne ukrepe za skupine, ki so v zadevni državi članici izpostavljene večjemu tveganju osipa, kot so otroci iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, iz migrantskih ali romskih okolij ali s posebnimi izobraževalnimi potrebami;

4.	zagotovijo, da te strategije povezano obravnavajo splošno in poklicno izobraževanje in usposabljanje ter za njih značilne izzive;

5.	vključijo ukrepe za zmanjšanje stopenj osipa v zadevne politike, usmerjene na otroke in mlade, ter usklajujejo dejavnosti med različnimi sektorji politike;

6.	priznajo ključno vlogo učiteljev, ravnateljev in drugih pedagoških delavcev ter zagotovijo, da pri teh ukrepih in dejavnostih sodelujejo vse ustrezne zainteresirane strani, da bi pomagali osebam, za katere obstaja tveganje, da bodo zgodaj opustile šolanje, vključno s tistimi, ki so to že storile.

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

1.	znotraj „ET 2020“ s spremljanjem razvoja na različnih ravneh izobraževanja v vseh državah članicah prispeva k prizadevanjem držav članic, da bi se lahko opredelili trendi;

2.	z izmenjavo izkušenj in dobre prakse podpre strategije držav članic ter olajša učinkovito vzajemno učenje, mreženje in preskušanje inovativnih pristopov v zvezi z ukrepi za zmanjšanje osipa in izboljšanje učnih rezultatov otrok iz skupin, za katere obstaja tveganje, da bodo zgodaj opustile šolanje;

3.	ukrepe, ki podpirajo zmanjšanje stopenj osipa, vključi v vse ustrezne ukrepe EU za otroke in mlajše odrasle;

4.	s primerjalnimi študijami in raziskavami podpre razvoj učinkovitih politik proti osipu ter spodbuja sodelovanje med državami članicami na tem področju;

5.	v sodelovanju z državami članicami in brez poseganja v pogajanja o prihodnjem finančnem okviru zagotovi, da se s programi Unije na področju vse-življenjskega učenja, mladine in raziskav ter evropskimi strukturnimi skladi podpre izvajanje strategij držav članic na področju osipa in prispeva k njim;

6.	v okviru letnega pregleda rasti in v skladu z ureditvijo poročanja iz „ET 2020“ redno poroča o napredku pri doseganju cilja strategije Evropa 2020 in o izvajanju strategij držav članic na področju osipa.

V Luxembourgu, 28. junija 2011

Za Svet

Predsednik

FAZEKAS S.

(1) UL L 308, 24.11.2010, str. 46.

(2) UL C 290, 4.12.2007, str. 1.

PRILOGA

OKVIR ZA CELOVITE POLITIKE ZA ZMANJŠEVANJE OSIPA

Strategije na področju osipa morajo temeljiti na analizah okoliščin, ki pojav povzročajo, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj povprečne stopnje pogosto prikrijejo velike razlike med regijami ali državami. Osipniki so neenotna skupina, v kateri imajo posamezniki zelo različne razloge za prezgodnjo prekinitev izobraževanja. Pomembni dejavniki so družinsko ozadje in socialno-ekonomski pogoji, na primer povpraševanje na trgu dela. Njihov vpliv je pogojen s strukturo sistemov izobraževanja in usposabljanja, razpoložljivimi učnimi možnostmi in učnimi okolji. Pomembno vlogo pri zmanjševanju osipa ima usklajevanje politik, ki obravnavajo dobro počutje otrok in mladih, socialno varnost, zaposlovanje mladih in prihodnje možnosti na poklicni poti.

1. Opredelitev glavnih dejavnikov in spremljanje

Vzroki za osip so kompleksni in raznoliki, vendar pogosto povezani s socialno-ekonomsko prikrajšanostjo, nizkimi stopnjami izobrazbe, odtujevanjem od izobraževanja in usposabljanja ali slabimi učnimi uspehi, povpraševanjem na trgu dela in/ali kombinacijo socialnih, čustvenih in izobraževalnih problemov, zaradi katerih so posamezniki izpostavljeni tveganju prekinitve šolanja.

Upoštevati je treba vrsto izobraževanja, v katerega so učenci vpisani. V nekaterih državah članicah se učenci s težavami pri splošnem izobraževanju pogosto odločijo za poklicno izobraževanje in usposabljanje. V takšnih primerih se poklicne šole soočajo s posebno odgovornostjo in izzivi glede zmanjšanja osipa. Z dejstvi podprte politike zahtevajo, da se posebna pozornost nameni sektorski uspešnosti v izobraževanju ali usposabljanju.

Za razvoj z dejstvi podprtih in stroškovno učinkovitih politik za boj proti osipu je potrebno zbiranje in vodenje podatkov o pojavu. S tem naj bi omogočili njihovo analizo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki lahko vključuje informacije o stopnjah osipa, prehodih med stopnjami izobraževanja, stopnjami vpisa na višje sekundarno izobraževanje in stopnjami dokončanja, pa tudi o odsotnostih od pouka ter s tem povezanim vedenjem.

—	Zbiranje informacij mora omogočati analizo glavnih razlogov osipa za različne skupine učencev, šol, vrste ustanov za izobraževanje in usposabljanje, občine ali regije.

—

Kombinacija podatkov o osipu in z njim povezanih podatkov, na primer glede socialno-ekonomskega konteksta, lahko olajša usmerjanje ukrepov in politik. Tudi zbiranje in analiziranje informacij o motivaciji osipnikov ter njihovih možnostih za zaposlovanje in poklicno pot lahko olajšata usmerjanje ukrepov in politik.

—	Ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti obstoječih ukrepov politike, katerih cilj je zmanjšati osip, je pomembna podlaga za izboljšanje strategij in programov za večje možnosti učencev za uspešnost v šoli.

2. Okvir politike

Celovite strategije na področju opisa zajemajo različne politike, usklajevanje različnih sektorjev politike in vključitev ukrepov za podporo zmanjševanju osipa v vse zadevne politike za otroke in mlade. Poleg politik izobraževanja, ki spodbujajo kakovostne šolske sisteme, so to predvsem socialne politike ter svetovalne in druge strokovne storitve, politike zaposlovanja, mladih, družine in vključevanja. Prav tako sta pomembna horizontalno usklajevanje med različnimi akterji in vertikalno usklajevanje prek različnih državnih ravni. V strategije s področja osipa je treba vključiti elemente preprečevanja, intervencije in kompenzacije. Države članice morajo podrobnosti svojih strategij določiti glede na svoje okoliščine in ozadje.

2.1

Cilj POLITIK PREPREČEVANJA je zmanjšati tveganje nastanka osipa, še preden se problem pojavi. Takšni ukrepi zagotavljajo izobraževanje in usposabljanje na način, ki omogoča boljše rezultate izobraževanja in odstranjevanje ovir za uspeh pri izobraževanju.

