23.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/1

---

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 3. marca 2011

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in nekaterih vidikih zamenjav kreditnega tveganja

(CON/2011/17)

2011/C 91/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 13. oktobra 2010 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in nekaterih vidikih zamenjav kreditnega tveganja (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.

ECB pozdravlja glavni cilj predlagane uredbe, da se vzpostavi regulativni okvir Unije, ki bo urejal prodajo na kratko in primerljive posle, ki temeljijo na uporabi zamenjav kreditnega tveganja. ECB ugotavlja, da so v predlagani uredbi upoštevana številna priporočila, dana v prispevku Eurosistema k javnemu posvetovanju Komisije o prodaji na kratko iz leta 2010 (2). V prispevku Eurosistema iz leta 2010 je bilo potrjeno, da lahko prodaja na kratko v normalnih razmerah na trgu prispeva k učinkovitemu oblikovanju cen instrumentov, s katerimi se trguje, in vzdrževanju likvidnosti na trgu; izpostavljeni pa so bili tudi pomisleki glede tveganj, povezanih s prodajo na kratko, kot so tveganja izkrivljanja in zlorabe trga ter nezmožnosti poravnave (3). ECB v splošnem podpira regulativno ureditev v Uniji, ki je namenjena za reševanje teh pomislekov ter obsega predlagano uredbo in spremembe Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (4), ki so trenutno v obravnavi (5). Takšna enotna ureditev v Uniji je potrebna za združevanje finančnih trgov v Uniji, hkrati pa bo tudi pospešila zbliževanje s pravili, sprejetimi v drugih večjih finančnih središčih, kot so Združene države Amerike (6). ECB bo dala podrobne pripombe na spremembe Direktive 2003/6/ES, ko bo na predvideni točki v postopku zaprošena za mnenje o njih.

2.

ECB v skladu s prispevkom Eurosistema iz leta 2010 (7) pozdravlja: (a) ureditev preglednosti prodaje na kratko za delnice po dvostopenjskem modelu, ki ga je izvirno priporočil Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (8); in (b) obvezno razkritje pristojnim organom glede znatnih neto kratkih pozicij v zvezi z izdajatelji državnih dolžniških instrumentov iz Unije in primerljivih nekritih pozicij v zamenjavah kreditnega tveganja (9). ECB podpira zahteve, ki obravnavajo tveganje nezmožnosti poravnave, povzročeno z nekritimi prodajami na kratko (10), in v skladu s katerimi fizične in pravne osebe ne bodo smele izvesti prodaje na kratko, razen če so si izposodile delnico ali državni dolžniški instrument, če so sklenile dogovor o izposoji ali če bodo izposojo lahko izvedle v času poravnave na podlagi potrjenega dogovora. ECB poleg tega pozdravlja predloge, v skladu s katerimi bodo: (a) pristojnim organom dana harmonizirana pooblastila za uvedbo začasnih omejitev prodaje na kratko in transakcij z zamenjavami kreditnega tveganja v izjemnih razmerah, kar bo usklajeval Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) (11); in (b) samemu organu ESMA podeljena posebna pooblastila za posredovanje v primeru grožnje pravilnemu delovanju in integriteti finančnega sistema Unije (12).

3.

ECB ugotavlja, da je več regulativnih pobud Unije, vključno s predlagano uredbo o kliringu prek centralnih nasprotnih strank in o repozitorijih sklenjenih poslov (13) ter pregledom Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) 2004/39/ES (14), namenjenih razširitvi zahtev za razkritje, ki se nanašajo na različne vrste finančnega premoženja in poročevalcev. ECB pozdravlja to splošno usmeritev pod pogojem, da se posebna pozornost nameni zagotovitvi skladnosti in izognitvi prekrivanjem ali prazninam. Eurosistem ima na tem področju močan interes, ki temelji na njegovih funkcijah v zvezi s statistiko in finančno stabilnostjo, ter bo spremljal napredek tega dela v sodelovanju s Komisijo.

Posamezne pripombe

Področje uporabe

4.

ECB priporoča (15), da se državni dolžniški instrumenti, ki jih zajema predlagana uredba, opredelijo kot tisti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo subjekti, ki spadajo v javni sektor držav članic Unije, pri čemer bi se morala uporabiti opredelitev „javnega sektorja“, ki že obstaja v sekundarnem pravu Unije (16). S takšno zakonodajno tehniko se bodo izključile vse nenamerne praznine, hkrati pa se bo tudi zagotovilo, da dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralne banke ESCB v okviru izvajanja denarne politike, ne bodo uvrščeni med državne dolžniške instrumente, kar bi bilo v nasprotju s prepovedjo financiranja javnega sektorja s strani centralnih bank, ki je določena v členu 123 Pogodbe.

