7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/2

Obvestilo v vednost osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2010/656/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2011/221/SZVP, in Uredbi Sveta (ES) št. 560/2005, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 330/2011 o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali

2011/C 108/02

SVET EVROPSKE UNIJE

Osebe, navedene v Prilogi I k Sklepu Sveta 2011/221/SZVP (1), ki spreminja Sklep Sveta 2010/656/SZVP, in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 330/2011 (2), ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 560/2005 o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali, obveščamo o naslednjem:

Varnostni svet Združenih narodov je odločil, da za posameznike, navedene v Prilogi I k RVSZN 1975 (2011), veljajo finančni ukrepi in omejitve potovanj, kot jih določajo odstavki 9 do 11 RVSZN 1572 (2004).

Zadevne osebe lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na seznam ZN kadar koli skupaj z ustreznimi dokazili pošljejo odboru ZN, ustanovljenemu na podlagi odstavka 14 RVSZN 1572 (2004), in sicer na naslov:

United Nations — Focal point for delisting

Security Council Subsidiary Organs Branch

Room S-3055 E

New York, NY 10017

UNITED STATES OF AMERICA

Več informacij je na voljo na: http://www.un.org/sc/committees/751/comguide.shtml

Svet Evropske unije je v skladu z odločitvijo ZN sklenil, da bi bilo treba osebe iz navedene priloge k RVSZN 1975 (2011) uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/656/ SZVP in Uredbe Sveta (ES) št. 560/2005. Razlogi za uvrstitev zadevnih oseb na seznam so navedeni v ustreznih poljih v Prilogi I k Sklepu Sveta 2011/221/SZVP in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 330/2011.

Zadevne osebe obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice ali zadevnih držav članic, kakor je navedeno na spletiščih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 560/2005, zaprosijo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali določena plačila (glej člen 3 Uredbe).

Zadevne osebe lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu, in sicer na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

TEFS Coordination

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Obenem zadevne osebe obveščamo, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo pred Splošnim sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz členov 275(2) ter 263(4) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(1) UL L 93, 7.4.2011, str. 20.

(2) UL L 93, 7.4.2011, str. 10.

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/5

Menjalni tečaji eura (1)

6. aprila 2011

2011/C 108/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4300
JPY	japonski jen	121,82
DKK	danska krona	7,4569
GBP	funt šterling	0,87750
SEK	švedska krona	9,0124
CHF	švicarski frank	1,3097
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,7850
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,426
HUF	madžarski forint	263,24
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7090
PLN	poljski zlot	3,9858
RON	romunski leu	4,1005
TRY	turška lira	2,1762
AUD	avstralski dolar	1,3766
CAD	kanadski dolar	1,3714
HKD	hongkonški dolar	11,1215
NZD	novozelandski dolar	1,8455
SGD	singapurski dolar	1,8021
KRW	južnokorejski won	1 552,65
ZAR	južnoafriški rand	9,5624
CNY	kitajski juan	9,3579
HRK	hrvaška kuna	7,3720
IDR	indonezijska rupija	12 371,78
MYR	malezijski ringit	4,3258
PHP	filipinski peso	61,641
RUB	ruski rubelj	40,3300
THB	tajski bat	43,115
BRL	brazilski real	2,2940
MXN	mehiški peso	16,8597
INR	indijska rupija	63,1630

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/6

Posodobitev seznama dovoljenj za prebivanje iz člena 2(15) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 247, 13.10.2006, str. 1, UL C 153, 6.7.2007, str. 5, UL C 192, 18.8.2007, str. 11, UL C 271, 14.11.2007, str. 14, UL C 57, 1.3.2008, str. 31, UL C 134, 31.5.2008, str. 14, UL C 207, 14.8.2008, str. 12, UL C 331, 21.12.2008, str. 13, UL C 3, 8.1.2009, str. 5, UL C 64, 19.3.2009, str. 15, UL C 198, 22.8.2009, str. 9, UL C 239, 6.10.2009, str. 2, UL C 298, 8.12.2009, str. 15, UL C 308, 18.12.2009, str. 20, UL C 35, 12.2.2010, str. 5, UL C 82, 30.3.2010, str. 26, UL C 103, 22.4.2010, str. 8)

2011/C 108/05

Objava seznama dovoljenj za prebivanje iz člena 2(15) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, ki jih Komisiji sporočijo države članice v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo tudi redna posodobitev na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve.

LUKSEMBURG

Sprememba seznama, objavljenega v UL C 207, 14.8.2008

Seznamu se doda naslednja vrsta dovoljenja za prebivanje:

—

Titre de légitimation délivré aux membres de la famille du personnel des institutions et organisations internationales établies au Luxembourg, visé par le Ministère des Affaires étrangères (identifikacijski dokument, ki se izda družinskim članom osebja mednarodnih institucij in organizacij s sedežem v Luksemburgu, ki ga žigosa ministrstvo za zunanje zadeve)

NORVEŠKA

Zamenjava seznama, objavljenega v UL C 153, 6.7.2007

—	Oppholdstillatelse (Dovoljenje za prebivanje)

—	Arbeidstillatelse (Delovno dovoljenje)

—	Permanent oppholdstillatelse (Dovoljenje za naselitev/dovoljenje za stalno prebivanje in delo)

V primerih, ko tuj državljan potrebuje potno listino, se lahko kot nadomestilo dovoljenja za prebivanje, delo ali naselitev uporabi eden naslednjih dokumentov:

—	Potna listina za begunca („Reisebevis“ – zelene barve)

—	Potni list za priseljenca („Utlendingspass“ – modre barve)

Imetnik ene od teh potnih listin bo imel pravico do ponovnega vstopa na Norveško v času veljavnosti dokumenta.