Njihov cilj je določiti trdne zgodnje osnove za otroke, na podlagi katerih bodo razvili svoj potencial in se uspešno vključili v šolo. Politike preprečevanja bi lahko zajemale naslednja področja:

zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje in varstva je koristno za vse otroke in pomembno predvsem za otroke iz okolij z omejenimi možnostmi, vključno z migranti in Romi. Omogoča boljše telesno počutje, socialni in čustveni razvoj, jezikovne in osnovne kognitivne sposobnosti. Predšolska vzgoja in varstvo morata biti kakovostna, cenovno dostopna, vključevati morata ustrezno osebje in biti na voljo družinam iz okolij z omejenimi možnostmi.

Politike preprečevanja se navezujejo na organizacijo sistemov izobraževanja in usposabljanja, vire, ki so na voljo šolam, razpoložljivost, prepustnost in prožnost izobraževalnih poti. Obravnavajo tudi razlike med spoloma, pomoč otrokom iz okolij z omejenimi možnostmi ali z drugačnim maternim jezikom. Politike preprečevanja bi lahko zajemale tudi naslednja področja:

2.	izboljšanje ponudbe izobraževanja z zagotavljanjem priložnosti za izobraževanje in usposabljanje po doseženi starosti za obvezno izobraževanje lahko vpliva na vedenje mladih in njihovih družin ter vodi k višjim stopnjam dokončanja višjega sekundarnega izobraževanja;

pospeševanje aktivnih politik za preprečevanje segregacije in zagotavljanje dodatne pomoči šolam v okoljih z omejenimi možnostmi ali z velikim številom socialno-ekonomsko prikrajšanih učencev spodbujata večjo raznolikost socialne strukture teh šol in povečujeta njihovo ponudbo izobraževanja. S tem se izboljša učni uspeh socialno-ekonomsko prikrajšanih učencev in zmanjša tveganje za njihovo zgodnjo opustitev šolanja;

s poudarjanjem pomena jezikovne raznolikosti in pomočjo otrokom z drugačnim maternim jezikom, da izboljšajo svoje znanje jezika poučevanja in, kjer je to ustrezno, maternega jezika, ter s podporo učiteljem pri poučevanju otrok z različnimi stopnjami jezikovnih sposobnosti se lahko izboljša učni uspeh otrok iz migrantskih okolij in zmanjša tveganje za njihovo zgodnjo opustitev šolanja;

5.	z boljšim vključevanjem staršev, okrepitvijo njihovega sodelovanja s šolo in oblikovanjem partnerstva med šolo in starši se lahko poveča učna motivacija učencev;

povečanje prožnosti in prehodnosti med izobraževalnimi potmi (na primer z modularizacijo tečajev ali izmenjevanjem šole in dela) pomaga zlasti učencem s slabšimi učnimi dosežki in jih lahko motivira za nadaljevanje izobraževanja ali usposabljanja, ki je bolj prilagojeno njihovim potrebam in sposobnostim. Prav tako omogoča obravnavanje razlogov za osip, ki so odvisni od spola, kot je zgodnje vstopanje na trg dela ali nosečnost najstnic. Nižja stopnja osipa je povezana tudi z omejevanjem ponavljanja letnikov v šoli in nadomeščanjem tega s prožno individualno podporo;

s spodbujanjem kakovostnih poklicnih poti ter povečanjem njihove privlačnosti in prožnosti se učencem, ki so izpostavljeni tveganju, zagotovijo verodostojne druge možnosti zgodnjemu opuščanju šolanja. Poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki sta ustrezno vključena v splošne sisteme izobraževanja in usposabljanja, omogočata alternativne poti do višje sekundarne in terciarne izobrazbe;

8.	boljše povezovanje sistemov izobraževanja in usposabljanja s sektorjem zaposlovanja bi poudarilo koristi dokončanja izobraževanja za prihodnjo zaposljivost. To bi lahko dosegli z delovnimi praksami ali boljšim sodelovanjem delodajalcev s šolami in univerzami.

2.2

POLITIKE INTERVENCIJE se skušajo izogniti osipu z dvigovanjem kakovosti izobraževanja in usposabljanja na ravni izobraževalnih ustanov, z odzivanjem na opozorilna znamenja in zagotavljanjem usmerjene pomoči učencem ali skupinam učencev, ki so izpostavljeni tveganju prekinitve šolanja. Obravnavajo vse stopnje izobraževanja, od predšolske vzgoje in varstva do sekundarnega izobraževanja.

Strategije proti osipu so na ravni šole ali ustanove za usposabljanje vključene v splošne politike šolskega razvoja. Njihov cilj je ustvariti pozitivno učno okolje, krepiti kakovost poučevanja in inovacije, izboljšati sposobnosti učiteljev za obvladovanje socialne in kulturne raznovrstnosti ter razvijati pristope proti nasilju in ustrahovanju. Politike intervencije na ravni šole ali ustanove za usposabljanje bi lahko zajemale naslednja področja:

1.	razvijanje šol v učne skupnosti na podlagi skupne vizije vseh zainteresiranih strani o šolskem razvoju, uporaba vseh izkušenj in znanj ter zagotavljanje odprtega, spodbudnega in udobnega okolja, ki mlade spodbuja k nadaljevanju izobraževanja in usposabljanja;

2.	razvijanje sistemov zgodnjega opozarjanja za učence, ki so izpostavljeni tveganju, omogoča sprejetje učinkovitih ukrepov, še preden se pojavijo problemi in preden se učenci začnejo odtujevati šoli, neopravičeno izostajati iz šole ali opustijo šolanje;

z mrežnim povezovanjem staršev in drugih akterjev zunaj šolskega okolja, kot so lokalne skupnosti, organizacije, ki zastopajo migrante ali manjšine, športna in kulturna združenja ali sindikati in organizacije civilne družbe, je mogoče na celovit način pomagati učencem, ki so izpostavljeni tveganju, in olajšati dostop do zunanje pomoči, na primer do psihologov, socialnih in mladinskih delavcev, kulturnih in lokalnih storitev. Pri tem lahko pomagajo mediatorji iz lokalne skupnosti, ki podpirajo komunikacijo in krepijo zaupanje;

za uspešne ukrepe na šolski ravni je nujno treba podpreti in okrepiti vlogo učiteljev pri delu z učenci, ki so izpostavljeni tveganju. Osnovno izobraževanje za učitelje in stalno poklicno izpopolnjevanje za učitelje in vodstvene delavce šol pripomore k temu, da se laže spoprimejo z različnostjo učencev v razredu, pomagajo učencem iz socialno-ekonomsko prikrajšanih družin in rešujejo težke okoliščine pri poučevanju;

5.	izvenšolske, umetniške, kulturne in športne dejavnosti lahko povečajo samospoštovanje učencev, ki so izpostavljeni tveganju, in spodbujajo njihovo odpornost glede njihovih učnih težav.

