29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/1

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 189/01

Datum sprejetja odločitve

31.5.2011

Referenčna številka državne pomoči

N 557/10

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Amendment to the Renewables Obligation Certificates

Pravna podlaga

s 32 Electricity Act 1989 (1989 Chapter 29), as amended by ss 37-40 of the Energy Act 2008 (2008 Chapter 32) Implemented by the Renewables Obligation Order 2009 (No 785) as amended by Renewables Obligation Order 2010 (No 1107) to be amended by Renewables Obligation Order 2011

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Transakcije po netržnih pogojih

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 7 108 mio. GBP

Intenzivnost

—

Trajanje

Do 31.3.2021

Gospodarski sektorji

Energetika

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Energy & Climate Change

Renewables Obligation

Floor 4 Area A

3 Whitehall Place

London

SW1A 2AW

UNITED KINGDOM

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

7.3.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.32261 (11/N)

Država članica

Slovenija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Nova Ljubljanska Banka d.d. („NLB“)

Pravna podlaga

Strateški načrt NLB

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Drugi načini kapitalskega vlaganja

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 250 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

Do 7.9.2011

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministrstvo za finance

Župančičeva 3

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIJA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

22.3.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.32470 (11/N)

Država članica

Finska

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Kiinteä toimintatuki uusiutuvia energialähteitä käyttäville voimaloille

Fast driftstöd till kraftverk som använder förnybara energikällor

Pravna podlaga

Laki uusiutuvilla energialähteillä tuotetun sähkön tuotantotuesta (1396/2010);

Lag om stöd till produktion av el från förnybara energikällor (1396/2010)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 21,35 milijona EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

Do 1.2.2016

Gospodarski sektorji

Energetika

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Energiamarkkinavirasto

Lintulahdenkuja 4

FI-00530 Helsinki

SUOMI/FINLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve	31.5.2011
Referenčna številka državne pomoči	SA.32986 (11/N)
Država članica	Španija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Prórroga del Régimen temporal de concesión de ayudas en forma de garantía (ayuda de Estado N 68/10) — España
Pravna podlaga	Acuerdo de la Comisión Delegada del Gobierno para Asuntos Económicos sobre el marco nacional transitorio de concesión de garantías públicas para facilitar el acceso a la financiación en el actual contexto de crisis económica y financiera.
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu
Oblika pomoči	Jamstvo
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči 700 mio. EUR
Intenzivnost	—
Trajanje	Do 31.12.2011
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Todas las autoridades competentes en España
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/5

Zakonodajni predlogi, ki jih je sprejela Komisija

2011/C 189/02

Dokument	Del	Datum	Naslov
COM(2011) 153		19.4.2011	Predlog sklepa Sveta o stališču, ki ga sprejmejo Evropska unija in njene države članice v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-sredozemskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani glede sprejetja Priporočila o izvajanju akcijskega načrta ESP EU-Jordanija
COM(2011) 158		8.4.2011	Predlog izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi Švedski, da uporabi znižano stopnjo davka na elektriko za električno energijo, neposredno zagotovljeno plovilom med privezom v pristanišču („električna energija z obrežja“), v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES
COM(2011) 169		13.4.2011	Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
COM(2011) 182		7.4.2011	Predlog sklepa Sveta o zagotovitvi preventivne srednjeročne finančne pomoči EU Romuniji
COM(2011) 188		11.4.2011	Predlog sklepa Sveta o stališču Evropske unije v Skupnem odboru ES-Andora glede seznama določb s področja carinske varnosti na podlagi člena 12b(1) Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro
COM(2011) 189		12.4.2011	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Kodificirano besedilo)
COM(2011) 191		11.4.2011	Predlog uredbe Sveta o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo največ 20 mas. % biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja
COM(2011) 192		11.4.2011	Predlog uredbe Sveta o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo največ 20 mas. % biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja
COM(2011) 193		11.4.2011	Predlog uredbe Sveta o določitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči, nadomestil in cen v zvezi z enotno skupno ureditvijo kmetijskih trgov
COM(2011) 197		13.4.2011	Predlog uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
COM(2011) 198		12.4.2011	Predlog uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
COM(2011) 201		12.4.2011	Predlog uredbe Sveta o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
COM(2011) 203		13.4.2011	Predlog uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine
COM(2011) 207		14.4.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1292/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije
COM(2011) 209		13.4.2011	Predlog uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz furfuraldehida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009
COM(2011) 210		18.4.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske ter o zaključku postopka glede uvoza nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Malezije
COM(2011) 212		14.4.2011	Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/031 BE/General Motors Belgium, Belgija)
COM(2011) 215		13.4.2011	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva
COM(2011) 216		13.4.2011	Predlog uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja
COM(2011) 221		20.4.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila
COM(2011) 223		20.4.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila
COM(2011) 224		20.4.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 521/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik
COM(2011) 226		20.4.2011	Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira za rešitev dodatnih potreb po financiranju projekta ITER
COM(2011) 227		27.4.2011	Predlog uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki
COM(2011) 228		27.4.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi novega protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki
COM(2011) 229		27.4.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki
COM(2011) 230		26.4.2011	Predlog sklepa Sveta in Komisije o stališču Unije glede Sklepa Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Črna gora o spremembi poslovnika
COM(2011) 231		28.4.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi
COM(2011) 233		18.4.2011	Predlog sklepa Sveta o imenovanju članov Odbora Evropskega socialnega sklada
COM(2011) 235		4.5.2011	Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Romuniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
COM(2011) 238		2.5.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami Amerike na eni strani, Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, Islandijo na tretji strani in Kraljevino Norveško na četrti strani ter o sklenitvi pomožnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani, Islandijo na drugi strani in Kraljevino Norveško na tretji strani glede uporabe sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami Amerike na eni strani, Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, Islandijo na tretji strani in Kraljevino Norveško na četrti strani
COM(2011) 239		2.5.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami Amerike na eni strani, Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, Islandijo na tretji strani in Kraljevino Norveško na četrti strani ter o podpisu in začasni uporabi pomožnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani, Islandijo na drugi strani in Kraljevino Norveško na tretji strani glede uporabe sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami Amerike na eni strani, Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, Islandijo na tretji strani in Kraljevino Norveško na četrti strani
COM(2011) 241		10.5.2011	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov
COM(2011) 243		2.5.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembah Uredbe Sveta (EU) št. 57/2011 glede ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib
COM(2011) 245		5.5.2011	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (prenovitev)
COM(2011) 250		5.5.2011	Predlog sklepa Sveta o dodelitvi sredstev, prerazporejenih iz projektov v okviru 9. in prejšnjih evropskih razvojnih skladov (ERS), za razvojno sodelovanje v Južnem Sudanu
COM(2011) 251		6.5.2011	Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/025 DK/Odense Steel Shipyard, Danska)
COM(2011) 252		6.5.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Federativno republiko Brazilijo na drugi strani
COM(2011) 253		6.5.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Federativno republiko Brazilijo na drugi strani
COM(2011) 258		6.5.2011	Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/022 DK/LM Glasfiber, Danska)
COM(2011) 259		18.5.2011	Predlog uredbe Sveta o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke
COM(2011) 261		11.5.2011	Predlog uredbe Sveta o zaključku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
COM(2011) 262		16.5.2011	Predlog sklepa Sveta o stališču Unije glede Sklepa št. 1/2011 Skupnega upravljalnega odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ustanovljenega s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi, o spremembi Dodatka V.A. k Prilogi IV k Pridružitvenemu sporazumu
COM(2011) 265		16.5.2011	Predlog sklepa Sveta o podaljšanju veljavnosti Sklepa 2010/371/EU o zaključku posvetovanj z Republiko Madagaskar na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU
COM(2011) 266		6.5.2011	Skupni predlog uredbe Sveta o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji
COM(2011) 267		18.5.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi spremenjenega statuta in poslovnika Mednarodnega študijskega odbora za gumo s strani Evropske unije
COM(2011) 268		10.5.2011	Predlog izvedbenega sklepa Sveta o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/77/EU z dne 7. decembra 2010 o finančni pomoči Unije Irski
COM(2011) 269		17.5.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 7/2010 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za nekatere kmetijske in industrijske izdelke
COM(2011) 270		17.5.2011	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife za določene industrijske, kmetijske in ribiške proizvode
COM(2011) 273		10.5.2011	Predlog izvedbenega sklepa Sveta o finančni pomoči Unije Portugalski
COM(2011) 277		20.5.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)
COM(2011) 279		18.5.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu spremenjenega statuta in poslovnika Mednarodnega študijskega odbora za gumo s strani Evropske unije
COM(2011) 280		19.5.2011	Predlog sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani letalskih prevoznikov Avstralski carinski in mejni službi
COM(2011) 281		19.5.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani letalskih prevoznikov Avstralski carinski in mejni službi
COM(2011) 282		20.5.2011	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