—

Izkaznice, ki se izdajo državljanom EU/EGP/EFTA in njihovim družinskim članom, ki so državljani tretjih držav:

—	Oppholdskort for familiemedlem til EØS-borger (Dovoljenje za prebivanje za družinske člane državljanov EU/EGP/EFTA)

—	Oppholdskort for familiemedlem til EU/EØS/EFTA-borger (Dovoljenje za prebivanje za družinske člane državljanov EU/EGP/EFTA)

—	Oppholdskort for tjenesteytere eller etablerere tilknyttet et EØS-foretak (Dovoljenje za prebivanje ponudnikov storitev in podjetnikov začetnikov v podjetju, ki je bilo ustanovljeno v drugi državi EU/EGP/EFTA)

—	Varig Oppholdsbevis for EØS-borgere (Potrdilo o stalnem prebivališču za državljane EU/EGP/EFTA)

—	Varig Oppholdskort for familiemedlem til EØS-borger (Potrdilo o stalnem prebivališču za družinske člane državljanov EU/EGP/EFTA)

—	Registreringsbevis for EØS- borgere (Potrdilo o registraciji za državljane EU/EGP/EFTA)

Zgoraj navedene dokumente izda norveška policija („Politiet“) ali norveški direktorat za priseljevanje („UDI“).

—

Diplomatska dovoljenja:

—	Identitetskort for diplomater (Osebna izkaznica za diplomate – rdeče barve)

—	Identitetskort for hjelpepersonale ved diplomatisk stasjon (Osebna izkaznica za pomožno osebje – rjave barve)

—	Identitetskort for administrativt og teknisk personale ved diplomatisk stasjon (Osebna izkaznica za administrativno in tehnično osebje – modre barve)

—	Identitetskort for utsendte konsuler ved fagkonsulater (Osebna izkaznica za konzule – zelene barve)

Poleg tega ministrstvo za zunanje zadeve izda nalepke za prebivanje imetnikom diplomatskih, službenih in uradnih potnih listov, ki morajo imeti vizum, ter osebju tujih predstavništev z nacionalnim potnim listom.

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/8

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 108/06

Št. pomoči

XR 102/08

Država članica

Španija

Regija

Galicia

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme ad hoc pomoč kot dodatek

Modificación IG143: Ayudas para la bonificación de los gastos financieros en los préstamos del Igape para financiar proyectos de inversión en la Comunidad Autónoma de Galicia con fondos del Banco Europeo de Inversiones (BEI).

Pravna podlaga

Resolución del 12 de diciembre de 2007 (DOG no 244, del 19 de diciembre de 2007) por la que se da publicidad a las bases reguladoras de las ayudas para la bonificación de los gastos financieros en los préstamos del Igape para financiar proyectos de inversión en la Comunidad Autónoma de Galicia con fondos del Banco Europeo de Inversiones (BEI).

Resolución del 15 de mayo de 2008 (DOG no 100, del 26 de mayo) por la que se hace pública la modificación de las bases reguladoras de las ayudas para la bonificación de los gastos financieros en los préstamos del Igape para financiar proyectos de inversión en la Comunidad Autónoma de Galicia con fondos del Banco Europeo de Inversiones (BEI).

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Načrtovani letni izdatki

—

Skupni znesek načrtovane pomoči

2 mio. EUR

Največja intenzivnost pomoči

30 %

V skladu s členom 4 Uredbe

Datum začetka izvajanja

27.5.2008

Trajanje

31.12.2013

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do regionalne pomoči za naložbe

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Instituto Gallego de Pormoción Económica (Igape)

Complejo Administrativo de San Lázaro, s/n

15703 Santiago de Compostela (A Coruña)

ESPAÑA

Tel. +34 902300903 / 981541147

Faks +34 981558844

E-naslov: informa@igape.es

Spletna stran objave sheme pomoči

http://www.xunta.es/doc/Dog2008.nsf/a6d9af76b0474e95c1257251004554c3/c79f40e740628bd6c1257458003b5da4/$FILE/10000D010P057.PDF

Drugi podatki

—

Št. pomoči

XR 116/08

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

Northern Ireland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme ad hoc pomoč kot dodatek

NI Broadband Fund

Pravna podlaga

Communications Act 2003

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Načrtovani letni izdatki

0,32 milijona GBP

Skupni znesek načrtovane pomoči

—

Največja intenzivnost pomoči

30 %

V skladu s členom 4 Uredbe

Datum začetka izvajanja

7.8.2008

Trajanje

31.12.2013

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do regionalne pomoči za naložbe

—

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Enterprise, Trade and Investment

Netherleigh

Massey Avenue

Belfast

BT4 2JP

UNITED KINGDOM

Spletna stran objave sheme pomoči

http://www.detini.gov.uk/cgi-bin/get_builder_page?page=4058&site=10&parent=233

Drugi podatki

—

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/11

INFORMATIVNO OBVESTILO – JAVNO POSVETOVANJE

Geografske označbe Moldavije

2011/C 108/08

Med Unijo in Moldavijo potekajo pogajanja o sporazumu o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila. V zvezi s tem se preučuje tudi možnost zaščite spodaj navedenih imen kot geografskih označb v Evropski uniji.

Komisija poziva države članice ali tretje države ali katere koli fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v državi članici ali tretji državi, da vložijo ugovor z vložitvijo ustrezno utemeljene izjave.

Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v dveh mesecih po dnevu te objave. Izjave o ugovoru se pošljejo na e-naslov: AGRI-B3-GI@ec.europa.eu.

