30.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 190/2

SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 6. junija 2011

o pravilniku o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta

2011/C 190/02

PREDSEDSTVO EVROPSKEGA PARLAMENTA JE –

ob upoštevanju člena 23(12) Poslovnika Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z ozirom na Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (1), podpisanega dne 20. oktobra 2010 (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sporazum), je treba ponovno pregledati sklep predsedstva z dne 13. novembra 2006 o upravni obdelavi zaupnih dokumentov.

(2)

Lizbonska pogodba Evropskemu parlamentu dodeljuje nove naloge, zato je treba za razvoj dejavnosti Parlamenta na teh področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, določiti temeljna načela, minimalne varnostne standarde in ustrezne postopke za obdelavo zaupnih podatkov, vključno s tajnimi, s strani Evropskega parlamenta.

(3)

Cilj pravilnika, določenega s tem sklepom, je zagotoviti enakovredne standarde varstva in združljivost s pravilniki drugih institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih v okviru ali na podlagi pogodb ali s strani držav članic, da se omogoči nemoteno delovanje postopka sprejemanja odločitev Evropske unije.

(4)	Določbe tega sklepa ne posegajo v člen 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in v Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2).

(5)	Določbe tega sklepa ne posegajo v člen 16 PDEU in v Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3) –

SPREJELO NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Cilj

Ta sklep ureja nastanek, sprejemanje, posredovanje in shranjevanje zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta, zato da se ustrezno zaščiti njihova zaupna narava. Pomeni zlasti izvedbo Priloge 2 k Okvirnem sporazumu.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa:

(a)	„podatki“ pomenijo vsak pisni ali ustni podatek, ne glede na nosilec in avtorja.

(b)	„zaupni podatki“ pomenijo tajne podatke EU, tajne podatke ter druge netajne podatke zaupne narave.

(c)

„tajni podatki EU“ pomenijo vse podatke in gradivo, določene kot TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET, SECRET UE/EU SECRET, CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali RESTREINT UE/EU RESTRICTED, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko v različni meri posegalo v interese EU ali ene ali več držav članic, ne glede na to, ali taki podatki izvirajo znotraj institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih v okviru ali na podlagi Pogodb, ali pridejo iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij. Tako je:

—	TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET stopnja tajnosti za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko povzročilo izjemno hude posledice za temeljne interese Unije ali ene ali več držav članic;

—	SECRET UE/EU SECRET stopnja tajnosti za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic;

—	CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL stopnja tajnosti za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic;

—	RESTREINT UE/EU RESTRICTED stopnja tajnosti za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi bilo lahko neugodno za interese Unije ali ene ali več držav članic;

(d)

„drugi zaupni podatki“ pomenijo vse druge netajne zaupne podatke, vključno s podatki, ki jih zajemajo predpisi o varstvu osebnih podatkov ali obveznost poklicne molčečnosti, ki nastanejo v Evropskem parlamentu ali jih Evropskemu parlamentu posredujejo druge institucije, organi, uradi in agencije, ustanovljene v okviru ali na podlagi Pogodb ali s strani držav članic.

(e)	„dokument“ pomeni vse shranjene informacije, ne glede na njihovo fizično obliko ali značilnosti.

(f)	„gradivo“ pomeni vse dokumente ali dele naprav ali opreme, bodisi izdelane bodisi v postopku izdelave.

(g)	„potreba po seznanitvi“ pomeni potrebo osebe, da ima dostop do zaupnih podatkov, da lahko izvrši uradno dolžnost ali nalogo.

(h)

„dovoljenje“ pomeni odločitev (odločitev o odobritvi) predsednika, če zadeva poslance Evropskega parlamenta, in generalnega sekretarja, če zadeva uradnike Evropskega parlamenta in druge uslužbence Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, o dovolitvi posamezniku, da dostopa do tajnih podatkov EU do določene stopnje, na podlagi pozitivnega rezultata varnostnega pregleda (preverjanja), ki ga izvede nacionalni organ v skladu z notranjo zakonodajo in z določbami iz dela 2 Priloge I.

(i)	„znižanje“ pomeni določitev nižje stopnje tajnosti.

(j)	„odprava“ pomeni odstranitev vsakršne tajnosti.

(k)	„avtor“ pomeni ustrezno pooblaščenega avtorja tajnega podatka EU ali katerega koli drugega zaupnega podatka.

(l)	„varnostna obvestila“ pomenijo tehnične izvedbene ukrepe, kakor so določeni v Prilogi II (4).

Člen 3

Temeljna načela in minimalni standardi

1. Obdelava zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta sledi temeljnim načelom in minimalnim standardom iz dela 1 Priloge I.

2. Evropski parlament v skladu s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi vzpostavi sistem za upravljanje varnosti informacij, katerega cilj je olajšati parlamentarno in upravno delo, hkrati pa zagotoviti varstvo vsakršnih zaupnih podatkov, ki jih obdela Parlament, ob popolnem upoštevanju pravil, ki jih opredeli avtor teh podatkov, kakor je določeno v varnostnih obvestilih.

Obdelava zaupnih podatkov s pomočjo avtomatskih informacijskih sistemov Evropskega parlamenta se izvaja v skladu z zasnovo zagotavljanja varnosti podatkov in se določi v varnostnih obvestilih.

3. Poslanci Evropskega parlamenta lahko brez varnostne odobritve dostopajo do tajnih podatkov vse do vključno stopnje CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL. Za dostop do podatkov, ki so določeni kot CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL, podpišejo častno izjavo, da vsebine teh podatkov ne bodo razkrili tretjim osebam. Podatki, ki jim je določena stopnja nad CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL, so na voljo le tistim poslancem, ki imajo ustrezno stopnjo varnostne odobritve.

4. Uradniki Evropskega parlamenta in drugi uslužbenci Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, lahko dostopajo do zaupnih podatkov, če je zanje ugotovljena "potreba po seznanitvi", do tajnih podatkov nad stopnjo RESTREINT UE/EU RESTRICTED pa, če imajo ustrezno stopnjo varnostne odobritve.

Člen 4

Nastanek zaupnih podatkov in njihova upravna obdelava s strani Evropskega parlamenta

1. Predsednik Evropskega parlamenta, predsedniki zadevnih parlamentarnih odborov ter generalni sekretar in/ali vse osebe, ki jih on ustrezno pisno pooblasti, lahko osnujejo zaupne podatke in/ali določajo stopnjo njihove tajnosti, kakor je določeno v varnostnih obvestilih.

2. Avtor tajnih podatkov te ob njihovem nastanku označi z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z mednarodnimi standardi in opredelitvami iz Priloge I. Avtor praviloma določi tudi naslovnike, ki naj se jim v skladu s stopnjo tajnosti dovoli seznanitev s podatki. Ti podatki se sporočijo Službi za zaupne podatke (v nadaljnjem besedilu: SZP), ko se dokument deponira pri SZP.

3. Zaupni podatki, za katere velja poklicna molčečnost, se obravnavajo v skladu z navodili za ravnanje, določenimi v varnostnih obvestilih.

Člen 5

Sprejemanje zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta

1. Zaupni podatki, ki jih prejme Evropski parlament, se sporočijo, kakor je določeno v nadaljevanju:

—	tajni podatki EU, določeni kot RESTREINT UE/EU RESTRICTED, in drugi zaupni podatki sekretariatu parlamentarnega telesa/nosilca funkcije, ki je vložil zahtevo zanje;

—	tajni podatki EU, določeni kot CONFIDENTIEL UE/CONFIDENTIAL EU in višje, SZP.

2. Registracijo, shranjevanje in sledljivost zaupnih podatkov zagotovita bodisi sekretariat parlamentarnega telesa/nosilca funkcije, ki je prejel podatke, oziroma SZP.

3. Če gre za zaupne podatke, ki jih sporoči Komisija na podlagi Okvirnega sporazuma, se dogovori v smislu točke 3.2 Priloge 2 k Okvirnem sporazumu (določeni v medsebojnem soglasju in ki se nanašajo na naslovnike, postopek posvetovanja, tj. varno sobo za branje in zasedanje za zaprtimi vrati ali druge zadeve), katerih namen je ohranjati zaupnost podatkov, skupaj z zaupnimi podatki deponirajo pri sekretariatu parlamentarnega telesa/nosilca funkcije ali pri SZP, če je podatkom določena stopnja tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali višje.

4. Dogovori iz odstavka 3 se lahko smiselno uporabijo tudi za sporočanje zaupnih podatkov s strani drugih institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih v okviru ali na podlagi pogodb ali s strani držav članic.

5. Tajni podatki EU, določeni kot TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET, se posredujejo Evropskemu parlamentu v skladu z dodatnimi dogovori, o katerih se uskladita parlamentarno telo/nosilec funkcije, ki je vložil zahtevo za podatke, in institucije EU oziroma države članice, ki podatke sporočijo. Konferenca predsednikov ustanovi nadzorni odbor. Njegov cilj je zagotoviti stopnjo varstva, skladno s stopnjo tajnosti.

Člen 6

Sporočanje tajnih podatkov EU s strani Evropskega parlamenta tretjim osebam

Evropski parlament lahko, če avtor s tem soglaša, posreduje tajne podatke EU drugim institucijam, organom, uradom in agencijam, ustanovljenim v okviru ali na podlagi pogodb, ali državam članicam, pod pogojem, da pri obdelavi tajnih podatkov EU v njihovih službah in prostorih zagotavljajo spoštovanje pravil, enakovrednih tem iz tega sklepa.

Člen 7

Shranjevanje in vpogled v zaupne podatke v varnih območjih (varne sobe za branje)

1. Varna soba za branje omogoča varno shranjevanje in ne vsebuje fotokopirnih naprav, telefonov, telefaksa, optičnih čitalcev ali druge tehnične opreme za razmnoževanje ali prenos dokumentov.

2. Dostop do varne sobe za branje urejajo naslednji pogoji:

(a)

dostop do varne sobe za branje imajo le naslednje osebe:

—	poslanci Evropskega parlamenta, uradniki Evropskega parlamenta in drugi uslužbenci Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, katerih istovetnost je ustrezno ugotovljena, v skladu z določbami iz člena 4(2) ali člena 5(3) in (4);

—	uradniki Evropskega parlamenta, ki so odgovorni za vodenje SZP;

—	po potrebi uradniki Evropskega parlamenta, odgovorni za varnost in požarno varnost.

Čiščenje varnega območja poteka le v prisotnosti in pod strogim nadzorom uradnika, zaposlenega v SZP.

(b)

vsakdo, ki želi dostopati do zaupnih podatkov, vnaprej sporoči svoje ime SZP. SZP preveri istovetnost vsakogar, ki predloži prošnjo za vpogled v te podatke, ter po potrebi preveri, ali ima ta oseba potrebno stopnjo varnostne odobritve in je za to pooblaščena v skladu z določbami iz člena 4(2) ali člena 5(3) in (4);

(c)	SZP lahko zavrne dostop do sobe vsakomur, ki nima dovoljenja za vstop v skladu s točkama (a) in (b). Vsak ugovor zoper odločitev SZP se vloži pri predsedniku, če gre za poslance Evropskega parlamenta, ter pri generalnemu sekretarju v ostalih primerih.

3. Vpogled v zaupne podatke v varni sobi za branje urejajo naslednji pogoji:

(a)

osebe, ki so pooblaščene za vpogled v podatke in ki so predložile vlogo iz točke (b) odstavka 2, se zglasijo pri SZP.

Razen v izjemnih primerih (denimo zaradi številnih zahtev za vpogled, vloženih v kratkem času), se samo eni osebi naenkrat dovoli vpogled v zaupne podatke v varni sobi za branje, v prisotnosti uradnika SZP.

Ta uradnik osebo, ki ima dovoljenje za vpogled v zaupne podatke, seznani z njenimi obveznostmi in jo zlasti prosi, da podpiše častno izjavo, da ne bo razkrila vsebine teh podatkov nobeni tretji osebi;

(b)	med vpogledom so stik z zunanjim svetom (vključno z uporabo telefonov in druge tehnologije), izdelava zapiskov ter fotokopiranje ali fotografiranje zaupnih podatkov prepovedani;

(c)	preden se osebi dovoli, da zapusti varno sobo za branje, odgovorni uradnik SZP iz točke (a) preveri, da so vsi zaupni podatki, v katere je bilo vpogledano, še vedno na mestu ter da so nedotaknjeni in popolni.

4. V primeru kršitve zgornjih pravil odgovorni uradnik SZP o tem obvesti generalnega sekretarja, ki zadevo preda predsedniku, če je kršitelj poslanec Evropskega parlamenta.