Ti dokumenti so dosegljivi na EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/11

Menjalni tečaji eura (1)

28. junija 2011

2011/C 189/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4261
JPY	japonski jen	115,31
DKK	danska krona	7,4590
GBP	funt šterling	0,89420
SEK	švedska krona	9,2475
CHF	švicarski frank	1,1884
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8020
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,398
HUF	madžarski forint	269,73
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7097
PLN	poljski zlot	4,0132
RON	romunski leu	4,2105
TRY	turška lira	2,3461
AUD	avstralski dolar	1,3630
CAD	kanadski dolar	1,4070
HKD	hongkonški dolar	11,1042
NZD	novozelandski dolar	1,7762
SGD	singapurski dolar	1,7718
KRW	južnokorejski won	1 545,36
ZAR	južnoafriški rand	9,7863
CNY	kitajski juan	9,2272
HRK	hrvaška kuna	7,3793
IDR	indonezijska rupija	12 305,45
MYR	malezijski ringit	4,3507
PHP	filipinski peso	62,098
RUB	ruski rubelj	40,2485
THB	tajski bat	44,152
BRL	brazilski real	2,2732
MXN	mehiški peso	16,9650
INR	indijska rupija	64,2320

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/13

Dokumenti COM, razen zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija

2011/C 189/05

Dokument	Del	Datum	Naslov
COM(2011) 166		11.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi in učinkih Uredbe (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu
COM(2011) 168		13.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Pametnejša obdavčitev energije v EU: predlog revizije Direktive o obdavčitvi energije
COM(2011) 171		30.3.2011	Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu – Enakovrednost stare in nove karierne strukture – Člen 6 kadrovskih predpisov
COM(2011) 174		11.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov
COM(2011) 175		11.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami od leta 2007
COM(2011) 176		12.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 8 Sklepa Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji
COM(2011) 180		6.4.2011	Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pristop politike Evropske unije k Svetovni konferenci o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze leta 2012 (WRC-12) (Besedilo velja za EGP)
COM(2011) 183		7.4.2011	Priporočilo za sklep Sveta – Odobritev vzajemne pomoči Romuniji – Obrazložitveni memorandum
COM(2011) 184		11.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko o znanosti in tehnologiji
COM(2011) 186		8.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Vmesna ocena skupnega programa Eurostars
COM(2011) 187		11.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2010
COM(2011) 195		11.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Uporaba evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress v letu 2010
COM(2011) 199		15.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Tehnična prilagoditev finančnega okvira za leto 2012 v skladu z gibanjem BND (točka 16 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju)
COM(2011) 202		12.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pametna omrežja: od inovacij do uvedbe
COM(2011) 204		14.4.2011	Skupno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu – Letno poročilo o Hongkongu za leto 2010
COM(2011) 205		14.4.2011	Skupno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu – Letno poročilo o Macau za leto 2010
COM(2011) 206		13.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akt za enotni trg Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja „Skupaj za novo rast“
COM(2011) 211		15.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – K trdnemu vodenju kakovosti za evropsko statistiko
COM(2011) 214		15.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o socio-ekonomskih posledicah gojenja GSO na podlagi prispevkov držav članic v skladu s sklepi Sveta za okolje iz decembra 2008
COM(2011) 217		20.4.2011	Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev
COM(2011) 219		15.4.2011	Predlog spremembe proračuna št. 3 k splošnemu proračunu za leto 2011 izkaz odhodkov po oddelkih – Oddelek III – Komisija
COM(2011) 220		20.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vmesna ocena programa „Mladi v akciji“
COM(2011) 222		19.4.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Odprti internet in nevtralnost omrežja
COM(2011) 225		18.4.2011	Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Ocenjevalno poročilo o Direktivi o hrambi podatkov (Direktiva 2006/24/ES)
COM(2011) 232		28.4.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o oceni izvajanja in učinka ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet
COM(2011) 240		2.5.2011	Sporočilo Komisije – Razvijanje skupnega zračnega prostora z Republiko Moldavijo
COM(2011) 242		6.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 in Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o strukturni statistiki podjetij (prenovitev), ki je razveljavila in nadomestila Uredbo (ES, Euratom) št. 58/97
COM(2011) 246		5.5.2011	Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Poročilo o vmesni oceni posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007–2013
COM(2011) 248		4.5.2011	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Sporočilo o migracijah
COM(2011) 249		5.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o vmesni oceni programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013
COM(2011) 254		11.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o vmesni oceni „programa Daphne III 2007–2013“
COM(2011) 255		11.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vrednotenju – Vmesno poročilo o vrednotenju programa „Kazensko pravosodje“
COM(2011) 257		13.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o odhodkih za EKJS – Sistem zgodnjega opozarjanja št. 1–3/2011
COM(2011) 260		12.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij – Uporaba načrta obnovitve staležev južnega osliča in škampa
COM(2011) 271		17.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o stanju ratifikacije in priporočilih organov za spremljanje v zvezi s konvencijami iz Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v skladu s členom 8(3) te uredbe – GSP+
COM(2011) 272		17.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Statistično poročilo GSP
COM(2011) 286		23.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe št. (ES) 2038/2006 o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij za obdobje 2007–2009
COM(2011) 301		23.5.2011	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o odhodkih EKJS – Sistem zgodnjega opozarjanja št. 4/2011

Ti dokumenti so dosegljivi na EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/16

Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije

2011/C 189/06

V skladu z drugo alineo člena 9(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) se pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije (2) spremenijo:

Poglavje 27

Stran 110

Splošno

V prvem odstavku se za besedo „materiale“ črta stavek, „ki so bile objavljene v standardnih definicijah in specifikacijah naftnih proizvodov in maziv leta 1976“.

Opomba 2

V drugi vrstici se za „315 °C“ črta „ASTM D 1319-70“ in nadomesti z „EN 15553“.

Dodatna opomba 5

V odstavku 2 se v pododstavku (d) za „mehčanje“ doda „ali sladkanje“.

Stran 111

Dodatna opomba 5(b)

V odstavku 2 se v pododstavku (a):

—	„ASTM 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM 86-67“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

V odstavku 2 se v pododstavku (b):

—	„ASTM 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM 86-67“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Dodatna opomba 5(e)

Med „glikol“ in „morfolin“ se doda „N-metil“.

Stran 112

Dodatna opomba 5(l)

V prvi, drugi in četrti vrstici se „razvoskanje“ nadomesti z „deparafinizacija“.