5.

Nekatere natančno določene dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu so izvzete iz ureditve preglednosti in posredovanja regulativnih organov, ki jo predvideva predlagana uredba (17). Ta izjema je utemeljena, saj je nemoteno opravljanje dejavnosti vzdrževanja trga med drugim ključno za to, da mnogo razredov finančnega premoženja, vključujoč dolžniške instrumente, ki jih izdajo subjekti javnega sektorja držav članic, ostane likvidnih in dostopnih za zavarovanje pri centralnobančnih operacijah denarne politike. Po drugi strani se je treba izogniti kakršnim koli morebitnim zlorabam izjeme za vzdrževanje trga, zlasti z zagotovitvijo, da izjema ne bo veljala za posle za lastni račun vzdrževalca trga (18). ECB priporoča (19) podelitev pooblastila Komisiji, da na podlagi predloga organa ESMA sprejme zadevne tehnične standarde, v katerih bi se zagotovilo ustrezno ravnovesje med zgoraj navedenimi preudarki. Ti tehnični standardi lahko urejajo: (a) podrobne značilnosti dejavnosti vzdrževanja trga, za katere velja ta izjema; (b) postopke poročanja, s katerimi se dejavnost vzdrževanja trga razkrije pristojnim organom; in (c) strukturo portfelja in postopke knjiženja, ki jih morajo uporabljati vzdrževalci trga, da bo pri transakcijah jasno razvidno, ali gre za transakcijo vzdrževanja trga ali transakcijo druge vrste, in da se onemogoči preknjiženje transakcij brez priglasitve pristojnemu organu.

6.

Dodatna izjema od regulativne ureditve, ki jo vzpostavlja predlagana uredba, se nanaša na dejavnosti, ki podpirajo stabilizacijo cen med ponudbo vrednostnih papirjev za omejeno obdobje, če pride do pritiska na njihovo prodajo (20). Kakor je navedeno v prispevku Eurosistema iz leta 2010 (21), se ECB strinja z oceno Komisije, da so stabilizacijske sheme, tako kot vzdrževanje trga, zakonite dejavnosti, ki so pomembne za pravilno delovanje primarnih trgov (22). ECB pozdravlja dejstvo, da je izjema, ki se nanaša na stabilizacijske ukrepe v okviru ureditve prodaje na kratko, v predlagani uredbi opredeljena s sklicevanjem na opredelitev, uporabljeno v ureditvi Unije za preprečevanje zlorabe trga (23). Hkrati ECB priporoča (24) podelitev pooblastila Komisiji, da na podlagi predloga organa ESMA sprejme izvedbene tehnične standarde, s katerimi se zagotovi enotna uporaba izjeme za stabilizacijske ukrepe v okviru ureditve prodaje na kratko. Ti tehnični standardi bi dopolnili tehnične standarde, razvite v zvezi z izjemo za stabilizacijske ukrepe v okviru ureditve proti zlorabi trga (25). Dva ločena niza izvedbenih tehničnih standardov sta zaželena, da se tako obravnavajo posebne značilnosti obeh primerov; to je tudi vprašanje pravilne zakonodajne tehnike.

Standardi za poročanje in javno razkritje

7.

V skladu s predlagano uredbo je Komisija pooblaščena, da na podlagi predloga organa ESMA sprejme: (a) regulativne tehnične standarde, v katerih se opredelijo podrobnosti glede informacij, ki se zagotovijo pristojnim organom o neto kratkih pozicijah, ki presegajo določen prag za poročanje (26); in (b) izvedbene tehnične standarde, v katerih se opredelijo načini, kako se informacije o neto kratkih pozicijah, ki presegajo določen prag za javno razkritje, zagotovijo javnosti (27). ECB priporoča (28), da se pooblastilo Komisiji za sprejemanje predpisov natančneje določi, tako da bodo oblike, ki se bodo uporabljale za poročanje in javno razkritje v takšnih primerih, omogočale pravočasno konsolidacijo in oceno kratkih pozicij v vsej Uniji, ki vplivajo na določene izdajatelje. Skladnost oblik poročanja bo ključna za zagotovitev učinkovitega odziva organa ESMA in pristojnih nacionalnih organov ter ESCB in Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) v okviru njunih pristojnosti na morebitne motnje na trgu.