Člen 8

Minimalni standardi za druge vrste vpogleda v zaupne podatke

1. V zvezi z upravno obdelavo zaupnih podatkov na seji za zaprtimi vrati, sekretariat parlamentarnega telesa/nosilca funkcije, ki je odgovoren za sejo, zagotovi, da:

—	se dovoli vstop v sejno sobo le osebam, ki naj bi sodelovale na seji in ki imajo potrebno stopnjo varnostne odobritve;

—	so vsi dokumenti oštevilčeni, razdeljeni na začetku in pobrani na koncu seje, ter da se o teh dokumentih ne naredijo zapiski, fotokopije ali fotografije;

—	se v zapisniku seje ne omenja vsebina razprave o podatkih, obravnavanih v skladu z zaupnim postopkom;

—	za zaupne podatke, ki so prejemnikom v Evropskem parlamentu posredovani ustno, velja enakovredna stopnja varstva kakor za zaupne podatke, posredovane v pisni obliki. To lahko vključuje častno izjavo prejemnika podatkov, da jih ne bo razkril nobeni tretji osebi.

2. V zvezi z upravno obdelavo zaupnih podatkov s strani sekretariata parlamentarnega telesa/nosilca funkcije zunaj seje za zaprtimi vrati se uporabljajo naslednja pravila:

—	fizični izvod dokumentov se izroči osebno vodji sekretariata, ki jih registrira in izda potrdilo o prejemu;

—	taki dokumenti se hranijo pod ključem, zanje pa, ko niso v dejanski uporabi, odgovarja sekretariat;

—	brez poseganja v upravno obdelavo zaupnih podatkov na seji za zaprtimi vrati, kakor je določeno v odstavku 1, jih v nobenem primeru ni dovoljeno razmnoževati, shraniti na drug nosilec ali jih komurkoli posredovati;

—	dostop do takih dokumentov se omeji na njihove naslovnike, nadzoruje pa ga sekretariat v skladu z določbami iz člena 4(2) ali člena 5(3) ali (4);

—	sekretariat vodi evidenco oseb, ki so vpogledali v dokumente, ter o datumu in uri vpogleda. Ta evidenca se posreduje SZP v okviru uvedbe letnega poročila iz člena 12.

Člen 9

Arhiviranje zaupnih podatkov

1. V prostorih Evropskega parlamenta so na voljo varni prostori za arhiviranje.

Zaupni podatki, ki so dokončno deponirani pri SZP ali sekretariatu parlamentarnega telesa/nosilca funkcije, se premestijo v varni arhiv v SZP šest mesecev zatem, ko je bilo vanje zadnjič vpogledano, in najpozneje eno leto zatem, ko so bili deponirani.

2. SZP je odgovorna za upravljanje varnih arhivov v skladu s standardnimi merili za arhiviranje.

3. V zaupne podatke, ki se hranijo v zaupnih arhivih, je mogoče vpogledati pod naslednjimi pogoji:

—	le osebam, ki so z imenom ali funkcijo opredeljene v spremljevalnem dokumentu, sestavljenem, ko so bili zaupni podatki deponirani, se dovoli, da vpogledajo v te podatke;

—	vlogo za vpogled v zaupne podatke je treba predložiti SZP, ki predmetne dokumente prenese v varno sobo za branje;

—	uporabljajo se postopki in pogoji iz člena 7, ki urejajo vpogled v zaupne podatke.

Člen 10

Zniževanje stopenj tajnosti oziroma odprava tajnosti tajnih podatkov EU

1. Stopnja tajnosti tajnih podatkov EU se lahko zniža oziroma tajnost odpravi le z dovoljenjem avtorja in, če je to potrebno, po posvetovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi. Zniževanje stopenj tajnosti oziroma odprava tajnosti se potrdi pisno. Avtor je dolžen o spremembi obvestiti svoje naslovnike, ti pa so dolžni o tej spremembi obvestiti vse nadaljnje naslovnike, ki so jim poslali dokument ali njegovo kopijo. Če je mogoče, avtorji na tajnem dokumentu določijo datum, obdobje ali dogodek, ko se vsebini lahko zniža stopnjo tajnosti oziroma tajnost odpravi. V nasprotnem primeru avtorji preverjajo dokumente najpozneje vsakih pet let, da se zagotovi, da je izvirna stopnja tajnosti potrebna.

2. Odprava tajnosti dokumentov v zaupnih arhivih se opravi najpozneje po 30 letih, v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (5). Odpravo tajnosti opravi avtor tajnih podatkov ali služba, takrat odgovorna za to, v skladu z oddelkom 10 dela 1 Priloge I.

Člen 11

Kršitev tajnosti zaupnih podatkov

1. Kršitve tajnosti na splošno, zlasti pa tega sklepa, v primeru poslancev Evropskega parlamenta pomenijo uporabo ustreznih kazenskih določb iz Poslovnika Evropskega parlamenta.

2. Te kršitve, ki jih opravijo zaposleni, vodijo k uporabi postopkov in kazni iz Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti oziroma Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (6) (Kadrovski predpisi).

3. Predsednik in generalni sekretar organizirata potrebne preiskave.

Člen 12

Prilagoditev tega sklepa in njegovih izvedbenih določb ter letno poročanje o njegovi uporabi

1. Generalni sekretar predlaga vse potrebne prilagoditve tega sklepa in prilog o njegovem izvajanju ter te predloge posreduje predsedstvu v odločanje.

2. Generalni sekretar predsedstvu predloži letno poročilo o uporabi tega sklepa.

Člen 13

Prehodne in končne določbe

1. Zaupnim podatkom, ki pred uporabo tega sklepa že obstajajo v SZP ali v arhivu, se samodejno določi stopnja tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, razen če avtor v roku enega leta od dneva uveljavitve tega sklepa sklene, da se jih ne določi kot tajne ali da se jim določi višja stopnja tajnosti ali se jih ustrezno označi.

2. Če avtor sklene, da se takim zaupnim podatkom določi višja stopnja tajnosti, mu avtor ali njegovi pooblaščenci določijo najnižjo možno stopnjo, v sodelovanju s SZP in v skladu z merili iz Priloge I.

3. Razveljavi se sklep predsedstva z dne 13. novembra 2006 o pravilniku o upravni obdelavi zaupnih dokumentov.

4. Razveljavi se sklep predsedstva z dne 24. oktobra 2005, ki generalnega sekretarja pooblašča za ustanovitev odbora za odpravo tajnosti in za sprejemanje odločitev s področja odprave tajnosti.

Člen 14

Začetek veljavnosti

1. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 1. julija 2011.

(1) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(2) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(3) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(4) Priloga bo sprejeta naknadno.

(5) UL L 43, 15.2.1983, str. 1.

(6) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

PRILOGA I

DEL 1

TEMELJNA NAČELA IN MINIMALNI VARNOSTNI STANDARDI ZA VARSTVO ZAUPNIH PODATKOV

1. Uvod

Te določbe določajo temeljna načela in minimalne varnostne standarde, ki jih je treba upoštevati v vseh krajih dela Evropskega parlamenta, upoštevati pa jih morajo tudi vsi prejemniki tajnih podatkov EU in drugih zaupnih podatkov, tako da je varnost zagotovljena in da je vsakdo lahko prepričan, da je vzpostavljen skupni standard varstva. Dopolnjujejo ga pravila za obdelavo zaupnih podatkov s strani parlamentarnih odborov in drugih parlamentarnih teles/nosilcev funkcij.

2. Splošna načela

Varnostna politika Evropskega parlamenta tvori sestavni del splošne notranje politike upravljanja, zato temelji na načelih, ki urejajo njegovo splošno politiko. To so med drugim načela zakonitosti, preglednosti, odgovornosti ter subsidiarnosti in sorazmernosti.

Načelo zakonitosti pri izvrševanju varnostnih funkcij predstavlja potrebo po doslednem delovanju v okviru pravnega sistema in po spoštovanju ustreznih pravnih zahtev. Pomeni tudi, da morajo pristojnosti na področju varnosti temeljiti na ustreznih pravnih predpisih. Določbe Kadrovskih predpisov se uporabljajo v celoti, zlasti člen 17 o dolžnosti osebja, da se vzdrži vsakega nedovoljenega razkritja podatkov, ki jih prejme v okviru službenih dolžnosti, ter Naslov VI o disciplinskih ukrepih. Prav tako pomeni, da je treba kršitve varnosti v okviru pristojnosti Evropskega parlamenta obravnavati na način, ki je v skladu s politiko Evropskega parlamenta o disciplinskih ukrepih.

Načelo preglednosti predstavlja potrebo po jasnosti vseh varnostnih predpisov in določb, po ravnotežju med različnimi službami in različnimi področji (fizična varnost v primerjavi z varstvom podatkov itd.) in po dosledni in strukturirani politiki ozaveščanja na področju varnosti. Pomeni tudi potrebo po jasnih pisnih smernicah za izvajanje varnostnih ukrepov.

Načelo odgovornosti pomeni, da so pristojnosti na področju varnosti jasno določene. Poleg tega predstavlja tudi potrebo po rednem preverjanju, ali se te pristojnosti pravilno izvajajo.

Načelo subsidiarnosti pomeni, da se varnost zagotovi na najnižji možni ravni in kolikor mogoče blizu generalnih direktoratov in služb Evropskega parlamenta. Načelo sorazmernosti pomeni, da se varnostne dejavnosti omejijo samo na najbolj nujno in da so varnostni ukrepi sorazmerni z interesi, ki jih je treba varovati, in z dejanskim ali morebitnim ogrožanjem teh interesov, z namenom omogočiti njihovo zaščito na način, ki povzroča čim manj motenj.

3. Temelji varnosti podatkov

Temelji zanesljive varnosti podatkov so:

(a)	tehnični organ INFOSEC (varnost podatkov) v Evropskem parlamentu, ki je pristojen za to, da v sodelovanju z zadevnim varnostnim organom zagotavlja podatke in nasvete o nevarnostih tehničnega značaja ter sredstvih za zaščito pred njimi;

(b)	tesno sodelovanje med pristojnimi službami Evropskega parlamenta in varnostnimi službami drugih institucij EU.

4. Načela varovanja podatkov

4.1 Cilji

Glavni cilji varovanja podatkov so naslednji:

(a)	varovanje tajnih podatkov EU in drugih zaupnih podatkov pred vohunstvom, ogrožanjem ali nepooblaščenim razkritjem;

(b)	varovanje tajnih podatkov EU, obdelovanih v komunikacijskih in informacijskih sistemih ter omrežjih, pred ogrožanjem njihove zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti;

(c)	varovanje prostorov Evropskega parlamenta, v katerih se nahajajo tajni podatki EU, pred sabotažo in zlonamernimi naklepnimi poškodbami;

(d)	v primeru varnostne napake ocena povzročene škode, omejitev njenih posledic, izvedba varnostnih preiskav ter sprejetje potrebnih korektivnih ukrepov.

4.2 Določitev stopnje tajnosti

4.2.1 Na področju zaupnosti so pri izboru podatkov in gradiva, ki ga je treba zavarovati, in pri oceni zahtevane stopnje varstva potrebni skrben pristop in izkušnje. Bistvenega pomena je, da bi morala stopnja varstva ustrezati občutljivosti v zvezi z varnostjo posameznega podatka in gradiva, ki ga je treba zavarovati. Da bi zagotovili nemoten pretok podatkov, se izogne določitvi previsoke ali prenizke stopnje tajnosti.

4.2.2 Sistem določanja stopnje tajnosti je instrument, ki omogoča uveljavitev načel iz tega oddelka; pri načrtovanju in organiziranju načinov za boj proti vohunstvu, sabotaži, terorizmu in drugim nevarnostim se uporabi podoben sistem določanja stopnje tajnosti, tako da je najpomembnejšim prostorom, v katerih so shranjeni tajni podatki EU, in najobčutljivejšim točkam znotraj njih namenjena največja možna mera varstva.

4.2.3 Za določanje stopnje tajnosti podatkov je odgovoren izključno avtor zadevnih podatkov.

4.2.4 Stopnja tajnosti sme temeljiti izključno na vsebini podatkov.

4.2.5 Kadar se različni podatki povežejo v celoto, zanjo velja stopnja tajnosti, ki mora biti najmanj enaka najvišji stopnji, določeni posameznim podatkom. Lahko pa se zbirki podatkov dodeli višja stopnja tajnosti kot njenim sestavnim delom.