Stran 115

2707 50 10 in 2707 50 90

V stavku, ki se začne s „Ti tarifni podštevilki …“ se:

—	„ASTM D 86-87“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM D 86-87“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Stran 116

2707 99 91 in 2707 99 99

V odstavku 1 se v pododstavku (a):

—	„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM D 86-67“ črta „(ponovno odobrena leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

V odstavku 1 se v pododstavku (b):

za „15 °C“ doda „po EN ISO 12185“.

V odstavku 1 se v pododstavku (c):

za „25 °C in po“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

Stran 117

2710 11 11 do 2710 19 99

V odstavku I se v pododstavku 1:

za „ASTM D 938“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2207“.

V odstavku I se v točki (a) pododstavka 2:

—	za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“;

—	za „ASTM D 217“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2137“.

V odstavku I se v točki (b) pododstavka 2:

—	za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“,

—	za „po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“,

—	za „Glej tudi diagram v nadaljevanju“ črta „(1)“, sklicevanje na opombo 1.

Stran 118

Opomba 1:

Črta se opomba: „(1) Če je proizvod pretrd za penetracijo v obdelanem stožcu po metodi ASTM D 217, se uporablja metoda ASTM D 937.“

Diagram

Diagram se spremeni na naslednji način:

Stran 119

2710 11 21

Črta se stavek: „Izraz ‚Abel-Penskyjeva metoda‘ pomeni metodo DIN (Deutsche Industrienormen) 51755, marec 1974, objavil DNA (Deutsche Normenausschuss), Berlin 15.“

2710 19 11 do 2710 19 29

Za „k temu poglavju“ se dodajo naslednje besedilo in slike:

Tarifna podštevilka 2710 19 21

Ta tarifna podštevilka vključuje reaktivno letalsko gorivo kerozinskega tipa. To reaktivno gorivo ustreza določbam dodatne opombe (2)(c) k temu poglavju.

Plinskokromatografski profil reaktivnega letalskega goriva kerozinskega tipa, npr. najbolj pogosto uporabljenega reaktivnega goriva A-1, je značilen za olje, ki se pridobi samo s postopkom destilacije surove nafte. Alkanska veriga lahko variira med okoli 10 in 18 ogljikovimi atomi. Razpon destilacije v skladu z metodo EN ISO 3405, ki je enakovredna metodi ASTM D 86, je približno 130 °C do 300 °C. Vsebnost aromatskih spojin je lahko do 25 vol. %. Vnetišče je običajno nad 38 °C v skladu z metodo ISO 13736.

Reaktivno letalsko gorivo lahko vsebuje naslednje dodatke: antioksidante, protikorozijske snovi, sredstva proti zamrzovanju, barvne indikatorje.

Stran 120

Plinskokromatografski profil reaktivnega letalskega goriva tipa A-1 (kerozina)

Stran 121

Tarifna podštevilka 2710 19 25

Ta tarifna podštevilka vključuje kerozin, razen reaktivnega letalskega goriva. Kerozin iz te tarifne podštevilke ustreza določbam dodatne opombe (2)(c) k temu poglavju.

Za nekatera izmed teh olj je značilna zelo majhna vsebnost aromatskih spojin in olefinov, da se med izgorevanjem prepreči nastanek saj.

V nekaterih primerih kerozin vsebuje kemične markerje.

V to tarifno podštevilko niso zajete mešanice kerozina in drugih mineralnih olj ali organskih topil.

Plinskokromatografski profil kerozina z nizko vsebnostjo aromatskih spojin

Stran 122

Tarifna podštevilka 2710 19 29

Ta tarifna podštevilka vključuje srednja olja, razen kerozina iz tarifnih podštevilk 2710 19 21 in 2710 19 25. Olja iz te tarifne podštevilke ustrezajo določbam dodatne opombe (2)(c) k temu poglavju.

Primer teh olj je n-parafin.

Plinskokromatografski profil n-parafina

Številke plinskokromatografskih profilov se spremenijo na naslednji način:

—	pri vseh se za „SIMDIS ASTM D 2887 Extended“ doda „equivalent to ISO 3924“,

—	pri številkah za reaktivno gorivo tipa A-1 in kerozin z nizko vsebnostjo aromatskih spojin se črta „Korelacija ASTM D 86 (STP 577) – porazdelitev“ in nadomesti z „EN ISO 3405, enakovredno korelacija ASTM D 86 (STP 577) – porazdelitev“.

Stran 123

Tabela značilnosti kurilnih olj

Vstavi se naslednje besedilo:

—	za „vsebnost sulfatnega ostanka“ se vstavi „(ISO 3987)“,

—	za „indeksom miljenja“ se vstavi „(ISO 6293-1 ali ISO 6293-2)“.

2710 19 71 do 2710 19 99

V drugem stavku se:

—	„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM D 86-67“ črta „(ponovno odobrena leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Stran 124

V odstavku 2 se v pododstavku (a):

—	„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM D 86-67“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

V odstavku 2 se v pododstavku (b):

za „po metodi“ črta „ASTM D 445-74“ in nadomesti z „EN 3104“.

V odstavku 2 se v pododstavku (c):

—	za „po“ vstavi „metodi ISO 2049 (ki je enakovredna“,

—	za „metodi ASTM D 1500“ vstavi „)“.

Tabela značilnosti mazalnih in drugih olj

Vstavi se naslednje besedilo:

—	za „vsebnost sulfatnega ostanka“ se vstavi „(ISO 3987)“,

—	za „indeks miljenja“ se vstavi „(ISO 6293-1 ali ISO 6293-2)“.

Stran 125

2712 90 31 do 2712 90 99

V odstavku 1 se:

za „ASTM D 938“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2207“.

V odstavku 2 se:

za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“.

V odstavku 3 se:

za „ASTM D 217“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2137“.

V odstavku 4 se:

—	za „ASTM D 937“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2137“,

—	črta stavek „Če se proizvod izkaže pretrd za test penetracije obdelanega stožca po metodi ASTM D 217, se mora za merjenje uporabiti metoda ASTM D 937.“

Stran 126

2713 20 00

V odstavku 1 se:

za „ASTM D 938“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2207“.

V odstavku 2 se:

za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“.

V odstavku 3 se:

za „po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

2713 90 10 in 2713 90 90

V odstavku 2 se:

med „15 °C“ in „presega“ doda „po EN ISO 12185“.

V odstavku 3 se:

—	„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

—	za „metodi ASTM 86-67“ črta „(ponovno odobrena leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Stran 127

2715 00 00

V odstavku 2 se v prvi alinei petega stavka pododstavka (a):

za „merjeno po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

V odstavku 2 se v drugi alinei petega stavka pododstavka (a):

—	za „metodi ASTM D 1189“ doda „(umaknjeni leta 1979 in neobstoječi metodi EN/ISO)“,

—	za „merjeno po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

Diagram

Diagram se spremeni na naslednji način:

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL C 137, 6.5.2011, str. 1.