Izjave o ugovoru bodo sprejete le, če bodo vložene v zgoraj navedenem roku in če bo v njih utemeljeno naslednje v zvezi z zaščito predlaganega imena:

1.	predlagano ime bi bilo v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

predlagano ime bi bilo v celoti ali delno enakozvočno imenu, ki je v Uniji že zaščiteno v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (2) ali Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (3) ali bi bilo navedeno v sporazumih, ki jih je Unija sklenila z naslednjimi državami:

—	Mehiko (Sklep Sveta 97/361/ES z dne 27. maja 1997 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi mehiškimi državami o vzajemnem priznavanju in zaščiti označb za žgane pijače (4)),

—

Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (Sklep Sveta 2001/916/ES z dne 3. decembra 2001 o sklenitvi Dodatnega protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja izida pogajanj med strankama o vzajemnih preferencialnih koncesijah za nekatera vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin ter vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru označb za žgane pijače in aromatizirane pijače (5)),

—

Hrvaško (Sklep Sveta 2001/918/ES z dne 3. decembra 2001 o sklenitvi Dodatnega protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Hrvaško na drugi strani na podlagi izida pogajanj med pogodbenicama o vzajemnih preferencialnih koncesijah za posamezna vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin in vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru označb za žganja in aromatizirane pijače (6)),

—

Južno Afriko (Sklep Sveta 2002/51/ES z dne 21. januarja 2002 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Južnoafriško republiko o trgovini z vinom (7) ter Sklep Sveta 2002/52/ES z dne 21. januarja 2002 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Južnoafriško republiko o trgovini z žganimi pijačami (8)),

—

Švico (Sklep Sveta in Komisije 2002/309/ES, Euratom glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (9), in zlasti Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi – Priloga 7),

—	Republiko Čile (Sklep Sveta 2002/979/ES z dne 18. novembra 2002 o podpisu in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi (10)),

—	Kanado (Sklep Sveta 2004/91/ES z dne 30. julija 2003 o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o trgovini z vini in žganimi pijačami (11)),

—	Združenimi državami Amerike (Sklep Sveta 2006/232/ES z dne 20. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o trgovini z vinom (12)),

—

Republiko Albanijo (Sklep Sveta 2006/580/ES z dne 12. junija 2006 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Albanijo na drugi strani (13) – Protokol 3 o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin),

—	Črno goro (Sklep Sveta 2007/855/ES z dne 15. oktobra 2007 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani (14)),

—	Bosno in Hercegovino (Sklep Sveta 2008/474/ES z dne 16. junija 2008 o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (15) – Protokol 6),

—	Avstralijo (Sklep Sveta 2009/49/ES z dne 28. novembra 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (16)),

—	Srbijo (Sklep Sveta 2010/36/ES z dne 29. aprila 2008 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Srbijo na drugi strani (17));

3.	zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke bi zaščita predlaganega imena verjetno zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

4.	zaščita predlaganega imena bi ogrozila obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave tega obvestila že zakonito na trgu;

5.	ali če se lahko zagotovijo podatki, na podlagi katerih se lahko sklepa, da je ime, zaščita katerega se proučuje, generično.

Zgoraj navedena merila se ocenijo glede na ozemlje EU; v primeru pravic intelektualne lastnine to pomeni samo ozemlje ali ozemlja, kjer so navedene pravice zaščitene. Morebitna zaščita navedenih imen v Evropski uniji je odvisna od uspešnega zaključka zadevnih pogajanj in kasnejšega pravnega akta.

Seznam geografskih označb za kmetijske proizvode in živila (18)

Razred proizvoda

Ime, kot je registrirano v Moldaviji

Vino

Romănești

Vino

Ciumai

Чумай

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 193, 24.7.2009, str. 60.

(3) UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(4) UL L 152, 11.6.1997, str. 15.

(5) UL L 342, 27.12.2001, str. 6.

(6) UL L 342, 27.12.2001, str. 42.

(7) UL L 28, 30.1.2002, str. 3.

(8) UL L 28, 30.1.2002, str. 112.

(9) UL L 114, 30.4.2002, str. 1.

(10) UL L 352, 30.12.2002, str. 1.

(11) UL L 35, 6.2.2004, str. 1.

(12) UL L 87, 24.3.2006, str. 1.

(13) UL L 239, 1.9.2006, str. 1.

(14) UL L 345, 28.12.2007, str. 1.

(15) UL L 169, 30.6.2008, str. 10.

(16) UL L 28, 30.1.2009, str. 1.

(17) UL L 28, 30.1.2010, str. 1.

(18) Seznam so posredovali moldavijski organi v okviru pogajanj, ki trenutno potekajo.

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/14

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 108/09

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„TERRE AURUNCHE“

ES št.: IT-PDO-005-0571-21.11.2006

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Terre Aurunche“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.5:

Olja in masti

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Ekstra deviško oljčno olje „Terre Aurunche“ se mora pridobivati izključno iz oljk naslednjih avtohtonih kultivarjev:

(a)	„Sessana“ v najmanjšem deležu 70 %;

(b)	„Corniola“, „Itrana“ in „Tenacella“ v največjem deležu 30 %.

Kultivar „Sessana“ izvira s proizvodnega območja (njegovo ime je izpeljano iz majhnega mesta Sessa Aurunca, največje občine na območju proizvodnje), manjši kultivarji pa izvirajo s sosednjih območij in so prav tako pomembna dediščina, saj so sčasoma postali avtohtoni.

Ekstra deviško oljčno olje „Terre Aurunche“ mora imeti ob dajanju na trg naslednje fizične, kemične in organoleptične lastnosti:

Barva: od svetlo rumene do bolj ali manj izrazite zelene.

Organoleptične lastnosti:

Lastnosti	Srednja vrednost (2)
Nepravilnosti	0
Okus po svežih olivah	3–7
Grenkost	3–7
Začinjenost	3–7
Okus po artičoki	2–4
Okus po mandljih	1–3

Fizične in kemične lastnosti proizvoda so:

Odstotni delež kislosti	:	0,6 ali manj
Vrednost peroksidov mEq O2/kg	:	13 ali manj
Spektrometrija UV K232	:	2,10 ali manj
Polifenoli skupaj	:	najmanj 130 mg/kg

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Pridelava, proizvodnja in stiskanje ekstra deviškega oljčnega olja „Terre Aurunche“ mora potekati izključno na geografskem območju proizvodnje iz točke 4.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Ekstra deviško oljčno olje „Terre Aurunche“ mora biti ob dajanju na trg v posodah iz terakote z glazuro, stekla ali v pločevinkah oziroma v embalaži z enotno prostornino.