4.2.6 Stopnja tajnosti se določi le po potrebi in le za tako dolgo, kot je potrebno.

4.3 Cilji varnostnih ukrepov

Varnostni ukrepi:

(a)	veljajo za vse osebe, ki imajo dostop do tajnih podatkov EU, nosilcev tajnih podatkov EU in drugih zaupnih podatkov, kakor tudi vseh prostorov, v katerih so taki podatki, ter pomembnih objektov;

(b)	so načrtovani tako, da omogočajo odkrivanje oseb, ki bi s svojim položajem lahko ogrozile varnost takih podatkov in pomembnih objektov, v katerih se taki podatki nahajajo, in zagotavljajo njihovo izključitev ali odstranitev;

(c)	preprečujejo nepooblaščenim osebam dostop do teh podatkov ali objektov, ki jih vsebujejo;

(d)	zagotavljajo, da se ti podatki razširjajo samo na podlagi načela potrebe po seznanitvi, ki je temeljno glede vseh vidikov varnosti;

(e)

zagotavljajo celovitost (tj. preprečujejo ponarejanje, nedovoljeno spreminjanje ali nedovoljen izbris) in razpoložljivost (tj. da dostop ni prepovedan tistim, ki ga potrebujejo in so zanj pooblaščeni) vseh zaupnih podatkov, bodisi tajnih ali ne, zlasti pa podatkov, ki so shranjeni ali obdelani v elektromagnetni obliki oziroma se v taki obliki prenašajo.

5. Skupni minimalni standardi

Evropski parlament zagotovi, da vsi prejemniki tajnih podatkov EU upoštevajo skupne minimalne standarde varnosti, tako znotraj institucije kot v okviru njenih pristojnosti, namreč vse njegove službe in pogodbeni sodelavci, tako da se ti podatki lahko posredujejo v prepričanju, da se bo z njimi povsod ravnalo enako skrbno. Minimalni standardi vključujejo merila za pridobitev varnostnih odobritev za uradnike Evropskega parlamenta in druge uslužbence Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, in postopke za varstvo zaupnih podatkov.

Evropski parlament dovoli dostop do teh podatkov zunanjim organom le, če zagotovijo, da bodo pri rokovanju ravnali v skladu z določbami, ki so vsaj tako stroge kot navedeni minimalni standardi.

Taki skupni minimalni standardi se uporabljajo tudi, kadar Evropski parlament na podlagi pogodbe ali donacije industrijskim ali drugim organom dodeli naloge, ki vključujejo zaupne podatke.

6. Varnost za uradnike evropskega parlamenta in drugih uslužbencev parlamenta, ki delajo v političnih skupinah

6.1 Varnostni napotki za uradnike Evropskega parlamenta in druge uslužbence Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah

Uradnikom Evropskega parlamenta in drugim uslužbencem Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, na delovnih mestih, kjer bi utegnili imeti dostop do tajnih podatkov EU, je treba ob začetku izvajanja nalog in v rednih časovnih presledkih dati podrobna navodila v zvezi s potrebo po varnosti in s postopki za njeno doseganje. Od teh oseb se zahteva, da pisno potrdijo, da so prebrali ustrezne predpise o varnosti in jih v celoti razumejo.

6.2 Odgovornosti vodstvenega osebja

Vodstveno osebje je dolžno biti seznanjeno s tem, kateri podrejeni imajo pri svojem delu opravka s tajnimi podatki oziroma imajo dostop do zavarovanih komunikacijskih ali informacijskih sistemov, prav tako pa evidentirati in poročati o vseh izrednih dogodkih ali očitnih ranljivostih, ki bi lahko imeli posledice za varnost.

6.3 Varnostni status uradnikov Evropskega parlamenta in drugih uslužbencev Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah

Uvedejo se postopki, s katerimi se zagotovi, da se v primeru, ko se o uradniku Evropskega parlamenta ali drugemu uslužbencu Parlamenta, ki dela v politični skupini odkrijejo dejstva negativne narave, ugotovi, ali ima ta pri svojem delu opravka s tajnimi podatki in ali ima dostop do zavarovanih komunikacijskih ali informacijskih sistemov, in da se o tem obvesti pristojna služba Evropskega parlamenta. Če se ugotovi, da tak posameznik predstavlja varnostno tveganje, se mu prepreči opravljanje nalog, kjer bi lahko škodoval interesom varnosti, oziroma se ga od njihovega opravljanja odstrani.

7. Fizično varovanje

Fizično varovanje pomeni uporabo fizičnih in tehničnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje nepooblaščenega dostopa do tajnih podatkov EU.

7.1 Potreba po varstvu

Stopnja ukrepov fizičnega varovanja, ki se uporabljajo za zagotavljanje varstva tajnih podatkov EU, je sorazmerna z določitvijo stopnje tajnosti, obsegom in ogroženostjo predmetnih podatkov in gradiva. Vsi imetniki tajnih podatkov EU v zvezi s stopnjo tajnosti teh podatkov upoštevajo enotno prakso in morajo ravnati v skladu s skupnimi standardi varstva glede hrambe, prenosa ter uničenja podatkov in gradiva, ki zahtevajo varstvo.

7.2 Preverjanje

Preden se območja s tajnimi podatki EU pusti nenadzorovana, morajo osebe, ki so zadolžene za njihovo hrambo, zagotoviti, da so ti podatki varno shranjeni in da so aktivirane vse varnostne naprave (ključavnice, alarmi itd.). Zunaj delovnega časa se izvajajo dodatna neodvisna preverjanja.

7.3 Varnost zgradb

Zgradbe, v katerih so tajni podatki EU ali zavarovani komunikacijski in informacijski sistemi, se zavarujejo pred nepooblaščenim dostopom.

Vrsta varstva tajnih podatkov EU, npr. rešetke na oknih, vratne ključavnice/zapahi, vhodna straža, samodejni sistemi nadzora dostopa, varnostna preverjanja in obhodne patrulje, alarmni sistemi, sistemi odkrivanja vsiljivcev in psi čuvaji, je odvisna od:

(a)	stopnje tajnosti, obsega varovanih podatkov in gradiva ter njihove lokacije v zgradbi;

(b)	kakovosti varnostnih vsebnikov za hranjenje predmetnih podatkov in gradiva ter

(c)	fizičnih značilnosti in lokacije zgradbe.

Podobno je vrsta varstva komunikacijskih in informacijskih sistemov odvisna od ocene vrednosti predmetnega premoženja in morebitne škode, ki bi lahko nastala v primeru ogrožene varnosti, od fizičnih značilnosti in lokacije zgradbe, v kateri se sistem nahaja, ter od lokacije sistema znotraj zgradbe.

7.4 Načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

Vnaprej se pripravijo podrobni načrti za varstvo zaupnih podatkov v primeru izrednih razmer.

8. Varnostni označevalniki, oznake, namestitev in upravljanje s stopnjami tajnosti

8.1 Varnostni označevalniki

Dovoljene so le stopnje tajnosti, opredeljene v členu 2(c) tega sklepa.

Da bi se določile omejitve veljavnosti stopenj tajnosti (to za tajne podatke pomeni samodejno znižanje stopnje tajnosti oziroma odpravo tajnosti), se lahko uporabi dogovorjen varnostni označevalnik. Ta označevalnik je bodisi „UNTIL … (čas/datum)“ ali „UNTIL … (dogodek)“.

Dodatni varnostni označevalniki, kot so označevalniki CRYPTO ali kateri koli drugi varnostni označevalnik, ki ga priznava EU, se uporabljajo, kadar je poleg navedb stopnje tajnosti potrebno tudi omejeno pošiljanje in posebno ravnanje.

Varnostni označevalniki se uporabljajo le skupaj s stopnjo tajnosti.

8.2 Oznake

Z oznako je mogoče opredeliti področje, ki ga pokriva določeni dokument, ali pošiljanje na podlagi „potrebe po seznanitvi“ ali (pri podatkih, ki niso tajni) označiti konec embarga.

Oznaka ni stopnja tajnosti in se ne sme uporabljati namesto nje.

8.3 Namestitev stopnje tajnosti in varnostnih označevalnikov

Stopnja tajnosti se označi:

(a)	na dokumentih stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED z mehanskimi ali elektronskimi sredstvi;

(b)	na dokumentih stopnje CONFIDENTIEL EU/EU CONFIDENTIAL z mehanskimi sredstvi, ročno ali s tiskanjem na predhodno žigosan in registriran papir;

(c)	na dokumentih stopnje SECRET UE/EU SECRET in TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET z mehanskimi sredstvi ali ročno.

Varnostni označevalniki se namestijo neposredno pod stopnjo tajnosti z uporabo enakih sredstev kot za namestitev stopnje tajnosti.

8.4 Upravljanje s stopnjami tajnosti podatkov

8.4.1 Splošno

Podatki se določijo kot tajni le, če je to potrebno. Stopnja tajnosti se jasno in pravilno označi ter se ohrani le, dokler je za podatke potrebno varstvo.

Za določitev stopnje tajnosti podatkov ter vsako nadaljnje znižanje stopnje tajnosti oziroma odpravo tajnosti je odgovoren izključno avtor.

Uradniki Evropskega parlamenta določajo stopnjo tajnosti podatkov, jo znižujejo ali odpravljajo tajnost na podlagi napotkov ali pooblastila generalnega sekretarja.

Podrobni postopki za obdelavo tajnih dokumentov so določeni tako, da tem dokumentom zagotavljajo varstvo, ustrezno podatkom, ki jih vsebujejo.

Število oseb, pooblaščenih za izdajanje dokumentov stopnje TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET, mora ostati čim nižje, njihova imena pa se vodijo na seznamu SZP.

8.4.2 Uporaba stopnje tajnosti

Stopnja tajnosti dokumenta se določi glede na stopnjo občutljivosti njegove vsebine v skladu z opredelitvijo iz člena 2(c). Pomembno je, da se stopnja tajnosti uporablja pravilno in preudarno. To velja zlasti za stopnjo tajnosti TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET.

Stopnja tajnosti pisma ali zabeležke k priloženim delom je enaka najvišji stopnji tajnosti, določenih enemu njenih priloženih delov. Avtor jasno določi stopnjo tajnosti za primer, ko sta pismo ali zabeležka ločena od priloženih delov.

Pri stopnji tajnosti dokumenta njegov avtor upošteva zgoraj navedena pravila in se izogiba vsakršni težnji po previsoki ali prenizki stopnji tajnosti.

Za posamezne strani, odstavke, oddelke, priloge, dodatke, dodane in priložene dele posameznega dokumenta so lahko potrebne, in se v skladu s tem določijo, različne stopnje tajnosti. Stopnja tajnosti dokumenta kot celote je tista, ki velja za njegov del, označen z najvišjo stopnjo tajnosti.

9. Pregledi

Direktorat Evropskega Parlamenta, pristojen za varnost, ki mu lahko pri izvajanju naloge pomaga SZP, redno preverja varnostno ureditev za varstvo tajnih podatkov EU.

Tudi direktorat Evropskega Parlamenta, pristojen za varnost, ter varnostne službe drugih institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih v okviru ali na podlagi pogodb, ki ravnajo s tajnimi podatki EU, se lahko dogovorijo za izvajanje medsebojnih pregledov varnostne ureditve z namenom varstva zaupnih podatkov EU.

10. Postopek odprave tajnosti

10.1 SZP preuči tajne podatke EU in najpozneje 25. leto po datumu, ko je dokument nastal, poda predloge glede odprave tajnosti njegovemu avtorju. Dokumenti, pri katerih se tajnost ne odpravi ob prvem pregledu, se periodično pregledujejo najmanj vsakih pet let.

10.2 Poleg dokumentov, ki so že v varovanih arhivih in so razvrščeni v ustrezno stopnjo tajnosti, lahko postopek odprave tajnosti zajema tudi druge zaupne podatke, ki obstajajo v varovanih arhivih ali v Arhivu in dokumentacijskem centru Evropskega parlamenta (CARDOC).

10.3 SZP je zadolžena, da v imenu avtorja o spremembi stopnje tajnosti obvesti naslovnike dokumenta, naslovniki pa so zadolženi, da obvestijo vse nadaljnje naslovnike, ki so jim poslali dokument ali njegovo kopijo.

10.4 Odprava tajnosti ne vpliva na oznake, ki utegnejo biti nameščene na dokumentu.

10.5 Prvotna stopnja tajnosti na vrhu in dnu vsake strani se prečrta. Prva (naslovna) stran dokumenta se ožigosa in izpolni s podatki SZP.

10.6 Besedilo dokumenta z odpravljeno tajnostjo se priloži elektronski podatkovni kartici ali enakovrednemu sistemu, v katerem je bil dokument registriran.

10.7 Za dokumente, za katere veljajo izjeme v zvezi z zasebnostjo ali integriteto posameznika oziroma s poslovnimi interesi, ter za dokumente občutljive narave se uporabljajo določbe iz člena 2 Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83.