Cilj politik intervencije na individualni ravni je zagotoviti sklop mehanizmov podpore za posamezne učence, izpostavljene tveganju prekinitve izobraževanja, pri čemer je te mehanizme mogoče prilagoditi njihovim potrebam. Usmerjene so na osebnostni razvoj, da si učenci, izpostavljeni tveganju, izgradijo odpornost, in odpravljanju konkretnih težav na družbenem, kognitivnem ali čustvenem področju. Politike intervencije na individualni ravni bi lahko zajemale naslednja področja:

1.	mentorstvo podpira posamezne učence, da premagajo posebne šolske, družbene ali osebne težave. Učencem je pri individualnem mentorstvu ali pri inštruiranju majhnih skupin zagotovljena usmerjena pomoč, ki jo pogosto zagotavljajo učitelji, skupnost ali sovrstniki;

prilagoditev poučevanja potrebam učencev, krepitev učenja, prilagojenega posameznikom, in zagotavljanje podpore učencem, ki so izpostavljeni tveganju, pomaga učencem pri prilagajanju zahtevam formalnega izobraževanja in pri premagovanju ovir v okviru sistemov izobraževanja in usposabljanja, to pa lahko pripomore k manjšemu obsegu ponavljanja letnikov;

z boljšim usmerjanjem in svetovanjem se učenci lažje odločijo za svojo poklicno pot, prehajajo znotraj izobraževalnega sistema ali od izobraževanja k zaposlitvi. Na podlagi tega je sprejetih manj slabih odločitev, ki temeljijo na lažnih pričakovanjih ali nezadostnih informacijah, mladi pa lažje sprejmejo odločitve, ki so v skladu z njihovimi ambicijami, osebnimi interesi in talenti;

4.	mladim, katerih ekonomski položaj bi jih lahko prisilil k opustitvi izobraževanja, je treba zagotoviti dostop do primerne finančne podpore. Kjer je to ustrezno, bi bila lahko takšna podpora pogojena ali povezana s socialnimi prejemki;

2.3

Cilj KOMPENZACIJSKIH POLITIK je pomagati tistim, ki so prezgodaj prekinili šolanje, da se ponovno vključijo v izobraževanje, tako da se jim ponudijo možnosti za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja ter za pridobitev potrebnih kvalifikacij. Kompenzacijske politike bi lahko zajemale naslednja področja:

uspešni izobraževalni programi za drugo priložnost zagotavljajo učna okolja, ki ustrezajo posebnim potrebam osipnikov, upoštevajo njihovo predhodno učenje in podpirajo njihovo dobrobit. Od šol se razlikujejo v organizacijskih in pedagoških pristopih, pogosto potekajo v manjših skupinah, zaznamuje pa jih inovativno poučevanje, prilagojeno posameznikom in njihovi starosti, ter prožne izobraževalne poti. Če je to mogoče, bi morali biti programi lahko dostopni in brezplačni;

2.	pomembno je zagotoviti različne možnosti, ki omogočajo povratek v redno izobraževanje in usposabljanje. Prehodni razredi z močnim poudarkom na usmerjanju lahko olajšajo prehod med predhodnim učnim neuspehom in ponovno vključitvijo v redno izobraževanje;

priznavanje in potrjevanje predhodnega učenja, vključno s kompetencami, pridobljenimi z neformalnim in priložnostnim učenjem, krepita samozavest in samospoštovanje mladih ter jim olajšata ponovno vključitev v izobraževanje. Mlade lahko motivirata za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja, pomagata jim prepoznati njihove talente in sprejeti boljše poklicne odločitve;

4.	usmerjena individualna podpora vključuje socialno, finančno, izobraževalno in psihološko podporo za mlade s težavami. To je zlasti pomembno za mlade v resnih družbenih in čustvenih stiskah, zaradi katerih izobraževanja ali usposabljanja ne morejo nadaljevati.

1.7.2011

Uradni list Evropske unije

C 191/10

Menjalni tečaji eura (1)

30. junija 2011

2011/C 191/06

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4453
JPY	japonski jen	116,25
DKK	danska krona	7,4587
GBP	funt šterling	0,90255
SEK	švedska krona	9,1739
CHF	švicarski frank	1,2071
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,7875
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,345
HUF	madžarski forint	266,11
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7093
PLN	poljski zlot	3,9903
RON	romunski leu	4,2435
TRY	turška lira	2,3500
AUD	avstralski dolar	1,3485
CAD	kanadski dolar	1,3951
HKD	hongkonški dolar	11,2475
NZD	novozelandski dolar	1,7468
SGD	singapurski dolar	1,7761
KRW	južnokorejski won	1 543,19
ZAR	južnoafriški rand	9,8569
CNY	kitajski juan	9,3416
HRK	hrvaška kuna	7,4018
IDR	indonezijska rupija	12 397,41
MYR	malezijski ringit	4,3626
PHP	filipinski peso	62,619
RUB	ruski rubelj	40,4000
THB	tajski bat	44,380
BRL	brazilski real	2,2601
MXN	mehiški peso	16,9765
INR	indijska rupija	64,5620

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

1.7.2011

Uradni list Evropske unije

C 191/12

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2011/C 191/08

Št. pomoči: SA.32518 (11/XA)

Država članica: Nemčija

Regija: Schleswig-Holstein

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Gewährung von Beihilfen im Rahmen der Bekämpfung

Leukose und Brucellose bei Rindern, Schafen und Ziegen

Pravna podlaga: Richtlinien für die Gewährung von Beihilfen im Rahmen der Bekämpfung Leukose und Brucellose bei Rindern, Schafen und Ziegen (Leukose-Brucellose-Beihilfe-Richtlinien)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,15 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 17. februarj 2011–31. december 2013

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Ministerium für Landwirtschaft, Umwelt und ländliche Räume Schleswig-Holstein

Mercatorstraße 3

24106 Kiel

DEUTSCHLAND

Spletni naslov: http://www.schleswig-holstein.de/cae/servlet/contentblob/872674/publicationFile/Beihilfe_RiLi_Leukose.pdf

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.33004 (11/XA)

Država članica: Italija

Regija: Basilicata

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Interventi compensativi relativi a mancati redditi, a favore delle aziende agricole interessate da provvedimenti di abbattimenti totali conseguenti ad infezioni di tubercolosi bovina, brucellosi, leucosi bovina enzootica e scrapie o colpite dalle avversità atmosferiche. Periodo 2010 e 2011.

