16.2.2011

Uradni list Evropske unije

C 49/2

SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 13. decembra 2010 in 14. februarja 2011

o spremembi izvedbenih ukrepov v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta

2011/C 49/02

PREDSEDSTVO EVROPSKEGA PARLAMENTA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 223(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta poslancev Evropskega parlamenta (1) (v nadaljevanju „statut“),

ob upoštevanju členov 8 in 23 Poslovnika Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Predsedstvo mora v skladu z izvedbenimi ukrepi v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta (2) (v nadaljevanju „izvedbeni ukrepi“) po potrebi vsako leto indeksirati znesek dodatka za parlamentarno pomoč na osnovi skupnega indeksa, ki ga določi Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3). Indeksacija lahko ima retroaktivno veljavo od meseca julija leta, na katera se nanaša indeks. Ta postopek zagotavlja, da se dodatek za parlamentarno pomoč prilagaja spremembam plač akreditiranih pomočnikov. Svet je z Uredbo (EU, Euratom) št. 1190/2010 (4) spremenil Uredbo (EU, Euratom) št. 1296/2009 (5), upoštevajoč sodbo Sodišča v zadevi C-40/10 (6), in prilagodil osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijske koeficiente, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009. Zato je treba ustrezno prilagoditi dodatek za parlamentarno pomoč z učinkom od 14. julija 2009. Zaradi te spremembe bi bilo treba prilagoditi tudi povečani znesek dodatka za parlamentarno pomoč, dogovorjen v spremembi proračuna št. 1 Evropske unije za proračunsko leto 2010 (7), novi znesek pa bi se moral uporabljati od istega dne kot prvotno povišanje, in sicer od 1. maja 2010. Svet je z Uredbo (EU) št. 1239/2010 (8) prilagodil osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijske koeficiente, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2010. Zato je treba ustrezno prilagoditi dodatek za parlamentarno pomoč z učinkom od 1. julija 2010.

(2)

Izvedbeni ukrepi tudi zagotavljajo, da lahko predsedstvo indeksira nadomestila za potovanja poslancev, splošno nadomestilo stroškov in dnevnice največ do stopnje, ki je enaka stopnji letne inflacije v Evropski uniji za mesec oktober prejšnjega leta in jo je objavil Eurostat. Stopnja inflacije med 1. novembrom 2009 in 31. oktobrom 2010, ki jo je sporočil Eurostat 16. novembra 2010, je bila 2,3-odstotna. Novi zneski bi se morali uporabljati od 1. januarja 2011 –

SPREJELO NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni ukrepi se spremenijo:

V členu 15 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	za potovanje z avtomobilom: 0,50 EUR/km, čemur se lahko prišteje cena za prevoz s trajektom ali podoben prevoz.“

V členu 20(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	za potovanje do 50 km: 22,51 EUR;“.

Člen 22 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Najvišji znesek letnega povračila iz naslova potnih stroškov, nastalih v primerih iz točke (b) člena 10(1), znaša 4 243 EUR.“;

(b)

prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Najvišji letni znesek, ki se lahko povrne iz naslova dejanskih potnih stroškov, nastalih med potovanji, ki jih opravijo predsedniki odborov ali pododborov, da bi sodelovali na konferencah ali prireditvah, na katerih se obravnava tematika evropskega značaja, ki spada v pristojnosti njihovega odbora ali pododbora, s parlamentarno razsežnostjo, znaša 4 243 EUR. Za sodelovanje je potrebno predhodno dovoljenje predsednika Parlamenta, ki je izdano potem, ko se preverijo razpoložljiva sredstva v okviru navedenega najvišjega zneska.“

4.	V členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Če uradna dejavnost poteka na ozemlju Skupnosti, poslanci prejmejo pavšalno nadomestilo v višini 304 EUR.“

5.	V členu 26 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Mesečni znesek nadomestila iz člena 25 znaša 4 299 EUR.“

6.	V členu 33 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Najvišji mesečni znesek kritja stroškov za vse osebne sodelavce iz člena 34 znaša 18 189 EUR. Z učinkom od 1. maja 2010 ta znesek znaša 19 689 EUR. Z učinkom od 1. julija 2010 ta znesek znaša 19 709 EUR.“

Člen 2

1. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Točke 1 do 5 člena 1 se uporabljajo od 1. januarja 2011.