10.8 Poleg navedenih določb iz točk 10.1 do 10.7 velja naslednje:

(a)	kadar gre za dokumente tretjih oseb, se SZP posvetuje z njimi, preden nadaljuje z odpravo tajnosti. Tretja oseba ima na voljo osem tednov časa, da poda pripombe;

(b)	kadar gre za izjeme v zvezi z varovanjem zasebnosti in integritete posameznika, se pri postopku odprave tajnosti upošteva zlasti soglasje zadevne osebe, nemožnost ugotavljanja istovetnosti zadevne osebe in/ali dejstvo, da ta oseba ni več živa;

(c)	kadar gre za izjeme v zvezi s poslovnimi interesi fizične ali pravne osebe, se informacije o zadevni osebi lahko objavijo v Uradnem listu Evropske unije in določi rok štirih tednov od te objave za predložitev morebitnih pripomb.

2. DEL

POSTOPEK PRIDOBITVE VARNOSTNE ODOBRITVE

11. Postopek pridobitve varnostne odobritve za poslance Evropskega parlamenta

11.1 Z ozirom na pravice in pristojnosti Evropskega parlamenta se lahko njegovim poslancem omogoči dostop do tajnih podatkov EU do vključno stopnje CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL brez varnostne odobritve. Za podatke stopnje CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL poslanci podpišejo častno izjavo, da ne bodo razkrili vsebine teh dokumentov nobeni tretji osebi.

11.2 Za dostop do podatkov stopnje TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET ali SECRET UE/EU SECRET morajo imeti poslanci Evropskega parlamenta dovoljenje v skladu s postopkom iz točk 11.3 in 11.4.

11.3 Dovoljenje se izda samo poslancem Evropskega parlamenta, za katere so pristojni varnostni organi držav članic opravili varnostno preverjanje v skladu s postopkom iz točk 11.9 do 11.14. Predsednik je pristojen za izdajo dovoljenj poslancem.

11.4 Predsednik lahko izda dovoljenje, potem ko pridobi mnenje pristojnih organov države članice na podlagi varnostnega preverjanja, opravljenega v skladu s točkami 11.8 do 11.13.

11.5 Direktorat Evropskega parlamenta, pristojen za varnost, vodi posodobljen seznam vseh poslancev Evropskega parlamenta, ki jim je bilo izdano dovoljenje, vključno z začasnim dovoljenjem v smislu točke 11.15.

11.6 Dovoljenje velja za obdobje petih let ali za čas trajanja nalog, na podlagi katerih je bilo izdano, če je ta krajši. Dovoljenje je mogoče obnoviti v skladu s postopkom iz točke 11.4.

11.7 Če predsednik meni, da ima upravičene razloge za odvzem dovoljenja, lahko to stori. Vsaka odločitev o odvzemu dovoljenja se sporoči zadevnemu poslancu Evropskega parlamenta, ki lahko zahteva zaslišanje pred predsednikom, preden odvzem začne veljati, in pristojnemu nacionalnemu organu.

11.8 Varnostno preverjanje se opravi s sodelovanjem zadevnega poslanca Evropskega parlamenta in na zahtevo predsednika. Za preverjanje je pristojen nacionalni organ države članice, katere državljan je zadevni poslanec.

11.9 Kot del postopka preverjanja mora zadevni poslanec Evropskega parlamenta izpolniti obrazec z osebnimi podatki.

11.10 Predsednik v svoji zahtevi pristojnim nacionalnim organom navede stopnjo tajnosti podatkov, ki naj bi bili na voljo zadevnemu poslancu Evropskega parlamenta, da ti lahko opravijo varnostno preverjanje.

11.11 Celotni postopek varnostnega preverjanja, ki ga opravijo pristojni nacionalni organi, in dobljeni rezultati so v skladu z relevantnimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, vključno s tistimi v zvezi s pritožbami.

11.12 Kadar pristojni nacionalni organi države članice podajo pozitivno mnenje, lahko predsednik zadevnemu poslancu Evropskega parlamenta izda ustrezno dovoljenje.

11.13 Kadar pristojni nacionalni organi podajo negativno mnenje, se o tem obvesti zadevnega poslanca Evropskega parlamenta, ki lahko zaprosi predsednika za zaslišanje. Če predsednik meni, da je to potrebno, lahko zaprosi pristojne nacionalne organe za dodatna pojasnila. V primeru potrditve negativnega mnenja se dovoljenje ne izda.

11.14 Vsi poslanci Evropskega parlamenta, ki jim je bilo izdano dovoljenje v smislu točke 11.3, ob njegovi izdaji in zatem v rednih presledkih prejemajo vse potrebne smernice o varstvu tajnih podatkov in sredstvih za zagotavljanje varstva. Ti poslanci podpišejo izjavo, v kateri potrdijo, da so navedene smernice prejeli.

11.15 V izjemnih okoliščinah lahko predsednik, medtem ko čaka na izid varnostnega preverjanja iz točke 11.11 in potem, ko je o potrebnem uradno obvestil pristojne organe ter pod pogojem, da od njih v roku enega meseca ni dobil odgovora, poslancu izda začasno dovoljenje za obdobje, ki ne presega šest mesecev. Tako podeljena začasna pooblastila ne omogočajo dostopa do podatkov stopnje TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET.

12. Postopek pridobitve varnostne odobritve za uradnike evropskega parlamenta in druge uslužbence parlamenta, ki delajo v političnih skupinah

12.1 Pravico dostopa do tajnih podatkov imajo lahko samo uradniki Evropskega parlamenta in drugi uslužbenci Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, ki morajo zaradi opravljanja svojih nalog in izpolnjevanja zahtev službe poznati ali uporabljati take podatke.

12.2 Za dostop do podatkov stopnje TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET, SECRET UE/EU SECRET in CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL morajo imeti osebe iz točke 12.1 dovoljenje v skladu s postopkom iz točk 12.3 in 12.4.

12.3 Dovoljenje se izda samo osebam iz točke 12.1, za katere so pristojni varnostni organi držav članic opravili varnostno preverjanje v skladu s postopkom iz točk 12.9 do 12.14. Generalni sekretar je pristojen za izdajo dovoljenja uradnikom Evropskega parlamenta in drugim uslužbencem Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah.

12.4 Generalni sekretar lahko izda dovoljenje, potem ko pridobi mnenje pristojnih organov držav članic na podlagi varnostnega preverjanja, opravljenega v skladu s točkami 12.8 do 12.13.

12.5 Direktorat Evropskega Parlamenta, pristojen za varnost, vodi posodobljen seznam vseh delovnih mest, za katera se zahteva varnostna odobritev, ki jo zagotovijo ustrezne službe Evropskega parlamenta, in vseh oseb, ki jim je bilo izdano dovoljenje, vključno z začasnim v smislu točke 12.15.

12.6 Dovoljenje velja za obdobje pet let ali za čas trajanja nalog, na podlagi katerih je bilo izdano, če je ta krajši. Dovoljenje je mogoče obnoviti v skladu s postopkom iz točke 12.4.

12.7 Če generalni sekretar meni, da ima upravičene razloge za odvzem dovoljenja, lahko to stori. Vsaka odločitev o njegovem odvzemu se sporoči zadevnemu uradniku Evropskega parlamenta ali drugemu uslužbencu Parlamenta, ki dela v politični skupini, ki lahko zahteva zaslišanje pred generalnim sekretarjem, preden odvzem začne veljati, in pristojnemu nacionalnemu organu.

12.8 Varnostno preverjanje se opravi s sodelovanjem zadevne osebe in na zahtevo generalnega sekretarja. Za preverjanje je pristojen nacionalni organ države članice, katere državljanstvo ima zadevna oseba. Če nacionalna zakonodaja in predpisi to omogočajo, pristojni nacionalni organi opravijo preiskavo v zvezi z osebami, ki niso državljani, ki potrebujejo dostop do podatkov, ki jim je določena stopnja tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali višje.

12.9 Kot del postopka preverjanja mora zadevni uradnik Evropskega parlamenta ali drugi uslužbenec Parlamenta, ki dela v politični skupini, izpolniti obrazec z osebnimi podatki.

12.10 Generalni sekretar v svoji zahtevi pristojnim nacionalnim organom navede vrsto in stopnjo tajnosti podatkov, ki naj bi bili na voljo zadevni osebi, da lahko pristojni nacionalni organi opravijo varnostno preverjanje in podajo mnenje o stopnji dovoljenja, ki bi ga bilo ustrezno izdati tej osebi.

12.11 Celotni postopek varnostnega preverjanja, ki ga opravijo pristojni nacionalni organi, in dobljeni rezultati so v skladu z relevantnimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, vključno s predpisi v zvezi s pritožbami.

12.12 Kadar pristojni nacionalni organi države članice podajo pozitivno mnenje, lahko generalni sekretar zadevni osebi izda ustrezno dovoljenje.

12.13 Kadar pristojni nacionalni organi podajo negativno mnenje, se o tem obvesti zadevnega uradnika Evropskega parlamenta oziroma drugega uslužbenca Parlamenta, ki dela v politični skupini, ki lahko zaprosi generalnega sekretarja za zaslišanje. Če generalni sekretar meni, da je to potrebno, lahko zaprosi pristojne nacionalne organe za dodatna pojasnila. V primeru potrditve negativnega mnenja se dovoljenje ne izda.

12.14 Vsi uradniki Evropskega parlamenta in drugi uslužbenci Parlamenta, ki delajo v političnih skupinah, ki jim je bilo izdano dovoljenje v smislu točk 12.4 in 12.5, ob izdaji pooblastila in zatem v rednih presledkih prejemajo vse potrebne napotke glede varstva tajnih podatkov in sredstvih za zagotavljanje varstva. Ti uradniki in uslužbenci podpišejo izjavo, v kateri potrdijo prejem teh napotkov ter se zavežejo, da jih bodo spoštovali.

12.15 V izjemnih okoliščinah lahko generalni sekretar, medtem ko čaka na izid varnostnega preverjanja iz točke 12.11 tega oddelka in potem, ko je o potrebnem uradno obvestil pristojne nacionalne organe ter pod pogojem, da od njih v roku enega meseca ni dobil odgovora, uradniku Evropskega parlamenta ali drugemu uslužbencu Parlamenta, ki dela v politični skupini, izda začasno dovoljenje za obdobje, ki ne presega šest mesecev. Tako izdana začasna dovoljenja ne omogočajo dostopa do podatkov stopnje tajnosti TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET.

30.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 190/18

POVZETEK ODLOČBE NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 322/10/COL

z dne 14. julija 2010

v zvezi s postopkom na podlagi člena 54 Sporazuma EGP zoper družbo Posten Norge AS

(Zadeva št. 34250 Posten Norge/Privpak)

(Besedilo v angleškem in norveškem jeziku je verodostojno)

2011/C 190/05

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) je 14. julija 2010 sprejel odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 54 Sporazuma EGP. V skladu z določbami člena 30 Poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču objavlja imena strank in glavno vsebino odločbe, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti. Nezaupna različica celotnega besedila odločbe je na voljo v verodostojnih jezikih zadeve na spletni strani Nadzornega organa:

http://www.eftasurv.int/competition/competition-cases/

POVZETEK KRŠITVE

1. Uvod

(1)

Odločba je naslovljena na družbo Posten Norge AS (v nadaljnjem besedilu: Posten Norge). Družba Posten Norge upravlja nacionalne poštne storitve na Norveškem. Leta 2006 je promet skupine na svetovnem trgu znašal 23 668 milijonov norveških kron („MNOK“), pri čemer je promet zunaj Norveške predstavljal okoli 17,5 % celotnega prometa skupine. Norveška država je edini lastnik družbe Posten Norge.

(2)

Pritožnik je družba Schenker Privpak AB (v nadaljnjem besedilu: Privpak), ki je bila registrirana na Švedskem leta 1992. Družba Privpak dostavlja pakete, ki jih podjetja, dejavna na področju prodaje na daljavo, pošiljajo potrošnikom na Norveškem, Švedskem in Finskem. Družba je del skupine DB Schenker in združuje vse prevozne in logistične dejavnosti nemških železnic Deutsche Bahn AG, ki so v 100-odstotni lasti nemške države. Družba na Norveškem posluje prek družbe z omejeno odgovornostjo Schenker Privpak AS, ki je registrirana po norveškem pravu.

2. Postopek

(3)

Nadzorni organ je 24. junija 2002 prejel pritožbo družbe Privpak. Navedena družba je dodatne informacije poslala z dopisi z dne 9. decembra 2002, 14. januarja 2003, 15. avgusta 2003 in 5. marca 2004. Družba Posten Norge se je na zahtevo po informacijah odzvala 16. in 23. junija 2003. Inšpekcijski pregledi v prostorih družbe Posten Norge v Oslu so potekali od 21. do 24. junija 2004. Nadzorni organ je po več zahtevah za informacije, ki jih je naslovil na družbi Privpak in Posten Norge ter tretje strani, 17. decembra 2008 izdal obvestilo o nasprotovanju zoper družbo Posten Norge. Družba Posten Norge je na obvestilo o nasprotovanju odgovorila 3. aprila 2009. Ustno zaslišanje je potekalo 16. junija 2009.