Pravna podlaga:

Brucellosi bovina, bufalina, ovina e caprina:

D.P.R. n. 320/1954,

L. n. 615/1964,

D.M. n. 453/1992,

D.M. n. 651/1994.

Tubercolosi bovina e bufalina:

D.P.R. n. 320/1954,

L. n. 615/1964,

D.M. n. 592/1995.

Leucosi bovina enzootica:

D.P.R. n. 320/1954,

D.M. n. 358/1996.

Encefalopatie Spongiformi Trasmissibili:

D.M. 8.4.1999,

regolamento (CE) n. 999/2001 del 22 maggio 2001.

Avversità atmosferiche:

D.P.C.M. n. 66/2011,

D.G.R. n. 518/2011.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,20 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 24. junij 2011–31. december 2011

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006), Neugodne vremenske razmere (člen 11 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Prireja mleka, reja drobnice, druga govedoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Regione Basilicata

Dipartimento Agricoltura Sviluppo Rurale Economia Montana

Via Vincenzo Verrastro 10

85100 Potenza PZ

ITALIA

Spletni naslov: http://www.regione.basilicata.it/giunta/site/giunta/department.jsp?dep=100049

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.33005 (11/XA)

Država članica: Italija

Regija: Basilicata

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: L. 2 dicembre 1998 n. 423 — articolo 1 comma 2 — Interventi urgenti nel settore zootecnico per il ripristino funzionale delle strutture aziendali delle aree riconosciute dal D.P.C.M. n. 66/2011.

Pravna podlaga:

L. 2.12.1998 n. 423.

D.P.C.M. 22.3.2011 n. 66 «Dichiarazione dello stato di emergenza in relazione alle eccezionali avversità atmosferiche che hanno colpito il territorio della Regione Basilicata nel periodo dal 18 febbraio al 1o marzo 2011».

D.G.R. n. 641 del 4 maggio 2011«L. 2 dicembre 1998 n. 423 — articolo 1 comma 2 — Interventi urgenti nel settore zootecnico per il ripristino funzionale delle strutture aziendali delle aree riconosciute dal D.P.C.M. n. 66/2011».

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,32 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 80 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 24. junij 2011–31. december 2011

Cilj pomoči: Neugodne vremenske razmere (člen 11 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Prireja mleka, druga govedoreja, reja drobnice

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Regione Basilicata

Dipartimento Agricoltura Sviluppo Rurale Economia Montana

Via Vincenzo Verrastro 10

85100 Potenza PZ

ITALIA

Spletni naslov: http://www.regione.basilicata.it/giunta/site/giunta/department.jsp?dep=100049

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.33156 (11/XA)

Država članica: Bolgarija

Regija: Bulgaria

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: „Помощ за участие в изложения по овцевъдство — Регионално изложение по овцевъдство гр. Костинброд, Общинско изложение по овцевъдство гр. Елин Пелин, Общинско изложение по овцевъдство гр. Годеч и Общинско изложение по овцевъдство гр. Брезник“

Pravna podlaga: Чл. 10, ал. 1, т. 10 от Закона за подпомагане на земеделските производители; Указания, приети с Решение на Управителния съвет на Държавен фонд „Земеделие“ за схема на държавна помощ за участие в изложения и панаири

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,03 milijona BGN

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 27. junij 2011–31. december 2013

Cilj pomoči: Tehnična podpora (člen 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Държавен фонд „Земеделие“

бул. „Цар Борис III“ № 136

1618 София/Sоfiа

БЪЛГАРИЯ/ВULGАRIА

Spletni naslov: http://www.dfz.bg/bg/darzhavni-pomoshti/shemi_durjavni_pomoshti_reglament_1857_2006/

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.33219 (11/XA)

Država članica: Nemčija

Regija: Thüringen

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Satzung zur Änderung der Satzung über Beihilfen der Thüringer Tierseuchenkasse 612-40306-TH/0002

Pravna podlaga: § 7 Absatz 2 und § 20 Thüringer Ausführungsgesetz zum Tierseuchengesetz (Thüringer Tierseuchengesetz — ThürTierSG —) in der Fassung vom 30. März 2010 (GVBl. S. 89) in Verbindung mit der Satzung über Beihilfen der Thüringer Tierseuchenkasse (Beihilfesatzung in der Fassung der 4. Änderungssatzung)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 3,15 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 24. junij 2011–31. december 2013

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Thüringer Tierseuchenkasse

Victor-Goerttler-Straße 4

07745 Jena

DEUTSCHLAND

Spletni naslov:

http://www.thueringertierseuchenkasse.de/Download/Beihilfesatzung2011.pdf

http://www.thueringertierseuchenkasse.de/Download/thuertiersg.pdf

Drugi podatki: —

1.7.2011

Uradni list Evropske unije

C 191/15

MEDIA 2007 – RAZVOJ, DISTRIBUCIJA, PROMOCIJA IN USPOSABLJANJE

Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/19/11

Podpora za digitalizacijo evropskih kinematografov

2011/C 191/09

1. Cilji in opis

To obvestilo o razpisu za zbiranje predlogov temelji na Sklepu št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007).

Splošni cilji programa so:

(a)	ohraniti in povečati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter kinematografsko in avdiovizualno dediščino, zagotoviti javnosti dostop do te dediščine in spodbujati medkulturni dialog;

(b)	povečati razširjenost in gledanost evropskih avdiovizualnih del znotraj meja Evropske unije in zunaj njih, vključno z večjim sodelovanjem med udeleženci;

(c)	okrepiti konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja v okviru odprtega in konkurenčnega evropskega trga, ki nudi ugodne razmere za zaposlovanje, vključno s spodbujanjem povezav med strokovnjaki v avdiovizualnem sektorju.

Namen programa „digitalizacije kinematografov“ je spodbujanje kinematografov, ki prikazujejo precejšen delež nenacionalnih evropskih del, k izkoriščanju možnosti digitalne distribucije.

Namen tega razpisa za zbiranje predlogov je olajšati prehod kinematografov, ki prikazujejo evropske filme, na digitalno kinematografijo s podporo za posredne stroške, povezane z nakupom digitalnega projektorja.

2. Upravičeni kandidati

To obvestilo je namenjeno neodvisnim evropskim operaterjem kinematografov, katerih glavna dejavnost je predvajanje filmov.

Kandidati morajo imeti sedež:

—	v eni od 27 držav Evropske unije,

—	v eni od držav EGP, Švici ali na Hrvaškem.