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/26

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2011/C 189/08

Št. pomoči: SA.33191 (11/XA)

Država članica: Slovenija

Regija: Gorenjska

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Podpore programom razvoja podeželja v Občini Jesenice 2011–2013

Pravna podlaga: Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 45/11, z dne 10. junija 2011)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

Skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči: 0,09 EUR (v milijonih)

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,03 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 18. junij 2011–31. december 2013

Cilj pomoči: Naložbe v kmetijska gospodarstva (člen 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006), Arondacija (člen 13 Uredbe (ES) št. 1857/2006), Tehnična podpora (člen 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006), Varstvo tradicionalne krajine in stavb (člen 5 Uredbe (ES) št. 1857/2006), Zavarovalne premije (člen 12 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Občina Jesenice

Cesta železarjev 6

SI-4270 Jesenice

SLOVENIJA

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201145&objava=2127

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.33194 (11/XA)

Država članica: Ciper

Regija: —

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Σχέδιο Ελέγχου Τρομώδους Νόσου Αιγοπροβάτων

Pravna podlaga: Άρθρο 03525 του Προϋπολογισμού για το 2011

Άρθρο 03619 του Προϋπολογισμού για το 2011

Ο περί της Εφαρμογής Κοινοτικών Κανονισμών στον Τομέα της Κτηνιατρικής Νόμος του 2004

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 1,67 EUR (v milijonih)

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 22. junij 2011–31. december 2011

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Reja drobnice

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος

1471 Λευκωσία/Nicosia

ΚYΠΡΟΣ/CYPRUS

Spletni naslov: http://www.moa.gov.cy/moa/vs/vs.nsf/All/74A7A97B0ECC4F01422578B2001F77CE/$file/scrapie%202011b.pdf

Drugi podatki: —

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/31

Povzetek sklepa Komisije

z dne 3. maja 2011

o opustitvi nekaterih zavez iz Odločbe 98/526/ES v zadevi IV/M.950 – Hoffmann-La Roche/Boehringer Mannheim, glede trga sond DNK

(Zadeva IV/M.950 – Hoffmann-La Roche/Boehringer Mannheim)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2981 konč.)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 189/11

Komisija je 3. maja 2011 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij in zlasti člena 8(2) te uredbe sprejela sklep glede združitve (1). Nezaupna različica celotnega sklepa je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslovu:

http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html

I. OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

(1)

Komisija je 4. februarja 1998 sprejela Odločbo v zadevi IV/M.950 Hoffmann-La Roche/Boehringer Mannheim (v nadaljnjem besedilu: Odločba), s katero je razglasila, da je postopek, s katerim je podjetje Hoffmann-La Roche Ltd („Roche“, Švica) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 pridobilo nadzor nad podjetjem Boehringer Mannheim („BM“, Nemčija), združljiv s skupnim trgom pod določenimi pogoji in obveznostmi.

(2)

V Odločbi je navedeno, da je podjetje Roche imelo prevladujoči položaj na celotnem trgu EGP za sonde DNK, ki bi ga bilo mogoče okrepiti s pridobitvijo nadzora nad podjetjem BM, glede na to da je bilo to podjetje potencialen nov konkurent, ki si je močno prizadeval za svojo uveljavitev na trgu sond DNK. Podjetje je predložilo zaveze, ki so z Odločbo postale zavezujoče.

(3)	Del teh zavez obsega obveznost podjetja Roche, da omogoči dostop do tehnologije verižne reakcije s polimerazo („PCR“) vsem udeležencem na trgu, in sicer brez diskriminacije, na podlagi „splošnih“ in „individualnih“ licenc.

(4)	Zaveze v Odločbi niso obsegale nobene klavzule glede časovnega okvira, roka ali pregleda.

(5)	Podjetje Roche je 24. septembra 2008 na GD COMP poslalo prošnjo za opustitev zavez.

(6)

Preiskava, ki jo je opravil GD COMP, je pokazala, da je podjetje Roche od sprejetja Odločbe podelilo 35 licenc PCR v skladu z obsegom zavez, vključno s „splošnimi licencami“, podeljenimi nekaterim od glavnih konkurentov. To je povzročilo povečanje števila vplivnih udeležencev, ki so dejavni na trgu sond DNK v EGP. Poleg tega je potekla večina od 119 patentov, povezanih z PCR, za katere se je podjetje Roche zavezalo, da bo omogočilo dostop do njih.

(7)

Z zainteresiranimi tretjimi stranmi so bila opravljena posvetovanja. Ta so pokazala, da opustitev zavez ne more vplivati na njihovo učinkovitost, saj je bil izpolnjen njihov namen (tj. nadomestitev izgub potencialnih konkurentov, ki so nastale, ker je podjetje Roche prevzelo podjetje BM), in zato nič več ne odražajo potreb trga, njihova opustitev pa ne vpliva na pravice tretjih strank.

(8)	Poleg tega je podjetje Roche nedavno podelilo nekaj licenc izven zavez in s tem pokazalo, da je pripravljeno podeliti licence, čeprav k temu ni zavezano.

II. SKLEPNA UGOTOVITEV

Glede na zgoraj navedeno osnutek Sklepa določa opustitev zavez v zvezi s sondami DNK, določenih v Delu VI-B Odločbe 98/526/ES z učinkom od sprejetja Sklepa.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/33

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 189/13

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„RHEINISCHES ZUCKERRÜBENKRAUT/RHEINISCHER ZUCKERRÜBENSIRUP/RHEINISCHES RÜBENKRAUT“

ES št.: DE-PGI-0005-0717-02.09.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Rheinisches Zuckerrübenkraut/Rheinischer Zuckerrübensirup/Rheinisches Rübenkraut“

2. Država članica ali tretja država:

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Čisti, naravni koncentrirani sok iz sveže pobrane sladkorne pese brez rastlinskih vlaken ali drugih dodatkov.

—

Videz: temno rjav, zelo viskozen sirup

—

Okus: sladek in sladkast

—

Vonj: sladek, po sladu in karameli

—

Končna vsebnost sladkorja (odstopanje za ± 3 %)

Saharoza: 33 %

Glukoza: 17 %

Fruktoza: 16 %

—

Stopnja Brix: najmanj 78 oBrix

—

pH: od 4,4 do 5,0

—

Vsebnost vode: največ 22 %

—

Železo: najmanj 10 mg/100 g

—

Magnezij: najmanj 70 mg/100 g

—

Kalij: najmanj 50 mg/100 g

—

Folna kislina: najmanj 90 μg/100 g

—

Sirup sladkorne pese se proizvaja brez kakršnih koli dodatkov. Proizvodnja poteka v času spravila sladkorne pese od poznega poletja do pomladi. Tradicionalna proizvodna metoda, ki temelji na najnovejši živilski zakonodaji, vključuje:

— kakovostni prevzem: dobava sveže pobrane sladkorne pese;

— preverjanje sprejemljivosti: določitev vsebnosti sladkorja za določitev obveznih operativnih parametrov (temperatura, trajanje kuhanja itd.). Vizualni pregled za ugotavljanje prisotnosti prsti in perja;

— skladiščenje: kratkotrajno skladiščenje na kmetiji in v proizvodnem obratu, uskladitev spravila in dobave;

— obdelava pred nadaljnjo predelavo: predhodno čiščenje; odstranitev perja, prsti in kamenja; dodatno čiščenje v čistilniku;

— predelava: predelava poteka na geografskem območju. Pesa se predela cela ali narezana. Kaša se več ur segreva in rahlo prevre. Pri tem je treba paziti, da kaša dovolj dolgo počiva. Čas in temperatura vretja sta odvisna od predelovalne tradicije. Iz sirupa se nato z ekstrakcijo pod visokim pritiskom pridobi surovi sok. S filtrirno napravo se iz pridobljenega surovega soka odstranijo skoraj vsi trdni delci. Čisti sok se da v izparilnico, kjer se mu v vakuumu pazljivo odstrani voda. Vsebnost suhe snovi v končnem proizvodu znaša najmanj 78 oBrix. Pred skladiščenjem se v predelovalnem obratu analizirajo pH vrednost, barva, saharoza, fruktoza, glukoza in suha snov v končnem proizvodu. Končni proizvod redno preverja tudi zunanji laboratorij. Pridobljeni sirup sladkorne pese se skladišči v zbiralnikih, od koder se lahko odvzame za pakiranje.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Vsa sladkorna pesa, ki se uporabi kot surovina, mora 100-odstotno izvirati z zadevnega geografskega območja.