3. Ravnanje družbe Posten Norge

(4)

Družba Posten Norge je leta 1999 sklenila, da njena distribucijska mreža ne ustreza v zadostni meri povpraševanju na trgu z vidika dostopnosti in storitev. Poleg tega se je v letih pred tem prihodek od mreže znatno zmanjšal, njeno upravljanje pa je postalo predrago. Družba Posten Norge se je zato odločila, da bo reorganizirala svojo distribucijsko mrežo in zmanjšala število poštnih uradov na 300–450 ter odprla vsaj 1 100 poštnih poslovalnic v trgovini (Post-in-Shops). Družba naj bi tako povečala dostopnost poštnih in finančnih storitev, s tem da bi povečala skupno število poslovalnic za vsaj 200 ter izboljšala svojo donosnost z zmanjšanjem stroškov poslovanja.

(5)

Družba Posten Norge je razvila in patentirala koncept poštnih poslovalnic v trgovini, da bi lahko zagotavljala širok izbor poštnih in finančnih storitev na maloprodajnih mestih, kot so supermarketi, trgovine z živili, kioski in bencinski servisi. Vsaka poštna poslovalnica v trgovini ponuja vsaj osnovne poštne in bančne storitve, ki jih mora zagotavljati družba Posten Norge, da izpolnjuje zahteve iz dovoljenja, na podlagi katerega posluje. V posameznih poštnih poslovalnicah v trgovini so glede na krog njihovih uporabnikov lahko vključeni tudi dodatni proizvodi in storitve. Družba Posten Norge ima glavno odgovornost pri vsakodnevnem spremljanju poštnih poslovalnic v trgovini in ima pravico nadzirati vse vidike njihovega poslovanja. Poštne poslovalnice v trgovini so del maloprodajnih mest in imajo enak obratovalni čas kot sama maloprodajna mesta. Imajo enoten profil in se tržijo v skladu s splošno strategijo družbe Posten Norge.

(6)

Družba Posten Norge je koncept poštnih poslovalnic v trgovini uvedla v letih 1999–2000, pri čemer je nameravala skleniti strateška partnerstva z vodilnimi verigami trgovin z živili, kioskov in bencinskih servisov za zagotavljanje poštnih storitev v trgovinah. V začetku leta 2000 je družba v zvezi s tem izpogajala sporazume o nameri z vodilnimi maloprodajnimi skupinami in verigami. Na podlagi tega je pozneje sklenila naslednje sporazume glede koncepta poštnih poslovalnic v trgovini:

—	poslovni sporazum s skupino NorgesGruppen/Shell, sklenjen septembra 2000, na podlagi katerega je zadevna skupina postala preferenčni partner družbe Posten Norge. Družba Posten Norge je v zameno dobila ekskluzivni dostop na vseh maloprodajnih mestih v skupini (ekskluzivnost v skupini),

—	okvirni sporazum, sklenjen januarja 2001 z verigo trgovin COOP, v skladu s katerim je ta veriga pridobila status drugega preferenčnega partnerja, ter

—	protokol, podpisan januarja 2001 z verigo trgovin ICA.

(7)

V skladu z zadnje navedenima sporazumoma je imela družba Posten Norge ekskluzivni dostop na maloprodajnih mestih, v katerih so bile uvedene poštne poslovalnice v trgovini. Z vsako skupino so potekala tudi pogajanja o standardnih sporazumih o poslovanju, ki so bili pozneje sklenjeni s posameznimi maloprodajnimi mesti, ki so gostila poštne poslovalnice v trgovini.

(8)

Od začetka leta 2004 se je družba Posten Norge na lastno pobudo sočasno pogajala s skupino NorgesGruppen ter trgovskima verigama COOP in ICA, da bi sklenila nove okvirne sporazume za poštne poslovalnice v trgovini. Ti sporazumi naj bi nadomestili obstoječe s 1. januarjem 2006. Znotraj družbe Posten Norge je bilo predlagano, da se vse skupine obvestijo o tem, da želi družba (i) skleniti nove okvirne sporazume glede poštnih poslovalnic v trgovini in (ii) prilagoditi določbe glede preferenčnih partnerjev, vendar se pred koncem pogajanj maloprodajne skupine ne obvestijo o tem, kdo, če sploh, bo novi preferenčni partner. Družba Posten Norge se je ravnala po predlagani strategiji in je vprašanje statusa preferenčnega partnerja med pogajanji pustila odprto.

(9)	Tekom leta 2006 so bile iz sporazumov družbe Posten Norge umaknjene vse določbe glede ekskluzivnega dostopa in statusa preferenčnega partnerja.

4. Člen 54 Sporazuma EGP

4.1 Upoštevni trg

(10)	V zadevnem obdobju je družba Posten Norge zagotavljala storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc in dostavo na dom. Tovrstne storitve je zagotavljala tudi v zvezi z dostavo paketov v tujino.

(11)

Mrežo družbe Posten Norge za dostavljanje paketov od podjetij do potrošnika so tvorili njeni poštni uradi in poštne poslovalnice v trgovini. Na najbolj oddaljenih podeželskih območjih so to mrežo lahko po potrebi dopolnjevali poštarji. Družba Posten Norge je bila edini ponudnik storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavno mrežo, ki je pokrivala vso Norveško.

4.1.1 Upoštevni proizvodni trg

(12)

Ta zadeva se navezuje na zagotavljanje storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc. Na Norveškem je dostava prek poštnih okenc najbolj razširjen način dostave v okviru dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika. Družba Posten Norge je vodilni ponudnik storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika; dostava na dom predstavlja le majhen del celotnega obsega dostave paketov v tem tržnem segmentu. Glede na dokaze ni mogoče trditi, da bi podjetja, dejavna na področju prodaje na daljavo, storitve dostave na dom videla kot nadomestne storitvam dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika prek poštnih okenc, ki jih je ponujala družba Posten Norge. Pri zagotavljanju storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo na dom je potrebna prometna infrastruktura, ki omogoča dostavo paketov na prag vsakega naslovnika. Storitve dostave na dom in dostave prek poštnih okenc bi bilo mogoče šteti za nadomestne ali zamenljive le, če bi bilo mogoče v kratkem času preusmeriti velik obseg paketov iz dostave prek poštnih okenc na dostavo na dom. Glede na razpoložljive dokaze to v zadevnem obdobju ne bi bilo izvedljivo. Storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo na dom zato niso bile vključene v upoštevni proizvodni trg.

(13)

Storitve dostavljanja paketov med podjetji uporabljajo poslovne stranke, ki zahtevajo dostavo „od vrat do vrat“ drugim podjetjem med delovnim časom. Pri takih poslovnih strankah je čas zelo pomemben in so zato za tovrstne storitve pripravljene plačati znatno višjo ceno. Zaradi razlike v ceni teh dveh vrst storitev, ki je verjetno posledica razlike v ceni zagotavljanja zadevnih storitev, za podjetja, dejavna na področju prodaje na daljavo, ne bi bilo gospodarno, da bi storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc nadomestila s storitvami dostavljanja paketov med podjetji. Zadnje navedene storitve zato niso pomenile konkurenčnega pritiska pri zagotavljanju storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika. Poleg tega v praksi ni bilo izvedljivo, da bi se podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo na daljavo, preusmerila na storitve dostavljanja paketov med podjetji, saj ponudniki tovrstnih storitev običajno zahtevajo, da je naslovnik paketa gospodarski subjekt in ne fizična oseba.

(14)

Nadzorni organ ni imel informacij o nobenem ponudniku, ki bi v zadevnem obdobju v kakršnem koli pomembnem obsegu ponujal storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo na delovnem mestu. Razlike v značilnostih, ceni in nameravani uporabi so za podjetja, dejavna na področju prodaje na daljavo, pomenile, da storitve dostavljanja paketov od potrošnika do potrošnika niso nadomestne storitvam dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc.

(15)

Nadzorni organ je sklenil, da je bil v zadevnem obdobju trg za storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc ločen od trga za storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo na dom, trga za storitve dostavljanja paketov med podjetji ter trga za storitve dostavljanja paketov od potrošnika do potrošnika.

4.1.2 Upoštevni geografski trg

(16)	Geografski obseg trga za storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc je bil omejen na Norveško.

4.2 Prevladujoči položaj

(17)

Družba Posten Norge je že od začetka svojega poslovanja leta 1997 vodilni ponudnik storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc na Norveškem in pri tem ni imela veliko konkurence. Družba Privpak ji je bila edini konkurent vse do vstopa družbe Tollpost na zadevni trg. Nobeno podjetje, dejavno na področju prodaje na daljavo, ni omenilo drugih konkurentov, ki bi zagotavljali storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc pred jesenjo leta 2006. Družba Tollpost je na trg vstopila jeseni leta 2005, vendar je začela poslovati šele jeseni leta 2006 in sicer v zelo majhnem obsegu.

(18)

Tržni delež družbe Posten Norge je bil v celotnem zadevnem obdobju nad oz. blizu 98 %. To obdobje so zaznamovale pomembne ovire za vstop novih udeležencev na trg in njihovo širitev. Možnost novega vstopa v zadevnem obdobju ni pomenila nikakršnega pomembnejšega pritiska na ravnanje družbe Posten Norge na trgu. Ker ni bilo drugih ponudnikov s pomembnimi in stabilnimi tržnimi deleži, ni bilo verjetno, da bi se odjemalci, tudi največji, popolnoma ali večinoma preusmerili na druge ponudnike. Družba Posten Norge je bila zato v zadevnem obdobju poslovni partner, ki se mu ni bilo mogoče izogniti.

(19)	Nadzorni organ je sklenil, da je imela družba Posten Norge v zadevnem obdobju na upoštevnem trgu prevladujoč položaj v smislu člena 54 Sporazuma EGP. Upoštevni geografski trg, na katerem je imela ta družba prevladujoč položaj, zajema „znaten“ del ozemlja EGP.

4.3 Zloraba

4.3.1 Presoja ravnanja družbe Posten Norge

(20)	V skladu s členom 54 Sporazuma EGP je kot nezdružljiva z delovanjem Sporazuma EGP prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju, ki ga zajema Sporazum, ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med pogodbenicami.

(21)

V skladu z ustaljeno sodno prakso je pojem zlorabe opredeljen kot:

„objektiven pojem, ki se nanaša na ravnanja podjetja s prevladujočim položajem, ki lahko vplivajo na strukturo trga, na katerem je prav zaradi prisotnosti zadevnega podjetja raven konkurence že oslabljena, in ki lahko zaradi uporabe postopkov, drugačnih od tistih, ki urejajo normalno konkurenco med proizvodi ali storitvami na podlagi poslovanja gospodarskih subjektov, ovirajo ohranitev ravni konkurence, ki še obstaja na trgu, ali razvoj te konkurence“

(1).

(22)

Učinki, opisani v sodni praksi v prejšnjem odstavku, se ne nanašajo nujno na konkretne ali dejanske učinke zlorabe, zoper katero je bila vložena pritožba. Za ugotovitev kršitve člena 54 Sporazuma EGP zadostuje, da podjetje z zlorabo prevladujočega položaja omejuje konkurenco, ali, z drugimi besedami, da bi tovrstno ravnanje lahko imelo ali bo verjetno imelo tak učinek. Možnost, da se z zadevnim ravnanjem omeji konkurenca, je lahko posredna, če se v skladu z zahtevanim pravnim standardom lahko dokaže, da bi lahko dejansko omejilo konkurenco.

(23)

V odločbi je ugotovljeno, da je družba Posten Norge zlorabljala prevladujoči položaj z uporabo klavzule o ekskluzivnosti v skupini in na maloprodajnih mestih v svojih pogodbenih dogovorih s skupinami trgovcev na drobno ter s strategijo, ki jo je uporabljala pri pogajanjih o novih sporazumih od leta 2004 naprej.

(24)

Klavzula o ekskluzivnosti v skupini je konkurentom družbe Posten Norge preprečevala dostop do celotne skupine NorgesGruppen/Shell, ki je vključevala največjo skupino prodajalcev na drobno na področju dnevnih izdelkov široke porabe, največjo verigo kioskov in vodilno verigo bencinskih servisov na Norveškem. S klavzulo o ekskluzivnosti v skupini in na maloprodajnih mestih so bila številna maloprodajna mesta v vodilnih verigah trgovin z živili, kioskov in bencinskih servisov na Norveškem vezana na družbo Posten Norge.