Organizacije kandidatke:

—	morajo biti kinematografi, ki premierno predvajajo filme (premierno predvajanje evropskih filmov, najpozneje v dvanajstih mesecih po nacionalni premieri),

—	morajo biti odprte za javnost najmanj tri leta,

—	morajo imeti sistem za prodajo vstopnic in vstopno deklaracijo,

—	morajo imeti vsaj eno platno in 70 sedežev,

—

so morale imeti 520 projekcij na leto v stalnih kinematografih (tj. kinematografih, ki delujejo vsaj šest mesecev na leto), 300 projekcij na leto v kinematografih z enim platnom (30 projekcij na mesec) in vsaj 30 projekcij na mesec v poletnih kinematografih/kinematografih na prostem (kinematografih, ki delujejo manj kot šest mesecev na leto),

—	so morale imeti vsaj 20 000 gledalcev v zadnjih dvanajstih mesecih ali 20 000 obiskovalcev, ki so dejansko plačali običajno ceno vstopnice.

Kandidati, ki so prejeli projektor od tretje strani, posredniškega organa (integratorja), na podlagi sklenitve sporazuma VPF ali ga še bodo prejeli, ne bodo upravičeni do podpore.

Kot upravičeni štejejo tisti kinematografi, ki so v letu 2010 prikazali vsaj 50 % evropskih filmov, od tega vsaj 30 % filmov iz drugih evropskih držav (ne domačih).

Film šteje za evropskega, če je v skladu z opredelitvijo takih filmov v okviru ukrepov selektivne in samodejne podpore za kinematografe v programu MEDIA.

Filmi, ki so že bili razvrščeni, so navedeni v evropski podatkovni zbirki filmov:

http://ec.europa.eu/culture/media/programme/distrib/filmbase/index_en.htm

Film se šteje za evropskega, če je v skladu z naslednjo opredelitvijo:

vsak novejši igrani film (vključno z animiranimi filmi) ali dokumentarni film, ki traja najmanj 60 minut in izpolnjuje naslednje pogoje:

—

večinski delež produkcije dela je v rokah producenta ali producentov s sedežem v državah, ki sodelujejo v programu MEDIA. Da bi se produkcijske družbe štele za dejanske producente, morajo biti priznane kot take. Pri ugotavljanju, kdo je dejanski producent, se lahko upoštevajo tudi drugi dejavniki, kot so ustvarjalni nadzor, lastništvo pravic izkoriščanja in delež dobička,

—

pri delu mora sodelovati znaten delež strokovnjakov, ki so državljani/prebivalci držav, ki sodelujejo v programu MEDIA, ali imajo stalno prebivališče v njih. „Znaten delež“ je opredeljen kot več kot 50 % točk na podlagi spodnje preglednice (npr. 10 ali več točk v primeru igranega filma ali največji delež točk, če je skupno število manj kot 19, kar je običajno pri dokumentarnih ali animiranih filmih, pri katerih za vse kategorije navadno ni mogoče dobiti točk):

Funkcije	Točke
Režiser	3
Scenarist	3
Skladatelj	1
Igralec 1	2
Igralec 2	2
Igralec 3	2
Umetniški vodja/scenograf	1
Direktor fotografije	1
Montažer	1
Zvok	1
Lokacija snemanja	1
Laboratorij	1
Skupaj	19

Filmi, ki vsebujejo oglasne, pornografske ali rasistične vsebine ali spodbujajo nasilje, se ne štejejo za upravičene filme.

3. Upravičeni ukrepi

Podpora za posredne stroške, povezane z nakupom digitalnih projektorjev, ki izpolnjujejo zahteve po varnosti vsebine za skladnost s pobudo za digitalno kinematografijo (DCI) in bodo nameščeni v kinematografu, ki izpolnjuje vsa merila za upravičenost.

Podpora se lahko zahteva samo za en projektor na platno in za največ tri platna na kinematograf.

Projektor mora biti kupljen med dnevom oddaje vloge in 30. junijem 2013.

4. Merila za dodelitev

Upravičene vloge/upravičeni ukrepi bodo ocenjeni na podlagi naslednjih meril:

Merila

Točke

Evropska razsežnost

Število zahtevanih projektorjev:

1 projektor



2 projektorja



3 projektorji



Obstoj nacionalnega mehanizma podpore



5. Proračun

Letni proračun, namenjen sofinanciranju projektov, je ocenjen na 2 000 000 EUR.

Dodeljen finančni prispevek je subvencija v obliki pavšalnega zneska v višini največ 20 000 EUR na platno.

Ta subvencija krije vse stroške v zvezi s prehodom evropskih kinematografov na digitalno kinematografijo razen stroškov digitalnega projektorja in strežnika.

Agencija si pridržuje pravico, da ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev.

6. Rok za oddajo vlog

Predloge je treba poslati (datum poštnega žiga) do 15. septembra 2011 na naslednji naslov:

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency (EACEA)

Constantin DASKALAKIS

BOUR 3/66

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Sprejete bodo samo vloge, predložene na uradnem obrazcu za prijavo, ki ga bo podpisala oseba, pristojna za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu organizacije kandidatke. Na kuverti mora biti jasno navedeno:

MEDIA programme — Distribution EACEA/19/11 — Digitisation of cinemas

Vloge, poslane po telefaksu ali e-pošti, bodo zavrnjene.

7. Dodatne informacije

Smernice in obrazci za prijavo so na voljo na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/culture/media/programme/distrib/schemes/auto/index_en.htm

Vloge morajo biti predložene na predvidenih obrazcih ter vsebovati vse zahtevane informacije in priloge.

1.7.2011

Uradni list Evropske unije

C 191/20

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 191/11

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SCHWÄBISCHE SPÄTZLE“/„SCHWÄBISCHE KNÖPFLE“

ES št.: DE-PGI-0005-0738-02.02.2009

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“

2. Država članica ali tretja država:

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 2.7:

Testenine.

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Proizvod „Schwäbische Spätzle“, znan tudi kot „Schwäbische Knöpfle“, so jajčne testenine iz svežih jajc, izdelane na tradicionalen način. Proizvod je nepravilne oblike in ima hrapavo, porozno površino. Testo se takoj položi v vrelo vodo/soparo. Ti dve imeni se običajno uporabljata za enak proizvod iz enakega testa in imata enak pomen. Jajčne testenine so lahko debele ali tanke, dolge ali kratke. Pri rabi teh dveh imen ni jasnega razlikovanja, poleg tega pa se raba med regijami razlikuje.

Značilnosti

Barva/videz: naravna, zlatorumena do svetlo rumena.

Oblika: testenine nepravilne oblike; hrapava in porozna površina; tradicionalen način izdelave; debele ali tanke, dolge ali kratke.

Čvrstost/tekstura: čvrste testenine, lahko se kuhajo/se ne lepijo, imajo hrapavo površino.

Kakovost jajc: sveža jajca v skladu z običajnimi pravili za izdelavo testenin.

Vsebnost jajc na kilogram zdroba/moke: suh proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“: vsaj 2 jajci na kilogram zdroba, običajno se na kilogram zdroba dodajo 4 jajca ali 6 jajc;

svež proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“: vsaj 8 jajc na kilogram zdroba in moke.