8.

V zvezi s posebnim vprašanjem obveznosti javnega razkritja, ki velja za subjekte, vključene v prodajo na kratko (29), ECB razume, da predlagana uredba predvideva izvedbo takšnega razkritja z uporabo uradno določenih mehanizmov za centralizirano shranjevanje predpisanih informacij, ki so bili uvedeni kot del ureditve preglednosti v zvezi z vrednostnimi papirji v Uniji (30). ECB načeloma podpira to metodo razkritja, priporoča pa (31), da temelji na interaktivnem poročanju z uporabo standardiziranih oblik podatkov, tako da bosta omogočena učinkovito konsolidiranje in fleksibilen dostop do podatkov iz vse Unije na integrirani osnovi. Vse razkrite informacije bi bile lahko na primer dostopne prek organa ESMA v obliki centraliziranega dostopa do uradno določenih mehanizmov. Tako bi se upoštevala čezmejni vpliv tveganj, ki nastajajo pri prodaji na kratko, in usklajevalna vloga organa ESMA, predvidena v predlagani uredbi.

Izmenjava informacij

9.1	Predlagana uredba vzpostavlja dogovore o izmenjavi informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in organom ESMA v zvezi z neto kratkimi pozicijami, ki se poročajo tem pristojnim organom. ECB v tej zvezi priporoča naslednje (32).

9.2

Prvič, treba bi bilo vsaj povečati učinkovitost predlaganih načinov izmenjave informacij med pristojnimi organi in organom ESMA, zlasti tako, da se organu ESMA omogoči, da zahteva izmenjavo informacij v realnem času, kadar je to potrebno za učinkovito izvajanje njegovih nalog. Dolgoročno bi moral organ ESMA dobiti samodejen dostop do vseh informacij, ki se poročajo na podlagi predlagane uredbe. ECB zato priporoča, da organ ESMA začne z dejavnostmi za vzpostavitev centraliziranih mehanizmov za zbiranje informacij v Uniji, ki bodo uporabljali skupne identifikacijske oznake poročevalcev in minimalno skupno klasifikacijo; ti mehanizmi bi morali omogočati fleksibilen dostop do informacij v realnem času za namene politike in hkrati zagotavljati zaupnost prejetih podatkov. ECB meni, da bi vzpostavitev takšnih centraliziranih mehanizmov pomagala preseči omejitve, ki so značilne za uporabo neusklajenih zbirk mikropodatkov, in tudi omogočila uporabo informacij, zbranih na podlagi predlagane uredbe, ki naj se uporabijo v povezavi z drugimi razpoložljivimi podatkovnimi nizi, s čimer bi se zmanjšalo administrativno breme poročevalcev in javnih organov (33).

9.3	Drugič, predlagana uredba bi morala izrecno določati tudi izmenjavo podatkov med organom ESMA in centralnimi bankami ESCB, da se olajša izvajanje funkcij ESCB na področju zbiranja statističnih podatkov (34) ter spremljanja in ocenjevanja finančne stabilnosti (35).

9.4

Tretjič, predlagana uredba bi morala določati izmenjavo informacij med organom ESMA in ESRB, da se ESRB olajša zbiranje informacij za izvajanje njegovih nalog ter ugotavljanje sistemskih tveganj, ki lahko nastanejo kot posledica gibanj znotraj finančnega sistema, in njihovo razvrščanje po pomembnosti (36).

Pooblastila za posredovanje

10.

Predlagana uredba omogoča neobvezno posvetovanje organa ESMA z ESRB v zvezi z ukrepi, ki jih organ ESMA uvede v izjemnih razmerah, da bi zmanjšal negativne učinke prodaje na kratko (37). ECB priporoča (38), da bi moral organ ESMA imeti pravico, da se posvetuje z ESRB tudi, kadar mu pristojni nacionalni organi priglasijo uvedbo ukrepov. Lahko bi se določile ustrezne časovne omejitve, da se zagotovi učinkovita izvedba posvetovanj z ESRB (39). ECB izpostavlja, da bi se z vsakim takšnim posvetovanjem z ESRB v zvezi z ukrepi posredovanja, ki se sprejemajo na podlagi ureditve prodaje na kratko v Uniji, omogočilo, da se pri nameravanih posredovanjih ustrezno vključi makrobonitetni vidik. Poleg tega morajo Evropski nadzorni organi (ESA), vključno z organom ESMA, tesno sodelovati z ESRB in mu zagotoviti vse informacije, ki jih potrebuje za redno in pravočasno izpolnjevanje svojih nalog (40), ESRB pa lahko od ESA zahteva dodatne informacije (41). Določbe, ki predvidevajo posvetovanje organa ESMA z ESRB o nameravanih posredovanjih v zvezi s prodajo na kratko, bodo ESRB omogočile, prvič, utemeljeno in pravočasno oceno potrebe po zahtevi za dodatne informacije v posameznem primeru glede na možna sistemska tveganja, in drugič, pragmatično in dosledno oblikovanje morebitnih takšnih zahtev. Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