(25)

Trgovski verigi COOP in ICA sta vse od sklenitve sporazumov z družbo Posten Norge v letih 2001 in 2002, ko je bilo odprtih veliko novih poštnih poslovalnic v trgovini, imeli interes, da pridobita čim več takih poslovalnic. Ker je družba Posten Norge zahtevala ekskluzivnost na maloprodajnih mestih, ni bilo možno odpreti poštnih poslovalnic v trgovini na nobenem maloprodajnem mestu trgovskih verig COOP ali ICA, na katerem je bil dostop že dovoljen konkurenčnemu ponudniku storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika. Z drugimi besedami, vsako maloprodajno mesto, ki ga je uporabljal konkurent družbe Posten Norge, je bilo izključeno iz koncepta poštnih poslovalnic v trgovini. Če bi trgovski verigi COOP in ICA pristali na uvedbo konkurenčnega koncepta dostave, ki bi povzročil odprtje več sto „konkurenčnih“ poslovalnic v njunih maloprodajnih mrežah, bi s tem zelo zmanjšali možnost, da se jima dodelijo nove poštne poslovalnice v trgovini.

(26)

Družba Posten Norge je vprašanje statusa preferenčnega partnerja med pogajanji o novih sporazumih pustila odprto ter s tem dala trgovskima verigama COOP in ICA vtis, da bi jima lahko bil dodeljen tak status ali da bi se njun status vsaj izboljšal z letom 2006. S tem je bila zelo verjetno omejena pripravljenost trgovskih verig COOP in ICA za sklepanje pogodb z drugimi ponudniki storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika. To je veljalo vsaj tako dolgo, kot so trajala pogajanja ter dokler pogodbeni odnosi s trgovskima verigama COOP in ICA niso bili urejeni.

(27)

Na podlagi razpoložljivih dokazov je Nadzorni organ sklenil, da Reitangruppen, četrta vodilna maloprodajna skupina, in druge vodilne verige bencinskih servisov niso bile pripravljene uvesti koncepta ponudnikov storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika v svojih verigah. Menile so, da na svojih maloprodajnih mestih nimajo dovolj prostora za zagotavljanje storitev dostavljanja paketov, da koncept dostavljanja paketov ne bi zagotavljal zadostnih poslovnih priložnosti, ali pa niso bile naklonjene projektom, ki bi lahko terjali dodatne stroške in/ali se preveč oddaljili od glavne strategije posamezne verige. Druge vodilne verige trgovin z živili, kioskov in bencinskih servisov so bile zato v zadevnem obdobju v veliki meri nedosegljive konkurentom družbe Posten Norge.

(28)

Nadzorni organ je na tej podlagi sklenil, da je ravnanje družbe Posten Norge novim udeležencem na trgu močno otežilo pridobivanje dostopa do najbolj iskanih distribucijskih poti na Norveškem. Ravnanje družbe Posten Norge je zato ustvarilo strateške ovire za vstop na upoštevni trg za zagotavljanje storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc. Posledično bi lahko omejevanje dostopa do vodilnih verig trgovin z živili, kioskov in bencinskih servisov, ki je bilo posledica ravnanja družbe Posten Norge, zmanjšalo možnosti in/ali spodbude za tekmece družbe Posten Norge, da konkurirajo na trgu za storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc.

(29)

Poleg tega je Nadzorni organ menil, da je ravnanje družbe Posten Norge zelo verjetno povzročilo dejanske protikonkurenčne učinke v škodo potrošnikov. Na podlagi razpoložljivih dokazov je mogoče domnevati, da bi konkurenti družbe Posten Norge, če slednja ne bi ravnala v nasprotju s konkurenco, lahko imeli dostop do vodilnih verig trgovin z živili in kioskov. S tem bi se olajšala njihov vstop in širitev na upoštevnem trgu, družba Posten Norge pa bi bila izpostavljena večjemu konkurenčnemu pritisku in njena moč na trgu bi bila omejena, od česar bi imela korist podjetja, ki so dejavna na področju prodaje na daljavo, ter ne nazadnje tudi potrošniki.

4.3.2 Objektivna utemeljitev

(30)

Obstaja možnost, da se prepoved iz člena 54 Sporazuma EGP ne uporablja za izključevalno ravnanje, če prevladujoče podjetje lahko dokaže, da je njegovo ravnanje objektivno potrebno ali da pripomore k izboljšanju učinkovitosti, ki odtehtajo negativne učinke na konkurenco (2). Prevladujoče podjetje mora dokazati potrebnost takega cilja ali učinkovitost (3).

(31)

Po trditvah družbe Posten Norge je bila ekskluzivnost v skupini nujna za doseganje povečanja učinkovitosti, saj je omogočala hitro izvedbo mreže poštnih poslovalnic v trgovini, s čimer se je zagotovilo, da konkurenti niso prevzeli nobenega maloprodajnega mesta, potrebnega za poštno poslovalnico v trgovini, poleg tega pa se je odpravilo tveganje premajhnega prispevka skupine NorgesGruppen/Shell k uvedbi koncepta poštnih poslovalnic v trgovini in zagotovil zadosten prostor za dejavnosti družbe na maloprodajnih mestih. Nadzorni organ je na podlagi podrobne ocene sklenil, da družba Posten Norge ni dokazala, da je bila ekskluzivnost v skupini, kolikor se je uporabljala za storitve distribucije paketov, potrebna iz katerih koli od prej navedenih razlogov. Poleg tega, tudi če bi lahko sprejeli trditev, da je ekskluzivnost v skupini s tega vidika nekoliko povečala učinkovitost, sta bila njen obseg in trajanje vsekakor prevelika in zato nesorazmerna.

(32)

Družba Posten Norge je nadalje trdila, da je plačevala znatne letne zneske skupini NorgesGruppen/Shell za kritje stroškov, ki so tej skupini nastali zaradi njenega sodelovanja pri konceptu poštnih poslovalnic v trgovini. Trdila je, da ni mogla zagotoviti porabe teh zneskov v svojo korist brez ekskluzivnosti v skupini in da je bila slednja potrebna za preprečevanje konkurentom, da bi se neupravičeno okoriščali s to naložbo. Vendar po mnenju Nadzornega organa družba Posten Norge ni dokazala nobenega večjega tveganja, da bi od njenih plačil skupini NorgesGruppen/Shell lahko imeli koristi konkurenčni distributerji paketov od podjetij do potrošnika ter nobenega tveganja glede premajhnega vlaganja.

(33)

Družba Posten Norge je trdila, da je bila ekskluzivnost na maloprodajnih mestih potrebna zaradi zaščite njenih promocijskih prizadevanj ter naložb v usposabljanje, zaščite njenih pravic intelektualne lastnine, varovanja prepoznavnosti in ugleda koncepta poštnih poslovalnic v trgovini, zagotavljanja, da se je vsaka poštna poslovalnica v trgovini osredotočala na koncept in potrebe družbe Posten Norge, ter zaščite naložb v poštna okenca in fizično opremo. Po podrobni oceni argumentov in informacij, ki jih je v zvezi s tem predložila družba Posten Norge, Nadzorni organ meni, da ni dokazala obstoja pomembnega tveganja neupravičenega okoriščanja z njenimi promocijskimi prizadevanji ali naložbami v usposabljanje s strani konkurenčnih distributerjev paketov. Prav tako klavzule o ekskluzivnosti na maloprodajnih mestih, kolikor se je uporabljala za konkurenčne distributerje paketov, ni možno obravnavati kot nujno potrebno za zaščito pravic intelektualne lastnine družbe Posten Norge ali skupne prepoznavnosti in ugleda mreže poštnih poslovalnic v trgovini. Nadzorni organ je poleg tega menil, da je bila potreba po naložitvi ekskluzivnosti na maloprodajnih mestih za namene zagotavljanja, da so se poštne poslovalnice v trgovini osredotočale na koncept družbe Posten Norge, omejena. Ekskluzivnosti na maloprodajnih mestih v nobenem primeru ni mogoče obravnavati kot neobhodne v celotnem času trajanja sporazumov, ki jih je družba Posten Norge sklenila v zvezi z maloprodajnimi mesti.

(34)

Kar zadeva strategijo pogajanj družbe Posten Norge o novih sporazumih, je družba trdila, da se je s sočasnimi pogajanji z več ponudniki okrepila konkurenca, saj je bil to najučinkovitejši način za pogajanje o novih sporazumih. Družba Posten Norge je prav tako trdila, da ni izvajala izključevalne strategije. Vendar po mnenju Nadzornega organa družba Posten Norge ni dokazala, da bi njena strategija za pogajanja o novih sporazumih pripomogla k povečanju učinkovitosti, da je bila potrebna in sorazmerna za doseganje takega povečanja učinkovitosti in da je domnevno povečanje učinkovitosti odtehtalo protikonkurenčne učinke strategije za pogajanja o novih sporazumih.

(35)	Nadzorni organ je zato sklenil, da družba Posten Norge ni dokazala objektivne utemeljenosti svojega ravnanja.

4.3.3 Sklepna ugotovitev o zlorabi

(36)

Nadzorni organ je sklenil, da je ravnanje družbe Posten Norge, tj. njena uporaba klavzule o ekskluzivnosti v skupini in na maloprodajnih mestih v sporazumih s skupino NorgesGruppen/Shell, njena uporaba ekskluzivnosti na maloprodajnih mestih v sporazumih z verigama COOP in ICA ter strategija pri pogajanjih o novih sporazumih s skupino NorgesGruppen ter verigama COOP in ICA od leta 2004 dalje pomenila zlorabo v smislu člena 54 Sporazuma EGP.

4.4 Vpliv na trgovino

(37)	Zloraba družbe Posten Norge je lahko v zadostnem obsegu vplivala na trgovino med pogodbenicami, kakor je opredeljeno v členu 54 Sporazuma EGP.

4.5 Trajanje

(38)	Zloraba je bila ena in nenehna kršitev ter je trajala vsaj tako dolgo, kot je skupino NorgesGruppen zavezovala ekskluzivnost v skupini in je bila ta skupina preferenčni partner družbe Posten Norge, tj. od 20. septembra 2000 do 31. marca 2006.

5. Globa

5.1 Osnovni znesek

(39)

Osnovni znesek globe se praviloma določi na ravni do 30 % vrednosti prodaje proizvodov, na katere se kršitev na upoštevnem geografskem trgu znotraj EGP neposredno ali posredno navezuje. Nadzorni organ običajno upošteva prodajo podjetja v zadnjem celem poslovnem letu njegove udeležbe pri kršitvi. Promet, ki ga je družba Posten Norge leta 2005 ustvarila iz naslova distribucije paketov od podjetij do potrošnika z dostavo prek poštnih okenc, je znašal 674,16 milijona NOK, kar ustreza 84,17 milijona EUR (4).

(40)	Osnovni znesek globe je povezan z deležem vrednosti prodaje, določenim glede na stopnjo teže kršitve, pomnoženo s številom let trajanja kršitve.

(41)

Da bi se določilo, ali bi moral biti delež vrednosti prodaje v posameznem primeru v spodnjem ali zgornjem delu tega razpona, Nadzorni organ izvede analizo posameznega primera, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine primera. To vključuje več dejavnikov, kot so narava kršitve, tržni delež zadevnega podjetja in geografski obseg kršitve.

(42)

Narava zadevne kršitve je povezana z izključevalnimi praksami, ki so vplivale na strukturo upoštevnega trga. Družba Posten Norge je imela izredno velik tržni delež na upoštevnem trgu v celotnem času trajanja kršitve. Zloraba je zajemala celotno ozemlje Norveške in je, v nasprotju s cilji Sporazuma EGP, ogrozila pravilno delovanje notranjega trga s tem, da je ustvarila ovire za dejanski vstop na upoštevni trg distribucije paketov na Norveškem ter ovirala oblikovanje nadnacionalnih trgov.

(43)	Glede na okoliščine tega primera je bil začetni znesek globe določen na 2 525 100 EUR. Ta znesek je bil pomnožen s 5,5, da bi se upoštevalo trajanje kršitve (pet let in pol). Osnovni znesek globe torej znaša 13,89 milijona EUR.

5.2 Oteževalne in olajševalne okoliščine

(44)	V tej zadevi ni bilo oteževalnih ali olajševalnih okoliščin.

5.3 Druge okoliščine

(45)	Nadzorni organ je priznal, da je bilo trajanje upravnih postopkov v tej zadevi precejšnje, in je menil, da je glede na posebne okoliščine tega primera upravičeno zmanjšanje osnovnega zneska za 1 milijon EUR.

5.4 Višina globe

(46)	Končni znesek globe torej znaša 12,89 milijona EUR.