Pakiranje lahko poteka zunaj geografskega območja proizvodnje, pod pogojem, da je olje pakirano v 20 dneh od dneva, ko nadzorni organ sporoči izsledke kemičnih, fizičnih in organoleptičnih pregledov. S tem se končnemu potrošniku tudi med prevozom zagotavlja ohranjanje lastnosti olja „Terre Aurunche“, zlasti značilnega okusa, ki spominja na artičoko in mandlje.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Na nalepki, nalepljeni na embalažo, mora biti z jasnimi in neizbrisnimi črkami navedeno ime zaščitene označbe porekla „Terre Aurunche“ v barvi, ki je v močnem kontrastu z barvo na nalepki, tako da se jasno loči od vseh drugih navedb na njej, ob upoštevanju veljavnih zakonov o označevanju, in logotip v obliki kroga, v katerem sta označba in podoba mostu med značilnimi naravnimi elementi aurunške pokrajine, in sicer povezava med morjem in gorami pod sijočim soncem. Zaščiteni označbi porekla „Terre Aurunche“ se ne sme dodati nobene navedbe, kot na primer „tipo“ (vrsta), „gusto“ (okus), „uso“ (uporaba), „selezionato“ (izbor), „scelto“ (kakovosten) ali druge podobne navedbe. Prav tako ni dovoljena navedba geografskih enot, ki niso izrecno določene v specifikaciji proizvoda. Imena kmetijskih gospodarstev, posestev, obratov, trgovskih in blagovnih znamk ne smejo hvaliti proizvoda in zavajati kupcev. Na nalepki morajo biti navedeni ime, firma in naslov proizvajalca in/ali pakirnice olja ter tržno leto. Dovoljena je navedba, da je bilo olje izdelano po postopkih biološke ali integrirane proizvodnje.

Logotip olja:

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Območje proizvodnje oliv in pakiranja ekstra deviškega oljčnega olja ZOP „Terre Aurunche“ obsega celotno upravno ozemlje naslednjih občin pokrajine Caserta: Caianello, Carinola, Cellole, Conca della Campania, Falciano del Massico, Francolise, Galluccio, Marzano Appio, Mignano Monte Lungo, Mondragone, Rocca D’Evandro, Roccamonfina, San Pietro Infine, Sessa Aurunca, Sparanise, Teano, Tora in Piccilli.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Geografsko območje proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja „Terre Aurunche“ je pokrajina, ki je bila v preteklih geoloških obdobjih izpostavljena iztekanju lave, ognjeniškim izbruhom in dežju ognjeniškega pepela iz ognjenika Roccamonfina, ki je za seboj pustil eno najobsežnejših območij delovanja v Evropi. V teh razmerah so nastali skoraj homogeni poljedelski substrati in na tem območju je bilo od nekdaj razširjeno gojenje kultivarja „Sessana“.

Zato je bilo odločeno, da se območje proizvodnje ZOP „Terre Aurunche“ omeji na območja, ki so bila v preteklosti izpostavljena izbruhom ognjenika Roccamonfina in so danes večinoma zasajena z oljkami kultivarja „Sessana“.

Za geografsko območje proizvodnje je značilno blago polsuho podnebje, kot ga poznamo v sredozemski regiji, s padavinami zlasti jeseni in pozimi. Med pokrajinami z močno tradicijo pridelave oljk so pogosta velika nihanja med pomladjo in poletjem zaradi bližine Tirenskega morja na zahodu-jugozahodu, ki prinaša vroče in suhe dni, ter gorskih masivov na obrobju geografskega območja (masiv Matese na vzhodu in gorska veriga Mainarde na severovzhodu), zaradi katerih pa so noči sveže.

Geomorfološka zgradba izvira iz zdaj ugaslega ognjeniškega masiva Roccamonfina, ki odločilno zaznamuje lokalno sestavo tal, ker je zemlja na poljedelskih površinah, zlasti tistih na vzpetinah, nastala z razpadanjem toka lave in piroklastičnih izbruhov v pleistocenu.

Kultivar „Sessana“ je zlasti razširjen na vsem območju proizvodnje ZOP „Terre Aurunche“. V manjši meri ga najdemo tudi na sosednjih območjih. Za lokalno pokrajino je značilna posebna oblika rasti rastline, ki raste v višino, če se njene rasti ne zavira s primernimi rezi. Poreklo kultivarja „Sessana“ je na območju močno uveljavljeno, tako da njegovo ime izvira iz imena največje občine na geografskem območju proizvodnje, Sessa Aurunca.

Zaradi povezanosti med posebnimi značilnostmi tal na območju proizvodnje ZOP „Terre Aurunche“ in kultivarja „Sessana“ je ta proizvod še posebej značilen za območje proizvodnje.

Še ena značilna posebnost gojitve in zlasti obiranja oliv je, da zaradi morfoloških značilnosti sadežev oljke z ozkimi ali slabo razvitimi peclji ni mogoče strojno obrati vseh plodov. Zato je ročno obiranje oliv edina učinkovita metoda za zagotavljanje največjih obranih količin. Zaradi te metodologije se sadeže danes obira v primernih razmerah ohranjanja in pri stopnji najboljše zrelosti za pridelavo visokokakovostnega olja, kakor se je obiralo tudi v preteklosti.

5.2 Posebnost proizvoda:

Ekstra deviško oljčno olje „Terre Aurunche“, ki se izdeluje izključno iz avtohtonih sort, je zaradi velikega deleža kultivarja „Sessana“ zelo reprezentativno za območje.