---

(1)  COM(2010) 482 konč.

(2)  Glej dokument Commission public consultation on short selling — Eurosystem reply, 5. avgust 2010 (v nadaljnjem besedilu: prispevek Eurosistema iz leta 2010), dostopen na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(3)  Glej prispevek Eurosistema iz leta 2010, odgovor na vprašanje 1, str. 2.

(4)  UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(5)  Glej posvetovalni dokument Komisije Public consultation on a revision of the Market Abuse Directive (MAD), 25. junij 2010, dostopen na spletni strani Komisije na naslovu http://www.ec.europa.eu

(6)  Glej prispevek Eurosistema iz leta 2010, odgovor na vprašanje 3, str. 4.

(7)  Glej prispevek Eurosistema iz leta 2010, zadnji odstavek uvodnega dela, str. 2, ter odgovore na vprašanji 4–5 in vprašanje 6, str. 4 do 5.

(8)  Priglasitev in razkritje regulativnim organom oziroma trgu se za neto kratke pozicije v delnicah zahteva pri dveh različnih pragovih. Prag za priglasitev regulativnim organom je tisti od obeh pragov, ki je nižji (glej člena 5 in 7 predlagane uredbe).

(9)  Glej člen 8 predlagane uredbe.

(10)  Glej člena 12 in 13 predlagane uredbe.

(11)  Glej člene 16–23 predlagane uredbe.

(12)  Glej člen 24 predlagane uredbe.

(13)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2010) 484 konč.

(14)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(15)  Glej predlagano spremembo 5 v Prilogi k temu mnenju.

(16)  Glej člen 3 Uredbe (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi iz členov 104 in 104b(1) Pogodbe (UL L 332, 31.12.1993, str. 1).

(17)  Glej člen 15 predlagane uredbe.

(18)  Glej prispevek Eurosistema iz leta 2010, odgovor na vprašanja 7 do 9, str. 5–7; glej tudi uvodno izjavo 19 predlagane uredbe.

(19)  Glej predlagano spremembo 8 v Prilogi k temu mnenju.

(20)  Glej člen 15(4) predlagane uredbe v povezavi z uvodno izjavo 11 in členom 2(7) Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L 336, 23.12.2003, str. 33).

(21)  Glej prispevek Eurosistema iz leta 2010, odgovore na vprašanja 7 do 9, zadnji stavek drugega odstavka, str. 6.

(22)  Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi, zadnji stavek odstavka 3.3.4.

(23)  Tj. v izvedbeni Uredbi (ES) št. 2272/2003.

(24)  Glej predlagano spremembo 9 v Prilogi k temu mnenju.

(25)  Glej člen 8(2) Direktive 2003/6/ES, ki ga uvaja člen 3(3)(b) Direktive 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).

(26)  Glej člen 9(5) predlagane uredbe.

(27)  Glej člen 9(6) predlagane uredbe.

(28)  Glej predlagani spremembi 2 (uvodna izjava) in 6 v Prilogi k temu mnenju.

(29)  Glej člen 7 predlagane uredbe.

(30)  Glej člen 9(4) predlagane uredbe v povezavi s členom 21(2) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(31)  Glej predlagani spremembi 1 (uvodna izjava) in 6 v Prilogi k temu mnenju.

(32)  Glej predlagani spremembi 3 (uvodna izjava) in 7 v Prilogi k temu mnenju.