6. Odločitev

(47)

Družba Posten Norge AS je storila eno in nenehno kršitev člena 54 Sporazum EGP od 20. septembra 2000 do 31. marca 2006 na trgu za storitve dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika prek poštnih okenc na Norveškem, ker je pri uvedbi in vzdrževanju svoje mreže poštnih poslovalnic v trgovini izvajala izključevalno strategijo s preferenčno obravnavo. Kršitev sestavljajo naslednji elementi:

—	sklenitev in ohranjanje sporazumov s skupino NorgesGruppen/Shell ter posameznimi prodajnimi mesti v tej skupini z določanjem ekskluzivnosti v skupini in na maloprodajnih mestih v korist družbe Posten Norge,

—	sklenitev in ohranjanje sporazumov s trgovsko verigo COOP ter posameznimi prodajnimi mesti v tej verigi z določanjem ekskluzivnosti na maloprodajnih mestih v korist družbe Posten Norge,

—	sklenitev in ohranjanje sporazumov s trgovsko verigo ICA ter posameznimi prodajnimi mesti v tej verigi z določanjem ekskluzivnosti na maloprodajnih mestih v korist družbe Posten Norge ter

—	izvajanje strategije za pogajanja o novih sporazumih, ki bi lahko omejila pripravljenost verig COOP in ICA, da izpogajata in skleneta sporazume s konkurenti družbe Posten Norge pri zagotavljanju storitev dostavljanja paketov od podjetij do potrošnika prek poštnih okenc.

(48)	Za zgoraj navedeno kršitev je bila družbi Posten Norge AS naložena globa v višini 12,89 milijona EUR.

(49)	Kolikor družba Posten Norge AS tega še ni storila, se je od nje zahtevalo, da konča kršitev in se vzdrži vsakega ravnanja, ki bi lahko imelo enak ali enakovreden cilj ali učinek, vse dokler ima prevladujoči položaj na upoštevnem trgu.

(1) Zadeva 85/76, Hoffmann-La Roche proti Komisiji, Recueil 1979, str. 461, točka 91; zadeva 322/81, Michelin proti Komisiji (Michelin I), Recueil 1983, str. 3461, točka 70; zadeva C-62/86, AKZO proti Komisiji, Recueil 1991, str. I-3359, točka 69; zadeva T-228/97, Irish Sugar proti Komisiji, Recueil 1999, str. II-2969, točka 111; zadeva T-219/99, British Airways proti Komisiji, Recueil 2003, str. II-5917, točka 241; zadeva T-271/03, Deutsche Telekom proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-477, točka 233.

(2) Zadeva 27/76, United Brands proti Komisiji, Recueil 1978, str. 207, točka 184; zadeva T-83/91, Tetra Pak proti Komisiji (Tetra Pak II) , Recueil 1994, str. II-755, točka 136; zadeva C-95/04 P, British Airways proti Komisiji, ZOdl. 2007, str. I-2331, točki 69 in 86.

(3) Glej člen 2 poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

(4) V skladu z zgodovinskim referenčnim menjalnim tečajem za euro, ki ga objavi Evropska centralna banka, je bil v letu 2005 povprečni menjalni tečaj 8,0092.

30.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 190/26

Razpis IX-2012/01 – „Dotacije za politične stranke na evropski ravni“

2011/C 190/06

Člen 10(4) Pogodbe o Evropski uniji navaja, da politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije. Člen 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije nadalje določa, da Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, pripravita predpise o političnih strankah na evropski ravni iz člena 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in zlasti pravila, ki se nanašajo na njihovo financiranje.

V tem okviru Parlament objavlja razpis za dodelitev dotacij za politične stranke na evropski ravni.

1. TEMELJNI AKTI

Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 (v nadaljevanju „Uredba (ES) št. 2004/2003“) o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (1).

Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2004 – Pravilnik o izvajanju Uredbe (ES) št. 2004/2003 (v nadaljevanju „sklep predsedstva“) (2).

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „finančna uredba“) (3).

Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „izvedbena pravila za finančno uredbo“) (4).

2. CILJI

V skladu s členom 2 sklepa predsedstva „Evropski parlament vsako leto pred koncem prvega polletja objavi razpis za zbiranje predlogov za odobritev donacij za financiranje strank in fundacij. Objavljeni razpis vsebuje merila upravičenosti do sredstev, pogoje financiranja s strani Skupnosti in datume, ki so predvideni za postopek dodelitve.“

Razpis se nanaša na vloge za dotacije za proračunsko leto 2012 in pokriva obdobje delovanja med 1. januarja 2012 in 31. decembra 2012. Dotacije so namenjene podpori letnega delovnega programa upravičencev.

3. SPREJEMLJIVOST VLOG

Upoštevale se bodo le vloge v pisni obliki, in sicer na obrazcu za vlogo za dotacijo iz Priloge 1 zgoraj omenjenega sklepa predsedstva, poslane predsedniku Evropskega parlamenta do datuma zaključka razpisa.

4. MERILA IN POTREBNA DOKAZILA

4.1 Merila upravičenosti

Da bi lahko zaprosila za dotacijo, mora politična stranka na evropski ravna ustrezati pogojem iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2004/2003, in sicer:

(a)	mora biti pravna oseba v državi članici, v kateri ima svoj sedež;

(b)

mora biti zastopana, v vsaj eni četrtini držav članic, s poslanci Evropskega parlamenta ali v nacionalnih parlamentih ali regionalnih parlamentih ali v regionalnih skupščinah, ali je morala dobiti, v vsaj eni četrtini držav članic, vsaj tri odstotke oddanih glasov v vsaki od teh držav članic na zadnjih volitvah v Evropski parlament;

(c)	zlasti v svojem programu in dejavnostih se mora ravnati po načelih, na katerih temelji Evropska unija, to so načela svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava;

(d)	morala je sodelovati na volitvah v Evropski parlament ali izraziti namen za sodelovanje.

4.2 Merila izločitve

Vlagatelji morajo prav tako dokazati, da niso v enem od položajev, navedenih v členih 93(1) in 94 finančne uredbe.

4.3 Merila izbire

Vlagatelji morajo predložiti dokazila, da so pravno in finančno sposobni izvesti delovni program, ki je predmet vloge za financiranje, in da imajo ustrezne tehnične in upravne zmožnosti za uspešno izvedbo financiranega delovnega programa.

4.4 Merila dodelitve

V skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 2004/2003 bodo sredstva iz proračuna za leto 2012 med politične stranke, katerih vloge za financiranje bodo odobrene glede na merila sprejemljivosti, upravičenosti, izločitve in izbire, razdeljena na naslednji način:

(a)	15 % sredstev se razdeli na enake deleže;

(b)	85 % sredstev se razdeli med politične stranke, izvoljene v Evropski parlament, v sorazmerju s številom izvoljenih poslancev.

4.5 Potrebna dokazila

Za oceno ustreznosti postavljenim merilom morajo vlagatelji predložiti naslednja dokazila:

(a)	izvirnik spremnega pisma z navedbo zaprošenega zneska dotacije;

(b)	ustrezno izpolnjen in podpisan obrazec za vlogo iz Priloge 1 sklepa predsedstva (vključno s pisno častno izjavo);

(c)	statut politične stranke;

(d)	uradno potrdilo o registraciji;

(e)	novejše dokazilo o obstoju politične stranke;

(f)	seznam predsedujočih/članov izvršilnega odbora (priimki in imena, nazivi ali položaji v okviru stranke vlagateljice);

(g)	dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 2004/2003 (5);

(h)	dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v členu 3(1)(d) Uredbe (ES) št. 2004/2003;

(i)	program politične stranke;

(j)	izčrpno finančno poročilo za leto 2010, ki ga potrdi zunanji revizijski organ (6);

(k)	predvideni operativni proračun za zadevno obdobje (1. januarja 2012 do 31. decembra 2012) z navedenimi odhodki, za katere je upravičeno financiranje iz proračuna Unije.

Glede točk (c), (d), (f), (h), (i) lahko vlagatelj predloži častno izjavo, da so predhodno predloženi podatki še vedno veljavni.

5. FINANCIRANJE IZ PRORAČUNA EU

Sredstva za proračunsko leto 2012 za člen 402 proračuna EU „Prispevki za evropske politične stranke“ so ocenjena na skupaj 18 900 000 EUR, ki pa jih mora še odobriti proračunski organ.

Maksimalni znesek finančne pomoči, ki jo dodeli Evropski parlament, v proračunu delovanja politične stranke ne sme preseči 85 % izdatkov, upravičenih za sofinanciranje. Zadevna politična stranka mora o tem priskrbeti ustrezna dokazila.

Financiranje se izvaja v obliki dotacije za delovanje, kot določajo finančna uredba in izvedbena pravila za finančno uredbo. Način nakazovanja dotacije in obveznosti glede njene uporabe bodo določeni v sklepu o dotaciji, katerega vzorec je priložen v Prilogi 2a sklepa predsedstva.

6. POSTOPEK IN ČASOVNI ROK ZA ODDAJO VLOG

6.1 Časovni rok in način oddajanja vlog

Zadnji rok za oddajo vlog je 30. septembra 2011. Vloge, oddane po tem datumu, ne bodo upoštevane.

Vloge:

(a)	morajo biti oddane na obrazcu za vlogo za financiranje (Priloga 1 sklepa predsedstva);

(b)	mora obvezno podpisati vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik;

(c)

je treba poslati v dveh pisemskih ovojnicah; obe ovojnici morata biti zaprti. Na notranji ovojnici mora biti poleg naslova prejemne službe, navedenega v javnem razpisu, pripisano tudi naslednje:

„CALL FOR PROPOSALS — 2012 GRANTS TO POLITICAL PARTIES AT EUROPEAN LEVEL

NOT TO BE OPENED BY THE MAIL SERVICE OR BY ANY OTHER UNAUTHORISED PERSON“

Če se uporabijo samolepilne ovojnice, morajo biti dodatno zalepljene s samolepilnim trakom, pošiljatelj pa se mora čezenj podpisati. Kot podpis pošiljatelja velja njegov lastnoročni podpis ali žig organizacije.

Zunanja ovojnica mora vsebovati naslov pošiljatelja in biti naslovljena na:

European Parliament

Mail Service

KAD 00D008

2929 Luxembourg

LUXEMBOURG

Notranja ovojnica naj bo naslovljena na:

President of the European Parliament

via Mr Vanhaeren, Director-General of Finance

SCH 05B031

2929 Luxembourg

LUXEMBOURG

(d)	je treba oddati najkasneje do roka, določenega v razpisu, bodisi s priporočeno pošiljko (merodajen je datum na poštnem žigu) bodisi po kurirski službi (merodajen je datum na potrdilu o oddaji).

6.2 Postopek in roki dodelitve dotacij

Pri dodeljevanju dotacij političnim strankam na evropski ravni veljajo naslednji postopki in roki:

(a)	posredovanje vlog Evropskemu Parlamentu (najkasneje 30. septembra 2011);

(b)	proučitev in selekcija služb Evropskega parlamenta. Obravnavane bodo samo sprejemljive vloge glede na merila upravičenosti, izločitve in izbire, opredeljena v razpisu;

(c)	sprejetje končne odločitve s strani predsedstva Evropskega parlamenta (načeloma najkasneje do 1. januarja 2012, kot določa člen 4 sklepa predsedstva) in posredovanje obvestil vlagateljem;

(d)	nakazilo predfinanciranja v višini 80 % (v 15 dneh po prejetju sklepa o dodelitvi dotacije).

6.3 Dodatne informacije

Na spletni strani Evropskega parlamenta (http://www.europarl.europa.eu/tenders/invitations.htm) so na voljo naslednja besedila:

(a)	Uredba (ES) št. 2004/2003;

(b)	sklep predsedstva;

(c)	obrazec za vlogo za financiranje (Priloga 1 sklepa predsedstva).

Morebitna vprašanja v zvezi z razpisom za pridobitev dotacije je treba poslati po elektronski pošti z navedbo referenčne številke objave na naslednji naslov: fin.part.fond.pol@europarl.europa.eu

6.4 Obdelava osebnih podatkov

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7) se lahko osebni podatki potencialnih upravičencev zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti posredujejo službam za notranjo revizijo, Evropskemu računskemu sodišču, komisiji za finančne nepravilnosti ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF).

(1) UL L 297, 15.11.2003, str. 1.

(2) UL C 155, 12.6.2004, str. 1.

(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(5) Vključno s seznami izvoljenih oseb iz prvega pododstavka člena 3(b) in ter iz člena 10(1)(b).

(6) Razen če je bila politična stranka na evropski ravni ustanovljena v tekočem letu.