Kakovost zdroba: zdrob pšenice durum ali pirin zdrob.

Kakovost zdroba za svež proizvod „Spätzle“: pšenični zdrob ali pirin zdrob.

Kakovost vode: sladka pitna voda.

Sol: neobvezno, največ 1 %.

Začimbe, zelišča, špinača: neobvezno.

Citronska kislina: neobvezno pri svežem proizvodu „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Sestavine za pripravo (suhega) proizvoda „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ so zdrob, sveža jajca in pitna voda. Dodajo se lahko sol (največ 1 %), začimbe, zelišča in špinača. Pri pripravi svežega proizvoda „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ se lahko doda citronska kislina, zdrob pa se lahko v celoti ali delno nadomesti z moko.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Za zagotovitev pristnosti tega tradicionalnega proizvoda, ki je značilen za svojo regijo, in stalne visoke kakovosti je treba „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ proizvajati na opredeljenem geografskem območju. Stopnje proizvodnje svežih in suhih testenin so enake vse do hlajenja in sušenja. Proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ se tradicionalno izdeluje ročno. Strojna proizvodnja se je začela šele v začetku 20. stoletja. Sestavine se zmešajo, nato se testo gnete, dokler ne postane čvrsto. Z uvedbo strojev za gnetenje testa je postal ta postopek večinoma mehanski. Testo se oblikuje in položi v vrelo vodo ali soparo. Za čvrstost testa, pravi čas in temperaturo kuhanja so potrebni občutek in izkušnje, ki jih je težko standardizirati. Obrtne spretnosti proizvajalca in regionalne izkušnje v zvezi s predelavo imajo v tem postopku posebno vlogo. Pri izdelavi suhih testenin se proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ predhodno in naknadno suši. Pri izdelavi svežih testenin se proizvod po potrebi ohladi, pasterizira in nato ohladi na 2–7 °C.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje Švabske zajema celoten Baden-Württemberg in celotno švabsko regijo na Bavarskem.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ se na geografskem območju proizvaja več stoletij in ima zelo pomembno vlogo v švabski kulinariki. Obrtne spretnosti proizvajalcev in regionalne izkušnje v zvezi s predelavo imajo v tem postopku posebno vlogo. Testo za testenine „Spätzle“ se je tradicionalno ročno razrezalo, pri čemer ročno rezanje testa na deski še danes velja za poseben simbol kakovosti. Strojna proizvodnja testenin „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ na tradicionalen način, tj., kot da bi bilo testo ročno razrezano, se je na začetku 20. stoletja uvedla zaradi gospodarskih razlogov. Registrirani so bili prvi patenti na podlagi praktičnih izkušenj (glej na primer Deutsches Reichpatent 471046), da bi se ohranila pristnost in tradicionalen značaj proizvoda „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“. Več razstav vključuje zapise o tradicionalnih spretnostih, ki se na Švabskem uporabljajo pri izdelavi proizvoda, od davne preteklosti do danes (glej „Spätzle und Knöpfle – Geschichte(n) rund um das Leibgericht der Schwaben“, zlasti: Alte Zeiten, Ofterdingen; „Spätzle – Schaben, pressen, hobeln“, Freilichtmuseum Beuren). S številnimi kuharskimi tekmovanji in več svetovnimi rekordi v rezanju testa za testenine „Spätzle“ se poudarja specifičnost geografskega območja v povezavi s človeškimi dejavniki. Lokalno strokovno znanje v zvezi s pripravo testa se je prenašalo iz generacije v generacijo in pomembno vpliva na značilnosti končnega proizvoda. Tradicija izdelave testenin „Spätzle“ izhaja iz 18. stoletja. Leta 1725 je Rosino Lentilio, svétnik in osebni zdravnik iz Württemberga, sklenil, da „Knöpflein“ in „Spazen“ vključujejo „vse proizvode iz moke“. Takrat je bilo na švabsko-nemškem območju razširjeno gojenje pire. Žito uspeva v revni zemlji in je bilo v regiji, ki so jo naseljevali mali kmetje in za katero je bila značilna revščina, zelo priljubljeno. Ker pirina moka vsebuje visoke vrednosti glutena, zaradi česar se je lahko testo v času pomanjkanja pripravljalo brez jajc, se je proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ izdeloval predvsem iz pire. Proizvod je zaslovel na hribovitem območju Münsinger Alb. Z začetkom industrializacije in povečanjem blaginje, se je proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ iz navadne, vsakdanje jedi spremenil v kulinarično specialiteto, ki se je jedla ob prazničnih dneh. V opisu švabske kmečke vasi iz leta 1937 so testenine „Spätzle“ opisane kot praznična jed. Leto pred tem je lokalni pesnik Sebastian Blau testenine „Spätzle“ imenoval za simbol švabske regionalne identitete: „ ‚Spätzle‘ so temelj naše kuhinje, slave naše države itd., alfa in omega švabskega jedilnika itd.“ V naravno bolj omejenih krajih znotraj geografskega območja so tradicionalne regionalne metode proizvodnje testenin „Spätzle“ skupaj z visoko razvitimi obrtnimi spretnostmi omogočile izdelavo proizvoda z visoko vrednostjo. Proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ danes na Švabskem proizvajajo skoraj vsi proizvajalci testenin in uporabljajo skoraj vsi lastniki restavracij. Od osemdesetih let 20. stoletja se proizvod tudi uspešno izvaža. Proizvod je postal simbol identitete ljudi, ki živijo na geografskem območju. Velik pomen proizvoda „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ v švabski kulinariki je med drugim izražen v knjigi „Die Geschichte von den Sieben Schwaben“, prvič izdani leta 1827, v kateri je zapisano, da je na Švabskem navada jesti petkrat na dan, in sicer petkrat juho, poleg katere se dvakrat jedo testenine „Knöpfle“ ali „Spätzle“. Leta 1892 je Elise Henle zapisala, da mora vsaka ženska na Švabskem znati pripraviti testenine „Spätzle“, pri čemer je menila, da tista, ki teh testenin ne zna pripraviti, ni pravo švabsko dekle. Švabski avtor Siegfried Ruoss je v svojo nedavno izdano kuharsko knjigo „Schwäbische Spätzleküche“ vključil več kot 50 različnih švabskih receptov s testeninami „Spätzle“.