(33)  Zadevni ukrepi za uskladitev vključujejo: (i) skupni okvir za poslovne registre, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o vzpostavitvi skupnega okvira za poslovne registre v statistične namene in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2186/93 (UL L 61, 5.3.2008, str. 6); (ii) delo Komisije v zvezi s poslovnimi registri, ki je v teku (glej posvetovanje Komisije The interconnection of business registers (COM(2009) 614 final); in (iii) vzpostavitev registrov finančnih udeležencev, ki so določeni v spremembah zadevnih direktiv, uvedenih s členoma 2(1)(b) in 4(1)(a), členom 6(1) in (16) ter členom 9(3) Direktive 2010/78/EU, in vključujejo seznam identificiranih finančnih konglomeratov, register institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, register investicijskih družb, seznam reguliranih trgov oziroma seznam kreditnih institucij z dovoljenjem. Poleg tega zbirke podatkov o vrednostnih papirjih obsegajo zlasti: (i) seznam finančnih instrumentov, določen s členom 11 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1); in (ii) centralizirano zbirko podatkov o vrednostnih papirjih pri ECB (glej dokument ECB The „centralised securities database“ in brief, februar 2010, dostopno na spletni strani ECB).

(34)  Glej člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB).

(35)  Glej člen 127(5) v povezavi s členom 139(2)(c) Pogodbe in člen 3.3 v povezavi s členom 42.1 Statuta ESCB.

(36)  Glej člen 3(2)(b) v povezavi s prvim stavkom člena 3(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(37)  Glej člen 24(4) predlagane uredbe.

(38)  Glej predlagani spremembi 4 (uvodna izjava) in 10 v Prilogi k temu mnenju.

(39)  Glej predlagani spremembi 10 in 11 v Prilogi k temu mnenju.

(40)  Glej člen 15(2) v povezavi s členom 36(2) uredb o ustanovitvi ESA, tj. Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12); Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48); in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(41)  Glej člen 15(3) Uredbe (EU) št. 1092/2010.

---

---

23.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/12

---

Menjalni tečaji eura (1)

22. marca 2011

2011/C 91/02

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4211
JPY	japonski jen	115,15
DKK	danska krona	7,4572
GBP	funt šterling	0,86780
SEK	švedska krona	8,9320
CHF	švicarski frank	1,2843
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9060
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,450
HUF	madžarski forint	270,43
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7089
PLN	poljski zlot	4,0338
RON	romunski leu	4,1288
TRY	turška lira	2,2311
AUD	avstralski dolar	1,4039
CAD	kanadski dolar	1,3911
HKD	hongkonški dolar	11,0763
NZD	novozelandski dolar	1,9120
SGD	singapurski dolar	1,7950
KRW	južnokorejski won	1 597,64
ZAR	južnoafriški rand	9,8138
CNY	kitajski juan	9,3039
HRK	hrvaška kuna	7,3750
IDR	indonezijska rupija	12 382,64
MYR	malezijski ringit	4,3010
PHP	filipinski peso	61,594
RUB	ruski rubelj	40,0990
THB	tajski bat	42,974
BRL	brazilski real	2,3655
MXN	mehiški peso	17,0204
INR	indijska rupija	63,8860

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

23.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/13

---

Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku

2011/C 91/03

Nacionalni motiv novega priložnostnega kovanca za 2 EUR, ki ga je v obtok izdala Grčija

Eurokovanci, namenjeni obtoku, so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavlja opis vseh novih motivov eurokovancev, da bi seznanila javnost in vse, ki so v svojem poklicu v stiku s kovanci (1). V skladu s sklepi Sveta z dne 10. februarja 2009 (2) lahko države članice in države, ki so s Skupnostjo sklenile monetarni sporazum o izdaji tečajnih eurokovancev, izdajo priložnostne tečajne eurokovance ob upoštevanju določenih pogojev, zlasti da država letno izda največ en nov motiv kovanca in se uporabi samo kovanec v apoenu 2 EUR. Takšni kovanci imajo enake tehnične lastnosti kot običajni tečajni kovanci za 2 EUR, nacionalna stran kovanca pa je opremljena s priložnostnim motivom, ki ima močno nacionalno ali evropsko simboliko.

Država izdajateljica: Grčija

Priložnostni motiv: organizacija svetovnih iger Specialne olimpijade – Atene 2011

Opis motiva: V središču kovanca je prikazan simbol iger, tj. sijoče sonce, vir življenja, ki poudarja vrhunskost in moč atleta, ki sodeluje na igrah. Vrhunskost je upodobljena z oljčno vejico in moč je spiralna oblika v središču sonca. Okoli podobe je napis XIII Special Olympics W.S.G. Athens 2011 ter navedba države izdajateljice Ελληνικη Δημοκρατια. Med njima je tudi oznaka kovnice.