Pri proizvodnji sirupa sladkorne pese se tradicionalno uporablja izključno sladkorna pesa lokalnih pridelovalcev.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Celoten proizvodni postopek poteka na zadevnem geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Porenje, ki v zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija obsega okraje Köln (razen okrožja Oberbergische), v okraju Düsseldorf okrožja Mettmann, mesto Düsseldorf, Rhein-okrožje Neuss, mesto Mönchengladbach, Viersen, mesto Krefeld, Kleve in Wesel ter v zvezni deželi Porenje – Pfalška deželni okrožji Ahrweiler in Mayen-Koblenz.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Stoletna tradicija proizvodnje sirupa v Porenju je izpopolnila proizvodni postopek in okus. Znanje se je prenašalo iz roda v rod. V 14. in 15. stoletju se je sladkorna pesa uveljavila kot kmetijska poljščina. V Porenju je bila pesa ena od desetin, ki so jo morali kmetje od 15. stoletja plačevati fevdalnim gospodom. Na začetku 17. stoletja je tridesetletna vojna povzročila lakoto; gojenje pese se je izkazalo za lažje in produktivnejše od pridelave žita. Porenja nemiri niso toliko prizadeli, zato so lahko ljudje potreben čas in napor vložili v gojenje te sladke, bele pese.

Danes ni mogoče ugotoviti, kdaj natančno se je v Porenju začela proizvodnja pesnega sirupa, verjetno pa je bila splošno razširjena od 18. stoletja. Središče proizvodnje sirupa „Rübenkraut“ je območje Spodnjega Porenja. Okrog leta 1860 je bilo samo v okrožju Grevenbroich 63 registriranih stiskalnic (v tedanji pruski državi je bilo 309 proizvajalcev sirupa). Pesni sirup se je prvotno proizvajal iz krmne pese ali korenja. V 19. stoletju se je uveljavila sorta krmne pese, ki so jo pridelovali na območju Spodnjega Porenja, t. i. „Lanker Rübe“. V drugi polovici stoletja je bolj priljubljena postala sladkorna pesa. Iz arhiva kölnske trgovinske zbornice iz obdobja okrog leta 1870 je razvidno, da je bilo vsako leto proizvedenih med 6 000 in 10 000zehntnerjev (= 300 in 500 ton) pesnega sirupa.

Pesni sirup je tudi pomembna tradicionalna sestavina v številnih receptih za tipične renske jedi, na primer za rensko govejo pečenko „Rheinischer Sauerbraten“ in aachenske ingverjeve kruhke „Aachener Printen“. Dolga tradicija proizvodnje sirupa sladkorne pese v Porenju se dobro kaže tudi v lokalnem jeziku: ljudje iz Porenja ga imenujejo „Rübenkraut“ (nekdaj „Rüöwenkrut“ ali „Röbenkraut“). Ta izraz se še vedno uporablja in razume tudi zunaj Porenja. Preden je bilo znano, da se lahko krmna repa uporabi za proizvodnjo sladkorja, se je uporabljala kot zelenjava. Sirup, proizveden iz krmne pese, se je imenoval „Rübenkraut“, podobno, kot se je za sirup iz jabolk uporabljal izraz „Apfelkraut“.

Iz slike 2 objave B. Blocka z naslovom Rübensirup — Seine Herstellung, Beurteilung und Verwendung („Pesni sladkor – njegova proizvodnja, ocenjevanje in uporaba“), Leipzig 1920, je razvidno, da je bila večina tovarn, ki so proizvajale pesni sirup (črno pobarvani krogci), v Porenju. Tovarne sladkorja so bile zelo razširjene po vsem nemškem cesarstvu, v Porenju pa jih je bilo zelo malo. Vendar pa je bilo v Porenju toliko tovarn pesnega soka kot nikjer drugje. Pesni sok se v Porenju še danes proizvaja v velikih količinah.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Natančna proizvodna metoda, ki se je globoko usidrala v tradiciji tega območja, zagotavlja, da so v končnem proizvodu ohranjeni dragoceni minerali, kot sta magnezij in železo. Proizvod vsebuje tudi kalij in folno kislino. Proizveden je brez kakršnih koli dodatkov.

—	Zaradi edinstvenega, izrazito sladkega in sladkastega okusa, ki je enako kot njegov sladki, sladkasto-karamelni vonj rezultat natančne proizvodne metode, je nadvse primeren za uporabo ne samo kot namaz, ampak tudi kot izboljševalec okusa pri kuhanju in pečenju.

Proizvod že zelo dolgo uživa velik ugled in sloves zlasti v Porenju, pa tudi onkraj njegovih meja. Ugled in sloves proizvoda izvirata iz njegove dolge zgodovine na geografskem območju.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in posebna kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda:

Odličen sloves proizvoda izvira iz njegovega geografskega porekla.

„Rübenkraut“ je bil izumljen v Porenju in se tam proizvaja že od nekdaj. Vedno se je proizvajal iz porenske sladkorne pese. Ravno to, da pesa izvira iz proizvodnega območja, je eden ključnih razlogov, da proizvod uživa tako velik sloves. Prav to lokalno poreklo edine surovine (sladkorne pese) je neločljivo povezano z izvirnostjo proizvoda.

Še danes se pesni sirup proizvaja skoraj enako kot v preteklih stoletjih. Predelovala se je samo sladkorna pesa z zadevnega geografskega območja. Tudi zato je v Porenju tako veliko tovarn pesnega sirupa (glej zemljevid). V Porenju se še vedno pridelujejo velike količine sladkorne pese – največ se jih porabi za proizvodnjo sladkorja, znatne količine pa se predelajo tudi za proizvodnjo sirupa „Rübenkraut“.

Za proizvodnjo sirupa sladkorne pese se tradicionalno uporablja izključno pesa lokalnih pridelovalcev. Ta se prideluje na podlagi pogodbenega dogovora med predelovalci in kmetovalci, kar omogoča poglobljeno kmetijsko svetovanje. Sodelovanje med pridelovalci in predelovalci je danes racionalizirano, pregledno in odgovorno. Zajamčena prodaja zagotavlja pridelovalcem sladkorne pese potrebno osnovo in varnost, da lahko načrtujejo za prihodnost. Kemična kakovost sladkorne pese se redno preverja z enakimi analitičnimi postopki.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Markenblatt Vol. 5 z dne 1. februarja 2008, Del 7a-aa, str. 26285

http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/83

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/37

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 189/14

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„MELON DE GUADELOUPE“

ES št: FR-PGI-0005-0844-18.01.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Melon de Guadeloupe“

2. Država članica ali tretja država:

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6:

sadje in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Melona je sezonski pridelek, ki se obira od novembra do junija in v celoti goji na prostem (brez kritja ali zavetja).

Melon de Guadeloupe je melona rumene charentske vrste, cela, sveža in čvrstega videza, z najmanjšo težo 450 gramov.

Njena lupina je zelenkasta, rumenkasta ali rumena. Ko optimalno dozori, ima na pritrdišču peclja masten kolobar ali rahle razpoke.

Melona ima lahko manjše nepravilnosti pri obliki, barvi ali lupini, če te ne vplivajo na njen splošni videz, kakovost, ohranitev in pakiranje.

Sadež melon de Guadeloupe je zelo sladek. Zahtevani refraktometrični indeks je najmanj 12 °Brix.

Zanj je značilen sladek okus, s številnimi aromami, močnim vonjem in v ustih topljivim mesom. Meso je oranžno in ima posebno visoko trajnost.

Združenje letno izvede selekcijske teste različnih sort rumene charentske vrste, vpisanih v uradni katalog vrst in sort, ter izbere tiste, ki so prilagojene lokalnim razmeram in lahko izpolnjujejo zahtevane značilnosti sadeža melon de Guadeloupe. Dovoljene so samo sorte, ki so uspešno prestale začetni in potrditveni test.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Postopki gojenja in obiranja potekajo na geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Rok za prevoz med obiranjem melon in njihovim prihodom v obrat je največ štiri ure. V obratih se serije odobrijo, nato se sadeži operejo ter ročno in vsak posebej odberejo v skladu z določbami iz specifikacije.