To olje ima izrazit vonj po olivah, z značilnim močnim, prijetno grenkim in pikantnim priokusom po artičoki, uravnoteženim z blago aromo mandljev.

Ekstra deviško olje „Terre Aurunche“ se odlikuje tudi po bogatih polifenolih.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Priznanje ZOP „Terre Aurunche“ je utemeljeno s posebnimi organoleptičnimi lastnostmi ekstra deviškega oljčnega olja, ki so neposredno povezane z njegovo posebno sestavo, pri kateri prevladuje kultivar „Sessana“.

Te nedvomno enkratne lastnosti so posledica soobstoja na območju proizvodnje blagega podnebja, a hladnih noči in zemlje ognjeniškega izvora, bogate z mikro- in makroelementi, ključnimi za proizvodnjo oliv in kakovostnega olja.

Zaradi sestave tal, povezane z razpadanjem toka lave in piroklastičnih izbruhov iz ognjenika Roccamonfina v pleistocenu, je iz njih nastala zemlja, še posebej bogata z makroelementi, ključnimi za vse poljedelske kulture. Poleg tega je zaradi majhnih količin mikroelementov, zlasti mangana (elementa, ki katalizira številne encimske in biokemične postopke in ima odločilno vlogo pri sestavljanju številnih vitaminov in klorofila), magnezija (temeljni element pri sestavljanju molekule klorofila) in cinka (elementa za boljšo uporabo rastline dušikovih spojin, ki spodbujajo podaljševanje celic, ki mu je treba pripisati habitus rastline kultivarja „Sessana“), zemlja na opredeljenem geografskem območju substrat, posebej prilagojen gojenju oljke kultivarja „Sessana“.

Zlasti zaradi podnebnih značilnosti so proizvodi, pridobljeni iz te sorte, posebej dragoceni in bogati s polifenoli. Znano je namreč, da je s polifenoli bogato oljčno olje rezultat učinkovite fotosinteze in sinteze beljakovin. Iz tega izhaja, da je zaradi mikroelementov, ki prevladujejo na območjih, na katerih se goji kultivar „Sessana“, ta sorta med vsemi sortami na območju proizvodnje in pokrajine Caserte, najbogatejša s polifenoli.

Ognjeniška zemlja na območju proizvodnje pomembno prispeva k spodbujanju najpomembnejših encimskih in biokemičnih postopkov v rastlini, blago podnebje pa daje olju „Terre Aurunche“ okus po mandljih ter bolj ali manj izrazit priokus po olivah, ki ga zaokroža okus po artičoki.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Ministrstvo je začelo nacionalni postopek ugovora z objavo vloge za priznanje zaščitene označbe porekla „Terre Aurunche“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 262 z dne 10. novembra 2005. Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na povezavi:

http://www.politicheagricole.it/NR/rdonlyres/effxw73rcqyj2ryznmuh4o5v73xohpkny4vbs24ahrlrme3azxlp6emsla57qsp7oulbjz6pvz4p4ipskxcvkmt53pe/20061110_Disciplinare_esameUE_Terre_Aurunche.pdf

ali

neposredno na domači strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE [regolamento (CE) n. 510/2006]“.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2) Odstotni delež CVr: 20 ali manj.

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/19

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 108/10

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„PATACA DE GALICIA“/„PATATA DE GALICIA“

ES št.: ES-PGI-0105-0205-17.03.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

	ime proizvoda
	opis proizvoda
	geografsko območje
	dokazilo o poreklu
	metoda pridobivanja
	povezanost
	označevanje
	nacionalne zahteve
	drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe:

	sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
	sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
	začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe:

3.1 Opis proizvoda:

Velikosti so spremenjene v skladu s kraljevim odlokom št. 31/2009 z dne 16. januarja 2009 o odobritvi trgovskega standarda kakovosti za jedilni krompir na nacionalnem trgu (B.O.E. št. 21 z dne 24. januarja 2009), ki določa:

„Najmanjša velikost je 35 mm. Vendar je trženje krompirja, velikega od 18 do 35 mm, dovoljeno pod imenom ‚patata menuda fuera de calibre‘ (majhen krompir nestandardne velikosti) ali enakovrednim trgovskim poimenovanjem.“

3.2 Geografsko območje:

Območje pridelave in pakiranja se razširi na sosednje občine, to so Castrelo do Val, Laza, Monterrei, Oímbra in Verín v podobmočju A Limia.

3.3 Metoda pridobivanja:

Ukinjeni so pogoji glede gostote zasaditve, saj jo določijo pridelovalci glede na uporabljena orodja in velikost semenskega krompirja.

Zasip lahko nadomesti podobna poljedelska praksa.

Velikosti pakiranja so spremenjene v skladu s kraljevim odlokom št. 31/2009 z dne 16. januarja 2009 o odobritvi trgovskega standarda kakovosti za jedilni krompir na nacionalnem trgu (B.O.E. št. 21 z dne 24. januarja 2009).

Odslej je za restavracije, hotele in druge skupnosti, ki to želijo, možno 20-kilogramsko pakiranje.

3.4 Drugo:

Homogena velikost ni obvezna za prodajno pakiranje več kot 5 kg neto teže. Za prodajno pakiranje neto teže 5 kg ali manj razlika med najmanjšimi in največjimi enotami ne sme presegati 35 mm.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PATACA DE GALICIA“/„PATATA DE GALICIA“

ES št.: ES-PGI-0105-0205-17.03.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Pataca de Galicia“/„Patata de Galicia“

2. Država članica ali tretja država:

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6:

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Gre za gomolje vrste Solanum tuberosum L., kultivarja Kennebec, namenjene prehrani ljudi.