Na zunanjem kolobarju kovanca je dvanajst zvezd evropske zastave.

Obseg izdaje: 1 milijon kovancev

Datum izdaje: konec drugega trimesečja 2011

---

(1)  Za druge nacionalne strani tečajnih eurokovancev glej stran http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/cash/coins/index_en.htm

(2)  Glej sklepe Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 10. februarja 2009 in Priporočilo Komisije z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku (UL L 9, 14.1.2009, str. 52).

---

23.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/14

---

Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku

2011/C 91/04

Motiv na nacionalni strani novega priložnostnega eurokovanca za 2 EUR, namenjenega obtoku, ki ga izda Republika San Marino

Tečajni eurokovanci so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavlja vse nove motive eurokovancev, da bi seznanila vse, ki so v svojem poklicu v stiku s kovanci, in širšo javnost (1). V skladu s sklepi Sveta z dne 10. februarja 2009 (2) lahko države članice in države, ki so s Skupnostjo sklenile monetarni sporazum o izdaji tečajnih eurokovancev, izdajo priložnostne tečajne eurokovance pod določenimi pogoji, zlasti da se uporabi samo kovanec v apoenu 2 EUR. Takšni kovanci imajo enake tehnične lastnosti kot običajni kovanci za 2 EUR, nacionalna stran kovanca pa je opremljena s priložnostnim motivom, ki ima močno nacionalno ali evropsko simboliko.

Država izdajateljica: Republika San Marino

Priložnostni motiv: 500. obletnica rojstva italijanskega slikarja Giorgia Vasarija (30. julij 1511–27. junij 1574). Vasari je bil tudi pisatelj, zgodovinar in arhitekt, poznan po svojih biografijah italijanskih umetnikov, in se danes šteje za ideološkega ustanovitelja umetnostnozgodovinskega pisanja.

Opis motiva: V osrednjem delu kovanca je upodobljen detajl slike Giorgia Vasarija z naslovom „Judita obglavlja Holoferna“. V spodnjem delu sta letnici „1511–2011“, na levi napis „G. Vasari“ in oznaka kovnice „R“, na desni strani pa sta napisa „San Marino“ in „C.M.“, začetnici oblikovalke kovanca Claudie Momoni.

Na kolobarju je dvanajst zvezd evropske zastave.

Obseg izdaje: 130 000 kosov

Datum izdaje: junij 2011

---

(1)  Za druge nacionalne strani tečajnih eurokovancev glej stran http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/cash/coins/index_en.htm

(2)  Glej sklepe Sveta za gospodarske in finančne zadeve z dne 10. februarja 2009 in Priporočilo Komisije z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku (UL L 9, 14.1.2009, str. 52).

---

23.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/15

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 91/05

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ΠΑΤΑΤΑ ΝΑΞΟΥ“ (PATATA NAXOU)

ES št.: EL-PGI-0005-0708-27.06.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Πατάτα Νάξου“ (Patata Naxou)

2.   Država članica ali tretja država:

Grčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 –

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

„Patata Naxou“ je užiten gomolj vrste Solanum tuberosum, ki ga ljudje uživajo brez predhodne predelave (jedilni krompir). Gomolji so veliki od 35 do 65 mm in so okrogli ali podolgovati. Lupina je rumena, gladkega videza in enotne teksture. Na gomolju je približno deset očes, ki so na površini; sredica gomolja je značilne belorumene barve.

Poleg tega so za krompir „Patata Naxou“ značilni enotna velikost, čist videz, odsotnost škodljivcev in bolezni, visok odstotek suhe snovi (> 18 %) in nizka vsebnost sladkorjev (< 1 %) ter zelo zgoden spomladanski pridelek.

Sorte krompirja, ki se pridelujejo na geografskem območju Naxosa, so Liseta, Spunta, Marfona, Vivaldi in Alaska.

Na Naxosu sta dve obdobji sajenja krompirja: sajenje za spomladanski pridelek poteka od sredine februarja do začetka marca, za jesenski pridelek pa od začetka avgusta do prvih dni septembra. Spomladanski krompir se pobira od konca maja dalje in se konča v prvih desetih dneh julija.

3.3   Surovine:

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Proizvodni postopki, ki se izvajajo na opredeljenem geografskem območju, so sajenje, pridelovanje, pobiranje in zorenje gomoljev.