Pri pakiranju se uporabljajo posamične embalaže in/ali pladnji (enojne plasti).

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Vsaka embalaža mora imeti:

—	ime ZGO „Melon de Guadeloupe“,

—	logotip ZGO.

Na vsakem sadežu mora biti nalepka z navedbo „Melon de Guadeloupe“.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje zajema ozemlje desetih občin Guadeloupa, porazdeljenih po dveh „otokih“ otočja:

—	Grande Terre z občinami Saint François, Sainte Anne, Le Moule, Morne à l’Eau, Petit Canal, Anse Bertrand in Port Louis.

—	Marie Galante, ki zajema občine: Grand Bourg, Capesterre in Saint Louis.

Za to območje, ki ustreza območju, na katerem se je vzpostavila pridelava sadeža melon de Guadeloupe, so značilne posebne pedoklimatske razmere, ugodne za pridelavo kakovostnih melon.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Naravni dejavniki

Guadeloupe je tropsko območje, na katerem sušni del leta (imenovan tudi „carême“) traja načeloma od decembra do aprila. Vendar pa sončni dnevi prevladujejo od novembra do junija.

Geografsko območje leži na atlantski obali otoka Grande Terre in na otoku Marie Galante, ki sta prevetreni regiji, v katerih je manj padavin kot v notranjosti. Poleg tega sta območji zaradi lege bolj zdravi in z manj parazitskimi okužbami kot druge guadeloupske regije.

Otoka Grande Terre in Marie Galante sestavlja dvignjena apnenčasta podlaga koralnega izvora, nekoč prekrita z vulkanskimi usedlinami, iz katerih so nastala značilna tla.

Za to območje, na katerem se gojijo melone, so značilna nabrekla ilovnata tla, razporejena v toposekvence vertisolov ter bolj ali manj debelih, kamnitih kalcitno-magnezitnih tal. Nabrekla ilovica tlom omogoča zelo visoko sposobnost kationske izmenjave, ki je načeloma nasičena, predvsem s kalcijem. Razmerje med kalcijem in magnezijem je optimalno za melone. Kalij se dobro zadržuje, fosfor pa načeloma ne retrogradira. Tla imajo zaradi nevtralnega do rahlo bazičnega pH visoko vsebnost mineralov. Sestava tal je kljub bogati zastopanosti nabrekle ilovice zaradi velike količine izmenljivega kalcija zelo stabilna.

Ilovica ostaja zlepljena, zato imajo na eni strani tla kljub močnim tropskim padavinam majhno možnost za erozijo, na drugi strani pa v zelo stabilnih cevastih mikroporah biološkega izvora vsebujejo veliko razpoložljive vode. Te značilnosti, ugodne za melone, so trajne, če se tla ne obdelujejo čezmerno.

Človeški dejavniki

Čeprav se melona na Guadeloupu goji od 17. stoletja, ko so jo uvozili kolonisti, je zapise o meloni na lokalnem trgu mogoče najti šele med drugo svetovno vojno.

Od konca 70. let in od začetka 80. let 20. stoletja je guadeloupsko proizvodnjo začel organizirati Etienne CRANE. Z združenji iz matične Francije so bili sklenjeni sporazumi o navzkrižnih izvozih in med izbranimi sadeži je bila tudi melona.

Leta 1984 so CRANE, BOYER in FABRE začeli sodelovati z združenjem Label Guadeloupe pri pridelavi in izvozu melon zunaj sezone. Tako se obrane melone še isti dan z zračnim prevozom odpremijo v matično državo in tržijo že naslednji dan. Tedanja razvojna strategija je temeljila na pridelavi melon zunaj evropske sezone, to je od januarja do maja.

Proizvodne tehnike, ki temeljijo na poudarjanju kakovosti proizvoda (izbira sort, optimalno obdobje obiranja, zmerno gnojenje, premišljeno namakanje, stroga selekcija sadežev med pakiranjem …), so se močno razvile in upoštevalo jih je čedalje več gospodarskih subjektov.

Sadež melon de Guadeloupe se je lahko konec 80. let prebil na francoski in evropski trg. Po povečanju pridelave melon konec 1989 let 20. stoletja se je ta ustalila na skupni količini od 7 500 do 8 000 ton.

Sektor melon zdaj obsega pet struktur za dajanje na trg. Danes so melone postale tretji izvozni proizvod Guadeloupa, takoj za bananami in sladkornim trstom.

5.2 Posebnost proizvoda:

Določena kakovost

Melona, ki so jo guadeloupski proizvajalci izbrali za gojenje, je melona rumene charentske vrste. Pri tej vrsti melone je mogoče še najbolj med vsemi poudariti posebnost ozemlja. Te melone imajo namreč poleg visoke vsebnosti sladkorja še izjemen vonj in arome, nekatere sorte pa tudi muškaten okus. Ljubitelji melon imajo te sadeže najraje.

Številne sorte, ki lepo uspevajo v deželah z zmernim podnebjem, se zaradi posebnosti guadeloupskega podnebja ne morejo prilagoditi razmeram na Guadeloupu. Pridelovalci sadeža melon de Guadeloupe so zato med sortami rumene charentske vrste izbrali tiste, katerih značilnosti se najbolje izrazijo na Guadeloupu. Poleg izbire se izvede še pokušnja, tako da se upoštevajo arome melone, barva in tekstura mesa.

Raziskava, izvedena med trgovci na debelo in trgovci na drobno, ki kupujejo sadeže melon de Guadeloupe, je potrdila, da melona velja za izredno kakovosten, pravilno oblikovan, zelo trajen sadež z aromami in da jo to odlikuje v primerjavi z melonami drugih izvorov, ki se prodajajo v istem obdobju.

Za sadež melon de Guadeloupe je značilen sladek okus s številnimi aromami, močnim vonjem in v ustih topljivim mesom. Meso tega sadeža je izredno trajno. Najnižja vsebnost sladkorja je 12 °Brix.

Znanje in veščine, ki se izražajo v načinu gojenja, prilagojenem lokalnim razmeram

Pridelovalci so se odločili, da bodo gojenje izvajali izključno na prostem, brez zavetja, da bi melone kar najbolje izkoristile guadeloupske pedoklimatske možnosti. Poleg tega so se odločili za gojenje melone v obdobju, optimalnem za izražanje sadnih arom, v najbolj sušnem delu leta, čeprav je melone mogoče proizvajati vse leto.

Obdelovanje tal so prilagodili možnostim okolja. Pri posebnih tleh, ugodnih za melone, na otokih Grande Terre in Marie Galante je treba namreč za ohranitev njihovih odlik (stabilnost, vodne zaloge …) omejiti obdelovanje tal in obdelovati samo suha tla. Zato so te prakse v specifikaciji urejene s predpisi.

Pridelovalci so že več let usmerjali napore v zmernejše gnojenje in namakanje ter omejevanje uporabe kemičnih herbicidov, da bi se na lokalni ravni ohranili tla in voda. Tehnike gojenja v zvezi z navedenim so urejene s predpisi.

Sloves sadeža melon de Guadeloupe

Sloves sadeža melon de Guadeloupe, priznanega kot kakovostnega „zunajsezonskega proizvoda“ (v primerjavi z Evropo), se omenja že konec 80. in začetek 90. let v več časopisnih člankih.

Sadež melon de Guadeloupe se je lahko konec 80. let prebil na francoski in evropski trg. Danes je zunajsezonski sadež melon de Guadeloupe samozadosten, svetovno znan in ohranja svoj položaj.