5.2 Posebnosti proizvoda:

V nasprotju z drugimi testeninami so proizvodi „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ jajčne testenine iz svežih jajc, izdelane na tradicionalen način. Proizvod je nepravilne oblike in ima hrapavo, porozno površino. Testo se takoj položi v vrelo vodo/soparo. Testenine so lahko tanke ali debele, dolge ali kratke. To so edine testenine, ki se prvič kuhajo že med proizvodnjo. Vlažno testo se stisne ali teče skozi luknjičaste plošče v posodo z vročo vodo. Po potrebi se testo med tem postopkom razreže.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Vzročna povezanost posebnosti proizvoda „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ z geografskim izvorom se lahko pripiše posebnemu obravnavanju proizvodov na podlagi njihovega izvora. Proizvodi so testeninske specialitete z dolgoletno tradicijo, ki imajo na Švabskem simbolično vrednost ter so predvsem znani in visoko cenjeni v regiji in zunaj nje. To potrjuje večina mnenj, ki so jih prejeli nacionalni organi in ki so bila pridobljena s potrošniško raziskavo, izvedeno leta 2002.

Poleg tega se z veliko sklicevanji v literaturi, časopisnih člankih in regionalnih kuharskih knjigah potrjujeta temeljni pomen testenin „Spätzle“ in „Knöpfle“ za švabsko kulinariko in visoka cenjenost proizvoda kot „švabske nacionalne jedi“.

Proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ danes na Švabskem proizvajajo skoraj vsi proizvajalci testenin in uporabljajo skoraj vsi lastniki restavracij. Od osemdesetih let 20. stoletja se proizvod tudi uspešno izvaža. Proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ je zelo cenjen predvsem zaradi tradicionalnih regionalnih metod proizvodnje in visoko razvitih obrtnih spretnosti, ki se na Švabskem uporabljajo pri pripravi testenin „Spätzle“, pri čemer imajo posebno prednost ročno razrezane testenine. Pri strojni proizvodnji so prav tako potrebni občutek in izkušnje, zato so obrtne spretnosti proizvajalca in regionalno strokovno znanje v zvezi s predelavo še zlasti pomembni. Na podlagi tega je mogoče domnevati, da je prepoznavnost proizvoda „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ tesno povezana z regijo proizvodnje.

Proizvod „Schwäbische Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ je potrošnikom dobro znan in je na podlagi regionalnega izvora visoko cenjen zaradi dolgoletne tradicije, ki jo ima kot švabska specialiteta, in lokalnih obrtnih spretnosti v zvezi s proizvodnjo testenin, ki se jim pripisuje posebna kakovost, če so ročno razrezane. Raziskava na nacionalni ravni, ki jo je leta 1965 podjetje Konsumgenossenschaft Stuttgart e.G. izvedlo na področju Stuttgarta in Reutlingna, je pokazala, da so testenine „Spätzle“ zelo visoko cenjene. Tudi v švabski literaturi veliko pesmi opeva to najbolj priljubljeno švabsko jed, na primer pesem, ki je bila leta 1838 objavljena v zbirki Schwarzwälder Boten, z naslovom „Das Lob der Schwabenknöpfle“ ter pesmi „Schwäbische Leibspeisa“ in „Spätzles-Lied“. Obstaja veliko prazničnih dejavnosti in običajev, ki so povezani s proizvodom „Schwäbiche Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“, pri čemer se v turistični industriji proizvodi tržijo v okviru tednov kulinaričnih specialitet, tečajev, seminarjev in tekmovanj v rezanju testenin „Spätzle“. V zadnjem času se proizvod „Schwäbiche Spätzle“/„Schwäbische Knöpfle“ obravnava kot „kulinarični ambasador“ Švabske.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Markenblatt, 21. zvezek, z dne 23. maja 2008, del 7a-aa, str. 33858.

(http://www.register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/127)

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

1.7.2011

Uradni list Evropske unije

C 191/24

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 191/12

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ΚΟΥΦΕΤΑ ΑΜΥΓΔΑΛΟΥ ΓΕΡΟΣΚΗΠΟΥ“ (KOUFETA AMYGDALOU GEROSKIPOU)

ES št.: CY-PGI-0005-0800-02.03.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Κουφέτα Αμυγδάλου Γεροσκήπου“ (Koufeta Amygdalou Geroskipou)

2. Država članica ali tretja država:

Ciper

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 2.4:

Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

„Koufeta Amygdalou Geroskipou“ so praženi mandlji s sladkorjem.

Končni proizvod ima naslednje glavne značilnosti:

Fizične značilnosti

Oblika: ovalna/mandljasta

Barva: bela

Kemijske značilnosti

Vsebnost vlage: 2–4 %

Organoleptične značilnosti

Površina/tekstura: za zunanjo plast sladkornega sirupa je značilna hrapava površina, ki je v primerjavi s podobnimi proizvodi med žvečenjem mehkejša in pusti prijeten občutek (v ustih se hitro topi). Sladkorni ovoj je debel od dva do štiri milimetre.

Okus: sladek zaradi sladkorja in značilni okus po praženih mandljih.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Za proizvodnjo praženih mandljev „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ se uporabljajo: (a) mandlji in (b) kristalni sladkor iz sladkornega trsa.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Ni relevantno.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Proizvodnja in pakiranje proizvoda „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ morata potekati na opredeljenem geografskem območju (občina Geroskipou) (za sladkor in mandlje ni nujno, da izvirajo iz opredeljenega geografskega območja).

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Zaradi kondenzacije, ki ustvari vlago v vrečkah, se proizvoda „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ ne sme pakirati pri temperaturi nad 45 °C. Postopek pakiranja, ki poteka pri sobni temperaturi, se lahko začne takoj, ko temperatura pade pod 45 °C. Če se proizvod ne zapakira takrat, se izgubi preveč vlage in mandlji „Koufeta“ med žvečenjem ne bodo tako mehki (in sicer njihove posebne organoleptične značilnosti se bodo spremenile). Zaradi tega je čas pakiranja proizvoda „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ ključnega pomena, saj je od tega odvisna ohranitev njegovih končnih organoleptičnih značilnosti. Zato je nujno, da se proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ pakira znotraj opredeljenega geografskega območja. S tem se zagotavljata tudi pristnost in sledljivost proizvoda.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Označevanje proizvoda „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ zajema enomesečni rok uporabnosti od datuma proizvodnje.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Upravne meje občine Geroskipou.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ se proizvaja po tradicionalnem družinskem receptu in do zdaj so bile vse osebe, vključene v proizvodnjo v občini Geroskipou, potomci Sophoclesa Athanasiosa, ki je s proizvodnjo začel v občini Geroskipou leta 1895. Proizvod že več kot stoletje na enak način in na istem geografskem območju (občina Geroskipou) proizvajajo potomci Sophoclesa Athanasiosa. Posledično se strokovno znanje in izkušnje, ki so potrebni za proizvodnjo „Koufeta Amygdalou Geroskipou“, na opredeljenem geografskem območju uporabljajo od leta 1895 in so se ohranili vse do danes. Znanje o proizvodnji mandljev „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ na mlajše generacije že od nekdaj prenašajo izkušeni proizvajalci, torej se to znanje prenaša iz generacije v generacijo.