Posebne značilnosti krompirja, zaščitenega z označbo porekla „Pataca de Galicia“, so:

—	okrogla ali ovalna oblika gomoljev,

—	zelo plitva očesa,

—	tanka lupina gladkega videza,

—	svetlo rumena lupina,

—	bela sredica,

—	tekstura: na otip trdna, po kuhanju smetanasta, v ustih čvrsta,

—	ustreznost za prehrano: odlična zaradi visokega deleža suhe snovi in kakovosti barve, arome in okusa po kuhanju,

—	analitske lastnosti: več kot 18 % suhe snovi in manj kot 0,4 % reducirajočega sladkorja.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Na opredeljenem geografskem območju je treba poleg same pridelave izvajati tudi skladiščenje in pakiranje proizvodov.

Skladiščenje in pakiranje na opredeljenem geografskem območju sta nujni za ohranjanje posebnih značilnosti proizvodnje, kar je povezano s tradicionalno namestitvijo naprav na območjih, kjer je pridelava najbolj kakovostna. Treba je vedeti, da v postopku pakiranja zelo izkušeno osebje v skladu s tradicijo ročno ločuje proizvode. Ta praksa je namenjena tudi zmanjševanju morebitnega poslabšanja končne kakovosti proizvoda zaradi prevoza (večje število udarcev, neprimerne temperature itd.) in skladiščenja v neustreznih razmerah.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Jedilni krompir z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) „Pataca de Galicia“ ali „Patata de Galicia“ se trži v novi in čisti embalaži, narejeni iz primernih materialov, ki omogočajo dobro zračenje in shranjevanje ter ustrezen prevoz proizvoda.

Pakira se v homogenih serijah glede na velikost in izvor proizvoda, pri čemer je najmanjša velikost 35 mm. Kljub temu je trženje krompirja, velikega od 18 do 35 mm, dovoljeno pod imenom „patata menuda fuera de calibre“ (majhen krompir nestandardne velikosti) ali enakovrednim trgovskim poimenovanjem.

Homogena velikost ni obvezna za prodajno pakiranje več kot 5 kg neto teže. Za prodajno pakiranje neto teže 5 kg ali manj razlika med najmanjšimi in največjimi enotami ne sme presegati 35 mm.

Uporabljajo se embalaže za 15, 10, 5, 4, 3, 2 ali 1 kg neto teže proizvoda; izjemoma so dovoljene embalaže za od 20 do 25 kg proizvoda, če so namenjene restavracijam, hotelom in drugim skupnostim, ki to želijo.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Na vsaki embalaži proizvoda, zaščitenega z ZGO, morata biti s črkami, velikimi kot ena tretjina sprednje strani embalaže, izpisana logotip ZGO in navedba „Indicación Geográfica Protegida ‚Pataca de Galicia‘/‚Patata de Galicia‘“.

Na vsaki embalaži je oštevilčena sekundarna etiketa z logotipom geografske označbe, ki jo izda regulativni svet.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Opredeljeno geografsko območje vključuje štiri podobmočja Avtonomne skupnosti Galicija, natančneje:

podobmočje Bergantiños (A Coruña): sestavljajo ga ozemlja občin Carballo, Coristanco, A Laracha, Malpica in Ponteceso;

podobmočje A Terra Chá-A Mariña (Lugo): sestavljajo ga celotna ozemlja občin Abadín, Alfoz, Barreiros, Cospeito, Foz, Lourenzá, Mondoñedo, Ribadeo, Trabada, Valadouro, Vilalba in Xermade;

podobmočje Lemos (Lugo): sestavljajo ga ozemlja občin Monforte de Lemos, Pantón in Saviñao;

podobmočje A Limia (Ourense): sestavljajo ga cele občine Baltar, Os Blancos, Calvos de Randín, Castrelo do Val, Cualedro, Laza, Monterrei, Oímbra, Porqueira, Rairíz de Veiga, Sandiás, Sarreaus, Trasmiras, Verín, Vilar de Santos in Xinzo de Limia, okrožji Coedo in Torneiros v občini Allaríz, okrožja Bóveda, Padreda, Seiró in Vilar de Barrio v občini Vilar de Barrio ter okrožja A Abeleda, Bobadela a Pinta, A Graña in Sobradelo v občini Xunqueira de Ambía.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Opredeljeno geografsko območje zagotavlja podnebne in pedološke razmere, ki so ugodne za rast te kulture in zagotavljajo visoko kakovost galicijskega krompirja.

Posebne značilnosti geografskega območja ZGO, neposredno povezane z dejavniki, ki štejejo za optimalne dejavnike za krompir, so:

Podnebje:

Padavine: treba je poudariti, da so na podobmočjih pridelave obilne padavine, od 1 000 do 1 500 mm/leto, in sušno obdobje od avgusta do septembra.

Temperature: zmerne v času rasti krompirja.

Tla:

Tla imajo ilovnato ali ilovnato-peščeno sestavo ter pH med 5 in 6,5.

Relief:

Ta območja obsegajo predvsem zemljišča na ravninah ali območjih z nizko ali zmerno nadmorsko višino, ki so idealna za pridelovanje krompirja.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Med značilnostmi, ki dajejo galicijskemu krompirju posebno kakovost v primerjavi s krompirjem z drugih območij pridelave, je treba navesti naslednje:

—	dobro prilagoditev sorte Kennebec, ki daje gomolje z zelo plitvimi očesi, tanko in gladko lupino ter zelo belo sredico, na galicijska tla,

—	merila kakovosti: krompir, zaščiten z ZGO, je nekoliko mokast, precej čvrst, se nekoliko ali zmerno razpusti in je trden na otip. Ta krompir je zaradi svojih značilnosti idealen za vse vrste kuhanih jedi in se, ko je kuhan, odlikuje po vsebnosti suhe snovi, barvi, aromi in okusu,

—	analitske lastnosti: več kot 18 % suhe snovi in manj kot 0,4 % reducirajočega sladkorja.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Naravne razmere na geografskem območju, zlasti obilne padavine in zmerne temperature na podobmočjih pridelave, omogočajo kulturi krompirja optimalno rast brez zalivanja; na tak način gomolji neprekinjeno rastejo.