Tako se v trgovskih registrih mednarodne tržnice v Rungisu za zunajsezonsko melono s Francoskih Antilov sklicujejo na izvor iz Guadeloupa, kar kaže na večji sloves guadeloupske pridelave po količini in kakovosti.

Sadeži melon de Guadeloupe so načeloma bolj cenjeni v primerjavi z melonami drugega izvora iz istega obdobja, pri čemer trg priznava odlike in sloves tega pridelka. To je lahko potrdila tudi študija o prodajnih cenah charentskih melon različnega izvora na mednarodni tržnici v Rungisu med letoma 2000 in 2006.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Guadeloupsko podnebje v sušnem delu leta na ilovnato-apnenčastih tleh otokov Grande Terre in Marie Galante omogoča naravno pridelavo kakovostnih melon na prostem. Območje otokov Grande Terre in Marie Galante je zaradi suhega in prevetrenega podnebja, bližine morja, ki omejuje vročinske udare in bolezni, ter nazadnje ilovnato-apnenčastih tal ugodno za gojenje sladkih melon s številnimi posebnimi aromami. Poleg tega visoka vsebnost apnenca v tleh omogoča razvoj sadežev, za katere je značilna izjemna trajnost. Območje ustreza zlasti rumeni charentski gladki ali hrapavi meloni, pri čemer lahko vsaka vrsta razvije svoje najboljše možnosti glede arom, vonja, barve lupine in okusa.

Kakovostne melone je mogoče pridobivati samo, če se ne prehiteva niti pri kolobarjenju v nasadih niti pri različnih pripravah tal, načinu dovajanja vode v obdobju rasti rastline ali dodajanja gnojila in pri načinu gojenja. Tako znanje in veščine pridelovalcev pri obdelovanju tal, vzdrževanju nasadov in dnevnem obiranju sadežev omogočajo najboljšo kakovost. Ročna skrbna in stroga selekcija glede na otip in videz je omogočila sadežu melon de Guadeloupe uvrstitev na višjo raven, ki jo danes cenijo vsi evropski distributerji. Ti sadežu priznavajo izredno trajnost po obiranju, bogato vsebnost sladkorja in arom, s tem pa tudi njegovo posebnost v primerjavi z melonami drugega izvora, ki se prodajajo v istem obdobju.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCIGPMelonDeGuadeloupe.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

29.6.2011

Uradni list Evropske unije

C 189/42

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 189/15

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SEL DE GUÉRANDE/FLEUR DE SEL DE GUÉRANDE“

ES št.: FR-PGI-0005-0861-22.02.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Sel de Guérande“/„Fleur de sel de Guérande“

2. Država članica ali tretja država:

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.8

Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Sol sel de Guérande in solni cvet fleur de sel de Guérande sta vrsti morske soli, ki se pobirata ročno in izvirata izključno iz morskih solin območja polotoka Guérande. Ti vrsti soli sta nepredelani, neoprani po pobiranju in brez dodatkov. Vsebujeta pretežno kristale natrijevega klorida, seveda pa tudi druge mineralne soli in oligoelemente.

Pridelava soli sel de Guérande in solnega cveta fleur de sel de Guérande temelji na naravnem procesu zgoščevanja v sol morske vode, ki kroži po več bazenih do meje kristalizacije v končnem bazenu, imenovanem kristalizacijski bazen.

3.2.1 Sol sel de Guérande

Sol sel de Guérande je siva morska sol iz solnih kristalov, ki se oblikujejo v kristalizacijskih bazenih, na dnu iz naravne ilovice. Pobira se ročno, s posebnim orodjem, v slanici kristalizacijskega bazena. Sol sel de Guérande se lahko po skladiščenju in prebiranju pakira nepredelana, posušena in zmleta, s čimer se pridobijo vrste soli z različno granulacijo in vsebnostjo vlage.

3.2.2 Solni cvet fleur de sel de Guérande

Solni cvet fleur de sel de Guérande je sestavljen iz lahkih, drobnih in drobljivih kristalov, ki se pod vplivom ugodnih podnebnih razmer (vetra in sonca) izoblikujejo na površini slanice v kristalizacijskih bazenih solin za pridelavo sive soli. Solni cvet se pobira z ročnim posnemanjem s površine kristalizacijskih bazenov s posebnim orodjem, še preden se posede na dno bazenov, kjer se ne pobira več kot solni cvet.

Solni cvet se od sive soli razlikuje po tem, da kristalizira na površini kristalizacijskih bazenov in je bele barve (ker nima stika z dnom kristalizacijskih bazenov). Po skladiščenju in prebiranju se zapakira nepredelan ali delno posušen, s čimer se poveča njegova sipkost.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Se ne uporablja.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Se ne uporablja.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Postopki, ki potekajo na geografskem območju, so:

—	pobiranje soli sel de Guérande ali solnega cveta fleur de sel de Guérande,

—	skladiščenje soli sel de Guérande ali solnega cveta fleur de sel de Guérande v razsutem stanju,

—	prvo pakiranje, ki omogoča sledljivost proizvodov, če se pakirajo pozneje zunaj geografskega območja.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Se ne uporablja.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Sol sel de Guérande ali solni cvet fleur de sel de Guérande je treba pakirati v zaprto embalažo. Označba vsebuje:

—	ime ZGO: „Sel de Guérande“ za sivo sol in proizvode, nastale po sušenju ali mletju sive soli, „Fleur de sel de Guérande“ za solni cvet,

—	logotip ZGO in/ali navedbo „Zaščitena geografska označba“,

—	ime in naslov organizacije za zaščito in upravljanje („Organisme de Défense et de Gestion“).

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje obsega 39 občin departmaja Loire-Atlantique (regija Pays de La Loire) in sedem občin departmaja Morbihan (regija Bretanja).

Departmaji

Občine

Loire-Atlantique

(39 občin)

Asserac

Batz-sur-Mer

Baule-Escoublac (LA)

Besne

Bouée

Campbon

Chapelle-des-Marais (LA)

Chapelle Launay (LA)

Croisic (LE)

Crossac

Donges

Drefféac

Guenrouët

Guérande

Herbignac

Lavau-sur-Loire

Malville

Mesquer

Missillac

Montoir-de-Bretagne

Piriac-sur-Mer

Pont-Château

Pornichet

Pouliguen (LE)

Prinquiau

Quilly

Saint-André-des-Eaux

Saint-Gildas-des-Bois

Saint-Joachim

Saint-Lyphard

Saint-Malo-de-Guersac

Saint-Molf

Saint-Nazaire

Sainte-Anne-sur-Brivet

Sainte-Reine-de-Bretagne

Savenay

Sévérac

Trignac

Turballe (LA)

Morbihan

(7 občin)

Camoël

Férel

Nivillac

Pénestin

Roche-Bernard (LA)

Saint-Dolay

Théhillac

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Posebnost območja temelji na podnebnih merilih, kot so vetrovne razmere in osončenost, oceansko podnebje z milimi zimami in svežimi poletji.

Izvira pa tudi iz pedoloških meril, saj gradnja obalnih morskih solin zahteva velike ilovnate površine, ki mejijo na najvišje ravni plime in so zaščitene pred učinki valovanja. Morske soline območja Guérande ležijo za obalnimi pasovi. Ilovnatost tal (neprepustnost in plastičnost ilovice) je človeku omogočila gradnjo solin.