Knjiga z naslovom „Geroskipou – Old and New“ (Aristidou in Vakis, 1992) vsebuje navedbo o pripravi mandljev s sladkorjem v občini Geroskipou po letu 1930, ki so se prodajali predvsem v času festivalov. Proizvod je naveden tudi v knjigi „Geroskipou – A Historical and Folkloric Study“ (Hatzikyriakos, 2000), v kateri je navedeno, da se mandlji s sladkorjem pripravljajo s sirupom, sladkorjem in mandlji, ki se pražijo v majhnem loncu. Proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ je prejel nagrado na posebnem sejmu v kraju Stroumbi leta 1937, kar je bilo zanj odločilnega pomena.

Poleg tega je proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ naveden v knjigi občine Geroskipou z naslovom „Geroskipou from Antiquity to the present day“ (2008). V mesečnem glasilu „O Tahidromos tis Paphou“ (avgust 2010) je bil objavljen intervju z izkušenim proizvajalcem, ki se še vedno ukvarja s proizvodnjo zadevnih mandljev, pri čemer je bilo navedeno, da gre za tradicionalni proizvod občine Geroskipou, ki je že dolgo uveljavljen.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ ima dve posebnosti:

(a)	ugled proizvoda zaradi tradicionalne metode proizvodnje, ki se v občini Geroskipou uporablja od konca 19. stoletja vse do danes, in

(b)

nekatere posebne organoleptične značilnosti, zaradi katerih se ta proizvod razlikuje od podobnih proizvodov, in sicer zlasti značilna hrapava površina in tekstura zaradi zunanje plasti sladkornega sirupa, ki je med žvečenjem mehkejša kot pri podobnih proizvodih, se hitro topi v ustih in pusti prijeten občutek. Proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ je tudi značilno sladek zaradi sladkorja. Hrapava površina, tekstura in sladkost so edinstvene značilnosti tega proizvoda, ki jih drugi mandlji s sladkorjem nimajo. „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ se proizvaja zlasti brez uporabe voska, ki bi zaščitil ali izoliral mandelj (praksa pri proizvodnji drugih mandljev s sladkorjem, da ti ohranijo vsebnost olja). Razen mandljev in sladkorja v postopek niso vključene druge surovine, niti se ne izvajajo dodatni postopki za poliranje mandljev s sladkorjem (premazovanje z voskom ali mehansko poliranje kot nadaljevanje obdelave v napravi za proizvodnjo mandljev s sladkorjem), kot je značilno za druge mandlje s sladkorjem. Pore na površini proizvoda zato ostanejo odprte, zaradi česar je površina bolj hrapava kot pri drugih mandljih s sladkorjem. Poleg tega je proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ do izteka roka uporabnosti mehkejši in slajši kot drugi mandlji s sladkorjem, saj se med postopkom proizvodnje druge surovine ne uporabljajo, medtem ko se pri drugih mandljih s sladkorjem dodajajo druge surovine, da zmanjšajo sladkost proizvoda.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ je znan povsod na Cipru. Kot je navedeno zgoraj, se proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ v občini Geroskipou proizvaja že veliko let, znanje o njegovi pripravi pa se še danes prenaša iz generacije v generacijo. Edinstvenost proizvoda „Koufeta Amygdalou Geroskipou“ in njegove posebne značilnosti izvirajo iz znanja proizvajalcev v občini Geroskipou, zlasti kar zadeva metodo pridobivanja. Posebna tekstura, ki je značilna za proizvod „Koufeta Amygdalou Geroskipou“, je predvsem rezultat načina priprave proizvoda, zlasti dolžine postopka premazovanja praženih mandljev s sladkornim sirupom, ritmičnega gibanja naprave za proizvodnjo mandljev s sladkorjem med postopkom in recepta za pripravo proizvoda. Bistveni element v postopku proizvodnje, ki predstavlja temeljno znanje, je ta, da mora proizvajalec ves čas stati ob stroju (napravi za proizvodnjo mandljev s sladkorjem), tako da nadzoruje celotni postopek premazovanja ter lahko nemudoma posreduje, da po potrebi prilagodi gostoto in količino sirupa ter temperaturo. Tudi kombinacija časa, potrebnega za premazovanje praženih mandljev s sladkornim sirupom, in ritmičnega gibanja naprave za proizvodnjo mandljev s sladkorjem med postopkom premazovanja je zelo pomembna. Če se mandlji premažejo prehitro in/ali če ritmično gibanje naprave za proizvodnjo mandljev s sladkorjem ni popolnoma pravilno, se ti zlepijo. Podobno se mandlji, če se premažejo prepozno in/ali če ritmično gibanje naprave za proizvodnjo mandljev s sladkorjem ni popolnoma pravilno, izsušijo in ne absorbirajo prave količine sladkorja. Vse navedeno predstavlja del tradicije, pristne lokalne metode proizvodnje ter lokalno znanje in izkušnje proizvajalcev občine Geroskipou. K uspehu recepta, opisanega v specifikaciji, prispeva tudi uporaba le dveh surovin, in sicer sladkorja ter mandljev, in ničesar drugega (v nasprotju s proizvodnjo drugih mandljev s sladkorjem, pri kateri se uporabljajo tudi druge surovine).

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.moa.gov.cy/moa/da/da.nsf/All/BAB8773EB6D4C5BD422576CD00354E95/$file/EvnoikiApofasiYpourgou4406Jan10.pdf?OpenElement

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.191.slv
Uradni list Evropske unije		C 191

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 1. julij 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Svet
2011/C 191/01	Priporočila Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa ( 1 )	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 191/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6241 – CIE Management II/Gruppo Coin) ( 1 )	7

2011/C 191/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6162 – Pfizer/Ferrosan Consumer Healthcare Business) ( 1 )	7

2011/C 191/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6160 – Apollo/PlayPower) ( 1 )	8

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2011/C 191/05	Sklep Sveta z dne 28. junija 2011 o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja	9

	Evropska komisija
2011/C 191/06	Menjalni tečaji eura	10

	Računsko sodišče
2011/C 191/07	Posebno poročilo št. 5/2011 Shema enotnega plačila (SEP): vprašanja, ki jih je treba obravnavati za izboljšanje njenega dobrega finančnega poslovodenja	11

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2011/C 191/08	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	12

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2011/C 191/09	MEDIA 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje – Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/19/11 – Podpora za digitalizacijo evropskih kinematografov	15

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 191/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6288 – Blackstone/Stargazer) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	19

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2011/C 191/11	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	20

2011/C 191/12	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	24


	(1) Besedilo velja za EGP