Ti postopki morajo ostati na opredeljenem geografskem območju, kajti lokalni pridelovalci krompirja so pridobili znanje, ki zagotavlja zgoden pridelek, tako da najbolje izkoristijo lokalne okoljske parametre (obdobje sajenja v povezavi s padavinami); ko so gomolji izkopani, pa uporabijo posebno tehniko pokrivanja s slamo, da se lupina krompirja odebeli, tako da je odpornejši pri prevozu, ter se zaprejo različne površinske poškodbe.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

V skladu s predpisi zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Krompir „Patata Naxou“ se prideluje na otoku Naxos. Ta otok s površino 428 km2 je največji otok v prefekturi Kikladi v regiji na jugu Egejskega morja. Skupna površina, na kateri se prideluje krompir, je odvisna od sezone pridelovanja in se spreminja od 150 do 170 hektarov jeseni do 300 hektarov spomladi.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

A.   Podnebje: razvrstitev proizvodov po kakovosti je še zlasti odvisna od spodaj navedenih podnebnih dejavnikov:

Podnebni dejavniki, ki vplivajo na kakovost krompirja „Patata Naxou“, so nizka stopnja vlažnosti in visoke temperature, ki preprečujejo napade pepelaste plesni, ki je najpogostejši povzročitelj izgub na pridelku krompirja. Te napade namreč spodbujajo več kot 90-odstotna relativna vlažnost in temperature pod 27 °C. Zato podnebni pogoji na otoku Naxos odločilno prispevajo k preprečevanju hujšega izbruha bolezni na pridelku krompirja in skupaj z drugimi redkimi bolezenskimi dejavniki na tem geografskem območju zmanjšujejo uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Poleg tega visoke temperature in veliko sonca na otoku Naxos omogočajo, da se doba rasti krompirja podaljša na celo leto in da gomolji odlično dozorijo. Nazadnje, razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami spodbujajo rast gomoljev.

B.   Tla: geološko podlago goratega dela otoka Naxos sestavljajo kristalne kamnine, predvsem granit, gnajs, marmor in skrilavec, geološko podlago ravnin in obalnega dela pa predvsem terciarne usedline, kot so lapor, peščenec in konglomerati.

Za tla na otoku je značilno, da so globoka, imajo peščeno in ilovnato sestavo grudastega videza, so brez natrija in tveganja erozije. Vsebujejo dovolj fosforja in kalija, srednje veliko magnezija ter malo organskih snovi. Peščena in ilovnata sestava tal omogoča dobro precejanje ter normalen razvoj enotnih in pravilnih gomoljev.

C.   Človeški dejavnik: tehnike pridelovanja so posebej prilagojene lokalnim razmeram, saj se s povezovanjem vseh navedenih prednosti najbolje izkoristijo sezonske padavine. Deževno obdobje od novembra do februarja se ujema z obdobjem, ko se razvijajo gomolji jesenskega pridelka in kali spomladanski pridelek. Ta popolna prilagoditev lokalnim podnebnim razmeram je dejansko vzrok za eno glavnih značilnosti pridelovanja krompirja na otoku Naxos: zgodnji pridelek.

Druga posebna tehnika pridelovalcev na otoku Naxos je zorenje pobranih in pokritih gomoljev na polju. Natančneje, potem ko regionalni pridelovalci krompirja izkopljejo gomolje in jih prvič preberejo, da odstranijo tujke in poškodovane gomolje, uporabijo tehniko pokrivanja gomoljev na polju s plastjo slame in krompirjevih rastlin, da jih zaščitijo pred soncem. Ves ta čas krompir „Patata Naxou“ zori in postaja trši, njegova lupina se debeli, zato je odpornejši pri prevozu, različne površinske poškodbe pa se zaprejo. S to tehniko se tudi lahko zmanjša tveganje za povečanje vsebnosti glikoalkaloidov med nadaljnjim ravnanjem.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Krompir „Patata Naxou“ je na trgu pridobil prav poseben sloves proizvoda z izjemno kakovostnimi in trajnimi lastnostmi. Ta sloves sega nazaj v začetke moderne grške države in obstaja že skoraj dve stoletji. Ta proizvod, ki se istoveti z otokom Naxos, je zelo pomemben za lokalno skupnost. Krompir „Patata Naxou“ se odtlej omenja v turističnih vodnikih, grškem in tujem tisku ter receptih uglednih kuharskih mojstrov.