Sušno obdobje v avgustu in septembru, ko v tleh primanjkuje vode, povzroči, da gomolji pred pobiranjem izgubijo vodo in popolnoma dozorijo, zaradi česar nastane enakomerna in odporna lupina. To v povezavi z znižanjem vsebnosti vode v gomoljih prispeva k njihovi ohranitvi in višji kulinarični kakovosti.

Na območjih pridelave prevladujejo tla z ilovnato ali ilovnato-peščeno sestavo ter vrednostjo pH med 5 in 6,5, kar popolnoma ustreza tej kulturi, saj omogoča dobro zračenje in zmanjšuje pojavnost bolezni, kot sta Pectobacterium spp. ali Rhizoctonia solani. Ta sestava prsti omogoča nastanek tanke in enakomerne lupine, tako da so pobrani gomolji čisti (jih ni treba umivati). Poleg tega rahlo kisel pH preprečuje nastanek nekaterih bolezni, kot je Streptomyces spp.

V zvezi s človeškim dejavnikom je treba med tradicionalnimi poljedelskimi praksami omeniti bogato naravno gnojenje, od 25 do 30 t/ha, ki prispeva k visoki končni kulinarični kakovosti krompirja, pridelanega v teh posebnih razmerah.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://mediorural.xunta.es/fileadmin/arquivos/alimentacion/Patata_Galicia_Pliego_Condiciones.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

7.4.2011

Uradni list Evropske unije

C 108/23

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 108/11

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PTUJSKI LÜK“

ES št.: SI-PGI-0005-0811-14.06.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Ptujski lük“

2. Država članica ali tretja država:

Slovenija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Ptujski lük (Allium cepa L.) je čebula, sorte Ptujska rdeča. Je srčasto ploščate oblike. Teža čebule je najmanj 70 g. Ekvatorialni premer čebule je najmanj 40 mm. Vrat čebule je ozek, tanek in zaprt. Višina čebule, merjena od čebulnega krožca do zaprtega vratu čebule, mora biti 10–50 % manjša od premera čebule v najširšem delu (ekvatorialni premer čebule).

Ovojni suhi luski so rdeče-rjave do svetlo rdeče barve. Meso je belo z modrikastim ali vijoličastim nadihom in močnejšim vijoličnim robom.

Za Ptujski lük značilen zmerno oster okus in močan vonj po čebuli.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Čebula, ki se trži pod imenom Ptujski lük, mora biti obvezno pridelana na geografskem območju.

Seme ali čebulček morata biti pridelana na geografskem območju ali kupljena pri semenarski hiši, ki lahko dokaže, da vodi vzdrževalno selekcijo sorte Ptujska rdeča.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Ptujski lük se prodaja v tradicionalnih vencih (ržena slama, 6 ali 12 čebul, enake velikosti in barve, brez dodatne pomoči vrvice, žice ali podobno), v manjših pakiranjih (maksimalna velikost pakiranja 2 kg) ter v razsutem stanju.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Čebula, ki izpolnjuje pogoje iz specifikacije, se označi z imenom Ptujski lük, napisom „zaščitena geografska označba“, in nacionalnim znakom kakovosti.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje pridelave je zgodovinsko pogojeno in obsega območje Ptujskega polja. To je ravninsko območje, ki ga omejujejo mesto Ptuj, reka Drava, obronki Slovenskih goric in naselji Mihovci in Velika Nedelja.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Ptujsko polje pripada ravninski naravni regiji, kjer se je zemlja razvila na pedosekvenci na produ in pesku. Tla so plitva, vsebujejo veliko peščenih delcev in večjega kamenja. Zaradi celinskega podnebja s spomladanskimi padavinami in vročimi ter relativno suhimi poletji, se na teh tleh pogosto pojavlja suša. Glede pedogeneze imata obe pedosekvenci po dve združbi tal. Na produ in pesku so to obrečna tla na holocenski terasi in rjava tla na pleistocenski terasi, na glini in ilovici pa rjava psevdooglejena tla in antropogena meliorirana tla.

Obrečna tla so mlada, pedološko nerazvita. Po teksturi so drobno peščena (mivkasta), vsebujejo zelo malo glinastih delcev. Tla so propustna in sipka. Mivka sega do globine 100 cm, prod redko prihaja na površje. Odcedna mesta so njive z ugodnimi pridelovalnimi pogoji predvsem tam, kjer so varovana pred poplavami.

Rjava tla so največja talna enota Ptujskega polja. Z vidika samooskrbe je ta enota strateško področje za pridobivanje hrane. To omogočata kakovost tal in raven relief. Tla so srednje globoka, srednje humozna, prepustna, lahke teksture. Prevladujejo njive.

Rjava, globoka tla na ilovici ležijo ob izteku Slovenskih goric in doline Pesnice, matično osnovo pa predstavlja ilovica. Tla so globlja, finejše teksture, slabše prepustnosti. To je področje intenzivne pridelave poljščin, travinja in hmelja.

Meliorirana tla zajemajo dolino reke Pesnice ob prehodu Pesnice na Ptujsko polje. Večina zemljišč je bila meliorirana (hidro in agro melioracije). Nastale so spremembe v fizikalnih in kemičnih lastnostih tal. S podrahljavanjem so tla postala zračna in propustna, z apnenjem se je dvignil pH, niso več kisla. Na teh tleh prevladuje intenzivna poljedelska pridelava.