(7) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

30.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 190/31

Razpis IX-2012/02 – „Donacije za politične fundacije na evropski ravni“

2011/C 190/07

V skladu s členom 10(4) Pogodbe o Evropski uniji politične skupine na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti ter izražajo politično voljo državljanov Unije. Poleg tega člen 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, pripravita predpise o političnih strankah na evropski ravni iz člena 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in zlasti pravila, ki se nanašajo na njihovo financiranje.

Revizija uredbe je priznala vlogo političnih fundacij na evropski ravni, ki lahko kot organizacije, povezane s političnimi strankami na evropski ravni podpirajo in pomagajo doseči cilje evropskih političnih strank, zlasti s sodelovanjem v razpravi o vprašanjih evropske javne politike in procesa evropske integracije, tudi tako, da delujejo kot pobudniki novih idej, analiz in političnih možnosti. Uredba zlasti opredeljuje letni finančni prispevek za poslovanje, ki ga Evropski parlament zagotovi političnim fundacijam, ki zanj zaprosijo in ki ustrezajo pogojem iz te uredbe.

Glede na to Parlament objavlja razpis za dodelitev donacij za politične stranke na evropski ravni.

1. TEMELJNI AKT

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2004/2003 z dne 4. novembra 2003 (v nadaljevanju: Uredba (ES) št. 2004/2003), ki določa statut in financiranje političnih strank na evropski ravni (1).

Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2004 o pravilih za izvajaje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2004/2003 (v nadaljevanju: sklep z dne 29. marca 2004) (2).

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: finančna uredba) (3).

2. CILJ

V skladu s členom 2 sklepa predsedstva: „Evropski parlament vsako leto pred koncem prvega polletja objavi razpis za zbiranje predlogov za odobritev donacij za financiranje političnih strank na evropski ravni. Objavljeni razpis vsebuje merila upravičenosti do sredstev, pogoje financiranja s strani Skupnosti in datume, ki so predvideni za postopek dodelitve.“

Razpis se nanaša na vloge za donacije v okviru izvajanja proračuna za leto 2012 in pokriva obdobje delovanja med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2012. Namen donacije je podpreti letni delovni program upravičenca.

3. SPREJEMLJIVOST VLOG

Upoštevale se bodo le vloge v pisni obliki, ki bodo predložene pisno na obrazcu za vlogo za donacijo, priloženem v Prilogi 1 zgoraj navedenega sklepa predsedstva in poslane predsedniku Evropskega parlamenta v določenem časovnem roku.

4. MERILA IN POTREBNI DOKUMENTI

4.1 Merila upravičenosti

Da bi lahko zaprosila za donacijo, mora politična fundacija na evropski ravni izpolnjevati pogoje iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2004/2003, in sicer:

(a)	da je povezana z eno od političnih strank na evropski ravni, priznano v skladu s to uredbo, kar je potrjeno s strani te stranke;

(b)	biti mora pravna oseba v državi članici, v kateri ima sedež. Ta je ločena od pravne osebe politične stranke na evropski ravni, s katero je fundacija povezana;

(c)	zlasti v svojem programu in dejavnostih se mora ravnati po načelih, na katerih temelji Evropska unija, in sicer po načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava;

(d)	ne podpira dobičkonosnih ciljev;

(e)	njen organ odločanja ima geografsko uravnoteženo sestavo.

Poleg tega mora ustrezati pogojem iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 2004/2003. V okviru te uredbe se vsaka politična stranka in ustanova na evropski ravni sama odloči o oblikah medsebojne povezanosti v skladu z nacionalnim pravom, vključno z ustrezno stopnjo ločevanja med vsakdanjim upravljanjem ter upravnimi strukturami političnih ustanov na evropski ravni na eni strani in politično stranko na evropski ravni, s katero je ustanova povezana, na drugi strani.

4.2 Merila za izključitev

Prosilci morajo dokazati, da niso v enem od položajev, navedenih v členih 93(1) in 94 finančne uredbe.

4.3 Merila izbire

Kandidati morajo predložiti dokaz, da so pravno in finančno sposobni izvajati delovni program, ki je predmet vloge za financiranje, ter da imajo ustrezne tehnične in upravne možnosti za uspešno izvedbo tega programa.

4.4 Merila za dodelitev

V skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 2004/2003 bodo sredstva iz proračuna za finančno leto 2012 med politične fundacije, katerih vloge za financiranje bodo odobrene glede na merila upravičenosti, izločitve in izbire, razdeljena na naslednji način:

(a)	15 % sredstev bo razdeljenih v enakih deležih;

(b)	85 % sredstev bo razdeljeno med tiste, ki so povezani s takimi političnimi strankami na evropski ravni, ki imajo izvoljene poslance v Evropskem parlamentu, sorazmerno glede na število izvoljenih poslancev.

4.5 Dokazila

Za oceno ustreznosti postavljenim merilom morajo prosilci nujno predložiti naslednja dokazila:

(a)	Izvirnik spremnega pisma z navedbo zaprošenega zneska donacije

(b)	Pravilno izpolnjen in podpisan obrazec iz Priloge 1 Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2004 (vključno s slovesno pisno izjavo)

(c)	Status prosilca

(d)	Potrdilo o uradni registraciji

(e)	Dokazilo o nedavnem obstoju prosilca

(f)	Seznam predsedujočih/članov izvršilnega odbora (imena in priimki, državljanstvo, nazivi ali položaji v okviru organizacije prosilca)

(g)	Program prosilca

(h)	Izčrpno finančno poročilo za leto 2010, ki ga potrdi zunanji revizijski organ (5)

(i)	Predvideni operativni proračun za zadevno obdobje (1. januar 2012 do 31. december 2012), ki navaja odhodke, za katere je upravičeno financiranje iz proračuna Skupnosti

(j)	Dokumenti, ki potrjujejo, da prosilec izpolnjuje pogoje iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 2004/2003

Kar zadeva točke (c), (d), (f) in (g), mora prosilec predložiti zapriseženo izjavo, da informacije, ki jih je predložil na prejšnji stopnji, še vedno veljajo.

5. FINANCIRANJE IZ PRORAČUNA EU

Proračunska sredstva za finančno leto 2012 za člen 403 proračuna EU „Prispevki za evropske politične ustanove“ se ocenjujejo skupno na 12 150 000 EUR.

Največji znesek finančne pomoči, ki jo dodeli Evropski parlament, v proračunu delovanja politične fundacije na evropski ravni ne sme preseči 85 % izdatkov, upravičenih za sofinanciranje. Zadevna politična fundacija mora o tem priskrbeti ustrezna dokazila.

Financiranje se izvede v obliki donacije za delovanje, kot je določeno v finančni uredbi in izvedbenih pravilih za finančno uredbo. Način nakazovanja donacije in obveznosti glede njegove izvedbe bodo določeni v sklepu o donaciji, katerega vzorec je priložen v Prilogi 2B sklepa predsedstva.

6. POSTOPEK IN ROK ZA ODDAJO VLOG

6.1 Časovni rok in način oddajanja vlog

Zadnji rok za sprejem vlog je 30. september 2011. Vloge, prejete po tem datumu, ne bodo upoštevane.

Vloge:

(a)	morajo biti oddane na obrazcu za vlogo za financiranje (Priloga 1 sklepa predsedstva);

(b)	mora obvezno podpisati ponudnik ali njegov zakoniti zastopnik;

(c)

je treba poslati v dveh pisemskih ovojnicah; obe ovojnici morata biti zaprti. Na zunanji ovojnici mora biti poleg naslova prejemne službe, navedenega v razpisu, pripisano tudi naslednje:

„CALL FOR PROPOSALS — 2012 GRANTS TO POLITICAL FOUNDATIONS AT EUROPEAN LEVEL

NOT TO BE OPENED BY THE MAIL SERVICE OR BY ANY OTHER UNAUTHORISED PERSON“

Če se uporabijo samolepilne ovojnice, morajo biti dodatno zalepljene s samolepilnim trakom, pošiljatelj pa se mora čezenj podpisati. Ob podpisu pošiljatelja mora biti tudi žig njegove stranke.

Na zunanji ovojnici mora biti tudi naslov pošiljatelja, naslovnik pa je:

European Parliament

Mail Service

KAD 00D008

2929 Luxembourg

LUXEMBOURG

Notranja ovojnica naj bo naslovljena na:

President of the European Parliament

via Mr Vanhaeren, Director-General of Finance

SCH 05B031

2929 Luxembourg

LUXEMBOURG

(d)	vlogo je treba oddati najkasneje do roka, določenega v razpisu, bodisi s priporočeno pošiljko (merodajen je datum na poštnem žigu) bodisi prek kurirske službe (merodajen je datum na potrdilu o oddaji).

6.2 Okvirni postopek in časovni razpored

Pri dodeljevanju donacij političnim fundacijam na evropski ravni veljajo naslednji postopki in roki:

(a)	posredovanje vlog Evropskemu Parlamentu (najkasneje 30. septembra 2011);

(b)	proučitev in selekcija služb Evropskega parlamenta. Obravnavane bodo samo sprejemljive ponudbe glede na merila upravičenosti, izločitve in izbire, opredeljene v razpisu;

(c)	sprejetje odločitve o dodelitvi donacije s strani predsedstva Evropskega parlamenta (načeloma najkasneje do 1. januar 2012, kot je določeno v členu 4 sklepa predsedstva) in posredovanje obvestila kandidatom;

(d)	nakazilo obroka vnaprejšnjega financiranja v višini do 80 % (v 15 dneh po odločitvi za podelitev donacije).

6.3 Dodatne informacije

Na spletni strani Evropskega parlamenta (http://www.europarl.europa.eu/tenders/invitations.htm) so na voljo naslednja besedila:

(a)	Uredba (ES) št. 2004/2003;

(b)	Sklep predsedstva;

(c)	Obrazec za vlogo za donacijo (Priloga 1 sklepa predsedstva).

Vprašanja v zvezi z razpisom za pridobitev donacije morajo biti poslana po elektronski pošti z navedbo referenčne številke in na naslednji naslov: fin.part.fond.pol@europarl.europa.eu

6.4 Obdelava osebnih podatkov

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se lahko za namene varstva finančnih interesov Skupnosti osebni podatki potencialnih upravičencev posredujejo notranjim revizijskim službam, Evropskemu računskemu sodišču, komisiji za finančne nepravilnosti ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF).

(1) UL L 297, 15.11.2003, str. 1.

(2) UL C 155, 12.6.2004, str. 1.

(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(5) Razen če je bil prosilec ustanovljen v tekočem letu.

(6) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.190.slv
Uradni list Evropske unije		C 190

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 30. junij 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 190/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6126 – Thermo Fisher/Dionex Corporation) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
2011/C 190/02	Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 6. junija 2011 o pravilniku o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta	2

	Evropska komisija
2011/C 190/03	Menjalni tečaji eura	16

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2011/C 190/04	Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8)	17

	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ Efte
2011/C 190/05	Povzetek Odločbe Nadzornega organa Efte št. 322/10/COL z dne 14. julija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 54 Sporazuma EGP zoper družbo Posten Norge AS (Zadeva št. 34250 Posten Norge/Privpak)	18

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropski parlament
2011/C 190/06	Razpis IX-2012/01 – Dotacije za politične stranke na evropski ravni	26

2011/C 190/07	Razpis IX-2012/02 – Donacije za politične fundacije na evropski ravni	31

	Evropska komisija
2011/C 190/08	Razpis za zbiranje predlogov – Program ESPON 2013	36

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 190/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6259 – Covéa/Bipiemme Vita) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	37

2011/C 190/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6231 – KKR/Capsugel) ( 1 )	38

	Popravki
2011/C 190/11	Popravek Odobritve državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora (UL C 187, 28.6.2011)	39

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4425
JPY	japonski jen	116,93
DKK	danska krona	7,4592
GBP	funt šterling	0,89980
SEK	švedska krona	9,2047
CHF	švicarski frank	1,2036
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8055
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,342
HUF	madžarski forint	267,05
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7093
PLN	poljski zlot	3,9987
RON	romunski leu	4,2105
TRY	turška lira	2,3604
AUD	avstralski dolar	1,3585
CAD	kanadski dolar	1,4037
HKD	hongkonški dolar	11,2265
NZD	novozelandski dolar	1,7559
SGD	singapurski dolar	1,7799
KRW	južnokorejski won	1 553,32
ZAR	južnoafriški rand	9,8846
CNY	kitajski juan	9,3235
HRK	hrvaška kuna	7,3833
IDR	indonezijska rupija	12 412,97
MYR	malezijski ringit	4,3727
PHP	filipinski peso	62,770
RUB	ruski rubelj	40,3780
THB	tajski bat	44,429
BRL	brazilski real	2,2687
MXN	mehiški peso	16,9954
INR	indijska rupija	64,7210