Posebnost območja izvira tudi iz človeških dejavnikov in meril, povezanih z običaji. Prvi zapisi o solinah na območju Guérande segajo v leto 854 (cerkveni arhiv „Cartulaire de Redon“). Po razmahu guérandskih morskih solin med 10. in 14. stoletjem se je od 16. stoletja število kristalizacijskih bazenov občutno povečevalo in višek doseglo v 19. stoletju. Med letoma 1840 in 1960 je dejavnost v morskih solinah upadala. Po letu 1970 se je pridelava soli v guérandskem bazenu znova razvila. Soline, ki se izkoriščajo, in pridelovalne tehnike so iste kot tiste, ki so se uporabljale v preteklih stoletjih. Obnovitev solin temelji na tradicionalnih tehnikah. Leta 1979 je bil na območju polotoka Guérande ustanovljen center za poklicno usposabljanje pridelovalcev soli.

Zaradi spremenljive vsakoletne pridelave je oblikovanje zalog zgodovinsko in gospodarsko strateško za pridelovalce in trgovce iz guérandskega bazena. Trgovine s soljo so bile tradicionalno ob solinah. Geografsko območje ZGO zajema občine, kjer so bila v preteklosti skladišča in skozi katere so potovali prodajalci soli.

5.2 Posebnost proizvoda:

Posebne značilnosti:

Zaradi načina pobiranja v morskih solinah območja polotoka Guérande imata sol sel de Guérande in solni cvet fleur de sel de Guérande posebne značilnosti, ki so:

fizikalne: drobljiva tekstura, rahlo sivkasta barva soli (pobrane s tanke plasti slanice v bazenih z ilovnatimi tlemi), naravno bela barva solnega cveta fleur de sel de Guérande („nabiranje“ na površini kristalizacijskih bazenov v solinah pred pobiranjem soli),

kemijske: naravne soli, neoprane po pobiranju, nepredelane in brez dodatkov, morskega izvora in zato bogatejše z minerali (magnezij, kalcij, kalij) in oligoelementi, razmeroma visoka vsebnost vlage,

organoleptične: brez grenkega in ostrega okusa.

Način pridelave ter nekdanji in sedanji sloves soli sel de Guérande in solnega cveta fleur de sel de Guérande prispevajo k ohranjanju njune posebnosti.

Posebna znanja in veščine:

Solinarji z območja polotoka Guérande dobro poznajo pridelovalno tehniko, ki temelji na enem od najstarejših morskih kmetijskih sistemov celotne francoske Atlantske obale, in sicer je zasnova solin značilna za guérandski bazen. Solinar upravlja ravni vode in obenem njeno kroženje po različnih bazenih, da bi se v nekaj tednih postopoma zgostila sol (vzdrževanje koncentracije, ki je zelo blizu meji kristalizacije, v poslužnicah) naravno čiščenje vode s pretakanjem in nazadnje pobiranje pridelkov.

Solni cvet se pobira z ročnim posnemanjem s površine kristalizacijskih bazenov v solinah s posebnim orodjem, imenovanim mrežasta lopata (postopek, imenovan „nabiranje“), še preden se posede na dno bazenov.

Pri soli sel de Guérande se kristali zbirajo sredi kristalizacijskih bazenov, nato se jih približuje površini ob kristalizacijskem bazenu, namenjeni skladiščenju dnevnega pridelka, in pobere z orodjem, imenovanim strgalo. Strgalo se uporablja zato, da se slanica spravi v gibanje in tako omogoči premikanje kristalov, usedlih na dno kristalizacijskih bazenov, ne da bi se pri tem dvignili ilovnati delci.

Sol sel de Guérande in solni cvet fleur de sel de Guérande sta po svoji naravi in značilnostih (potrebno odcejanje, majhna sipkost, hitro navzetje prostorske vlage) proizvoda, pri katerih so tudi za skladiščenje in pakiranje potrebna posebna znanja in veščine. Pridelovalci izvedejo prvo skladiščenje (vmesno skladiščenje ali predskladiščenje) in prebiranje solnega cveta, da bi ga gospodarskim subjektom dobavili ali ga zapakirali odcejenega in kar najbolj čistega. Vmesno skladiščenje poteka pri pridelovalcih, ki ne živijo nujno blizu morskih solin zaradi upoštevanja pritiska na zemljiškem trgu. Tako stanje se upošteva pri mejah območja ZGO.

Sloves:

Sol sel de Guérande in solni cvet fleur de sel de Guérande sta zaradi okušalnih in prehranskih posebnosti, priznanih že stoletja, sol za sladokusce. Zanimanje potrošnikov za sol sel de Guérande in solni cvet fleur de sel de Guérande potrjujejo študije in raziskave podjetij za trženje in trgovcev na drobno, ta vrsta soli pa je najbolj priljubljena tudi pri številnih znamenitih gostincih in podjetjih iz kmetijsko-živilskega sektorja. Sol sel de Guérande in/ali solni cvet fleur de sel de Guérande sta navedena v več sto člankih.

Besedna zveza „Sel(s) de Guérande“ obstaja že najmanj od leta 1698. Čeprav je mogoče zvezo „fleur de sel“ zaslediti v oglasih iz 30. let 20. stoletja, se je ta razširila konec 70. let 20. stoletja. Sloves imen „Sel de Guérande“ in „Fleur de sel de Guérande“ je spremljal tržni razvoj proizvodov konec 80. let 20. stoletja.

Na področju tega zelo razširjenega proizvoda se je s soljo sel de Guérande začelo ločevanje na trgu soli, na katerem so danes priznane „soli s poreklom“.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Sol sel de Guérande ali solni cvet fleur de sel de Guérande se lahko pobira samo v morskih solinah, ki so jasno omejene na ilovnata območja ter območja med najvišjo in najnižjo ravnjo bibavice. Zapletenost omrežij vodnih poti in arhitektura solin sta ključna dejavnika krajine ter guérandskih znanj in veščin.

Način pobiranja v morskih solinah območja polotoka Guérande se razlikuje od načina v drugih bazenih pridelave ob Atlantski obali. Značilnosti tega načina pobiranja so izkoriščanje bibavice, uporaba treh vrst bazenov, primernih za zgoščevanje v sol, periodičnost pridelkov, pobiranje soli v slanici in nemehanizirani postopki pobiranja.

Sol in solni cvet de Guérande se lahko skladiščita v razsutem stanju samo na območju ZGO, na katerem so proizvajalci in gospodarski subjekti iz sektorja, ki imajo posebna znanja in veščine. Za zagotovitev porekla in sledljivosti proizvodov je nujno tudi prvo pakiranje v zaprte in označene embalaže na območju ZGO, preden ga proizvod zapusti.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCIGPSelDeGuerandeFleurDeSelDeGuerande.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.189.slv
Uradni list Evropske unije		C 189

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 29. junij 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 189/01	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

	III Pripravljalni akti
	Evropska komisija
2011/C 189/02	Zakonodajni predlogi, ki jih je sprejela Komisija	5

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 189/03	Menjalni tečaji eura	11

2011/C 189/04	Zadnja objava dokumentov COM, razen zakonodajnih predlogov in zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija UL C 140, 11.5.2011	12

2011/C 189/05	Dokumenti COM, razen zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija	13

2011/C 189/06	Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije	16

2011/C 189/07	Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku	25

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2011/C 189/08	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	26

2011/C 189/09	Objava v skladu z Direktivo 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij	28

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 189/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6172 – Daimler/Rolls-Royce/Tognum/Bergen) ( 1 )	29

2011/C 189/11	Povzetek sklepa Komisije z dne 3. maja 2011 o opustitvi nekaterih zavez iz Odločbe 98/526/ES v zadevi IV/M.950 – Hoffmann-La Roche/Boehringer Mannheim, glede trga sond DNK (Zadeva IV/M.950 – Hoffmann-La Roche/Boehringer Mannheim) (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2981 konč.) ( 1 )	31

2011/C 189/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6291 – CD&R Fund VIII/SPIE) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	32

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2011/C 189/13	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	33

2011/C 189/14	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	37

2011/C 189/15	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	42