Dravsko-Ptujsko polje sodi v geografskem pogledu v območje subpanonske Slovenije. Podnebje na geografskem območju se lahko označi kot predel z najbolj izrazito celinsko noto. S padavinami geografsko območje ni pretirano obdarjeno, povprečna letna količina v obdobju 1961–2000 je okrog 950 mm. Največ dežja v povprečju pade na območju Ptuja junija, julija in avgusta, običajno po več kot 100 mm mesečno, najbolj suhi meseci pa so marec, april in maj, ko pade mesečno le 60 do 85 mm.

„Ptujski luk“ se mora pobirati ročno. To zagotavlja visoko kakovost izdelka. Posebna značilnost „Ptujskega luka“je tudi, da so posamezne čebule spletene v tradicionalne vence, ki vsebujejo šest ali dvanajst čebul enake velikosti in barve.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Ptujski lük se odlikuje po dolgotrajnem skladiščenju in odličnih lastnostih pri kuhanju. Ob kuhanju hitro razpade, vendar kljub temu obdrži značilen okus. Za Ptujski lük so značilni tudi njegova srčasta do ploščata oblika, rdečkasta barva luskolistov in mesa ter zmerno oster okus.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Povezava med Ptujskim lükom in območjem temelji na slovesu, ki ga je le-ta pridobil z dolgoletno, tradicionalno pridelavo. Ptujski lük je domače ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Območje pridelave se že od nekdaj imenuje po pridelovanju lüka (čebule) – lükarija. Po pisanju Antona Ingoliča, ki je v teh krajih živel in delal, se je pridelovanje čebule pričelo v Dornavi, kot središču lükarije in se od tam razširilo po Ptujskem polju. S to panogo so se v Dornavi ukvarjali vsi pridelovalci, na celotnem območju Ptujskega polja pa predvsem mali in srednji kmetje.

Zaradi režima padavin se je na Ptujskem polju razvil in uveljavil predvsem žitni kolobar. V tak kolobar se idealno vklaplja tudi čebula. Za vznik ne potrebuje visokih temperatur. Ker se peščena tla hitro osušijo in ogrejejo, se lahko tako poseje seme kakor posadi čebulček že zelo zgodaj, ko je dan še kratek. V kratkem dnevu čebula razvije močan koreninski sistem, v času pomladanskih padavin pa se tudi odebeli. Kasneje nastopi poletna vročina in suša, ki je potrebna za nastanek posebne arome (okusa), predvsem pa za dobro sušenje čebul. Prvo sušenje čebule je zato opravljeno na njivi, dokončno pa se čebula posuši pri pridelovalcih. Ker je bilo na geografskem območju že od nekdaj dobro razvito poljedelstvo, predvsem pridelovanje žit, med njimi tudi rži, se je razširilo tudi znamenito pletenje čebul v vence (kite) iz ržene slame.

Suho podnebje ob dozorevanju in plitva, peščena, s hranili slabše založena tla so vzrok, da je čebula razvila ostrejši okus.

V skladu z ritmom pridelovanja in načinom pridelovanja čebule, so se v teh krajih razvili in tudi obdržali mnogi običaji, navade, reki in izreki, tradicionalne jedi in tudi arhitektura hiš, ki so morale imeti napušče za sušenje čebule. Ti običaji so še danes živi in se ohranjajo tako v vsakdanjem življenju ljudi (posebne, še vedno zelo priljubljene jedi, sušenje čebule na dvorišču pod napuščem, pletenje čebule), kakor tudi s turističnimi prireditvami.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/saSSo/2008_Sektor_za_varnost_in_kakovost_hrane_in_krme/Specifikacije_priznanih_kmetijskih_pridelkov/PTUJSKI_LUK.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.108.slv
Uradni list Evropske unije		C 108

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 7. april 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 108/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6050 – DuPont/DSM/Actamax JV) ( 1 )	1

	Popravki
2011/C 108/12	Popravek razpisa za zbiranje predlogov – EACEA/36/10 – Sodelovanje med EU in ZDA na področju visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja – Program Atlantis: ukrepi za čezatlantske povezave in akademske mreže na področju usposabljanja in integriranega študija – Razpis za zbiranje predlogov 2011 (UL C 2, 5.1.2011)	26

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2011/C 108/02	Obvestilo v vednost osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2010/656/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2011/221/SZVP, in Uredbi Sveta (ES) št. 560/2005, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 330/2011 o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali	2

2011/C 108/03	Obvestilo v vednost osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2010/656/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2011/221/SZVP, in Uredbi Sveta (ES) št. 560/2005, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 330/2011 o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali	4

	Evropska komisija
2011/C 108/04	Menjalni tečaji eura	5

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2011/C 108/05	Posodobitev seznama dovoljenj za prebivanje iz člena 2(15) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 247, 13.10.2006, str. 1, UL C 153, 6.7.2007, str. 5, UL C 192, 18.8.2007, str. 11, UL C 271, 14.11.2007, str. 14, UL C 57, 1.3.2008, str. 31, UL C 134, 31.5.2008, str. 14, UL C 207, 14.8.2008, str. 12, UL C 331, 21.12.2008, str. 13, UL C 3, 8.1.2009, str. 5, UL C 64, 19.3.2009, str. 15, UL C 198, 22.8.2009, str. 9, UL C 239, 6.10.2009, str. 2, UL C 298, 8.12.2009, str. 15, UL C 308, 18.12.2009, str. 20, UL C 35, 12.2.2010, str. 5, UL C 82, 30.3.2010, str. 26, UL C 103, 22.4.2010, str. 8)	6

2011/C 108/06	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe ( 1 )	8

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 108/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6097 – Caterpillar/Bucyrus) ( 1 )	10

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2011/C 108/08	Informativno obvestilo – javno posvetovanje – Geografske označbe Moldavije	11

2011/C 108/09	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	14

2011/C 108/10	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	19

2011/C 108/11	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23


	(1) Besedilo velja za EGP