Poleg tega ima krompir „Patata Naxou“, ker je spomladanski pridelek zgoden, posebno tržno vrednost.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Povezanost proizvoda z geografskim območjem temelji na slovesu. Kakovostna razlika krompirja „Patata Naxou“ je rezultat kombinacije posebnih geoloških in podnebnih značilnosti otoka Naxos ter tehnik pridelovanja, prilagojenih lokalnim razmeram. Ta razlika je dala krompirju „Patata Naxou“ poseben sloves v grškem prostoru, kar dokazujejo omembe, ki se pojavljajo od prve polovice 19. stoletja, ko se je krompir pojavil v Grčiji.

Krompir „Patata Naxou“ si je sloves pridobil leta 1841, ko so ga kot prvovrstno lokalno specialiteto ponudili kralju Otonu na obisku na otoku. Nato ga je Dugit leta 1874 opisal kot enega od znamenitih kmetijskih proizvodov otoka Naxos. Precej pozneje, leta 1911 je bilo v prvem ohranjenem popisu podeželja v Grčiji na otoku Naxos zabeleženih 111,9 hektarov, na katerih se je prideloval krompir. Leta 1926 je bil sloves krompirja „Patata Naxou“ tako velik, da je občina Glinado za emblem na svojem žigu izbrala krompirjevo rastlino.

Odlična kakovost krompirja, pridelanega na otoku Naxos, je grško državo spodbudila, da je na tem otoku leta 1953 ustanovila Državni center za pridelavo semenskega krompirja in leta 1959 krompir „Patata Naxou“ uvrstila na seznam proizvodov, ki jih mora varovati država. Od takrat je krompir „Patata Naxou“ eden od lokalnih proizvodov otoka, ki ga hvalijo grški in tuji turistični vodniki.

Danes je krompir „Patata Naxou“ znan po vsej Grčiji, kot dokazujejo številni članki v revijah in časopisih. O krompirju „Patata Naxou“ pišejo tudi specializirani turistični vodiči in gastronomske revije. Pojavlja se v receptih znanih grških kuharskih mojstrov, gastronomskih kritikah in na jedilnih listih uglednih restavracij. Poleg tega lokalni organi otoka Naxos vsako leto organizirajo praznike krompirja, ki potrjujejo njegov sloves in zgodovinski pomen za lokalno skupnost.

Za krompir „Patata Naxou“ je značilno, da je spomladanski pridelek zgoden. Natančneje, tehnike pridelovanja so zelo pomembne, kajti pridelovanje (sajenje) poteka v sezonah pridelovanja, ki najbolje izkoristijo sezonske padavine in razpoložljive vodne vire. Zgoden spomladanski pridelek krompirja „Patata Naxou“ je lastnost, ki daje proizvodu posebno tržno vrednost in spodbudi povpraševanje na začetku poletja, ko so zgodnje vrste krompirja redke.

Poleg tega pridelovalci krompirja na otoku Naxos gomolje prvič preberejo na polju po izkopu, da odstranijo tujke in poškodovane gomolje; nato gomolje na polju zložijo na kup ter jih pokrijejo s plastjo slame in plastjo krompirjevih rastlin, da jih zaščitijo pred soncem. Tako obdobje zorenja na polju izboljša shranjevanje proizvoda, ker postane trši, njegova lupina pa debelejša, zato je odpornejši pri prevozu, obenem pa se zaprejo različne površinske poškodbe. To tudi zniža vsebnost strupenih glikoalkaloidov.

Poleg tega so za to regijo značilni podnebni dejavniki, ki spodbujajo pridelavo krompirja „Patata Naxou“, in sicer nizka stopnja vlažnosti in visoke temperature, ki preprečujejo napade pepelaste plesni in tako zmanjšujejo izgube zaradi te hude bolezni krompirja. To v povezavi z redkimi bolezenskimi dejavniki na otoku zmanjšuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Hkrati visoke temperature in veliko sonca na otoku Naxos omogočajo, da se doba rasti krompirja podaljša na celo leto in gomolji odlično dozorijo. Nazadnje, razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami spodbujajo rast gomoljev, peščena in ilovnata sestava tal pa omogoča dobro precejanje ter normalen razvoj enotnih in pravilnih gomoljev.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minagric.gr/greek/data/ΠΡΟΔΙΑΓΡΑΦΕΣ%20ΠΡΟΪΟΝΤΟΣ%20YPAAT%2016%20ΦΕΒΡΟΥΑΡΙΟΥ%202010.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---