3. Točka 6 člena 1 se uporablja od 14. julija 2009.

(1) Sklep 2005/684/ES, Euratom, Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (UL L 262, z dne 7.10.2005, str. 1).

(2) Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta (UL C 159, 13.7.2009, str. 1).

(3) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(4) UL L 333, 17.12.2010, str. 1.

(5) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009 (UL L 348, 29.12.2009, str. 10).

(6) Sodba z dne 24. novembra 2010 v zadevi C-40/10 Komisija proti Svetu (še ni objavljena v poročilih Sodišča).

(7) UL L 183, 16.7.2010, str. 1.

(8) UL L 338, 22.12.2010, str. 1.

16.2.2011

Uradni list Evropske unije

C 49/5

Menjalni tečaji eura (1)

15. februarja 2011

2011/C 49/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3510
JPY	japonski jen	113,21
DKK	danska krona	7,4567
GBP	funt šterling	0,83750
SEK	švedska krona	8,7255
CHF	švicarski frank	1,3124
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8335
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,293
HUF	madžarski forint	271,06
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7059
PLN	poljski zlot	3,9287
RON	romunski leu	4,2518
TRY	turška lira	2,1504
AUD	avstralski dolar	1,3503
CAD	kanadski dolar	1,3317
HKD	hongkonški dolar	10,5282
NZD	novozelandski dolar	1,7925
SGD	singapurski dolar	1,7290
KRW	južnokorejski won	1 514,24
ZAR	južnoafriški rand	9,8511
CNY	kitajski juan	8,9020
HRK	hrvaška kuna	7,4068
IDR	indonezijska rupija	12 015,55
MYR	malezijski ringit	4,1185
PHP	filipinski peso	58,919
RUB	ruski rubelj	39,5770
THB	tajski bat	41,489
BRL	brazilski real	2,2525
MXN	mehiški peso	16,2620
INR	indijska rupija	61,4980

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

16.2.2011

Uradni list Evropske unije

C 49/6

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1060/2010 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih hladilnih aparatov

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 49/05

1. Objava naslovov in sklicevanj na prehodne metode merjenja (1) pri izvajanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1060/2010 ter zlasti prilog VI in VII k Delegirani uredbi.

Merjeni parameter	Organizacija	Sklic	Naziv
Izrazi, opredelitve, simboli in razvrstitev	CEN	Klavzuli 3 in 4 standarda EN 153. Kadar sta klavzuli 3 in 4 standarda EN 153 v nasprotju z opredelitvami iz člena 2 in Priloge I k Uredbi (ES) št. 643/2009, prevlada navedena uredba.	Metode merjenja porabe energije pri gospodinjskih hladilnikih, omarah za shranjevanje zamrznjene hrane, zamrzovalnikih hrane in njihovih kombinacijah, ki se napajajo iz električnega omrežja, skupaj s pripadajočimi značilnostmi
Splošni preskusni pogoji	CEN	Klavzula 8 standarda EN 153. Kadar je klavzula 8 standarda EN 153 v nasprotju s pogoji iz dela 1 Priloge III k Uredbi (ES) št. 643/2009, prevlada navedena uredba.
Zbiranje in odstranjevanje odtajane vode	CEN	Klavzula 5 standarda EN 153
Temperature shranjevanja	CEN	Klavzuli 6 in 13 standarda EN 153. Kadar sta klavzuli 6 in 13 standarda EN 153 v nasprotju s tabelo 4 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 643/2009, prevlada navedena uredba.
Določitev linearnih dimenzij, prostornin in površin	CEN	Klavzula 7 standarda EN 153
Poraba energije	CEN	Klavzula 15 standarda EN 153
Čas dviga temperature	CEN	Klavzula 16 standarda EN 153
Zamrzovalna zmogljivost	CEN	Klavzula 17 standarda EN 153
Vgrajeni hladilni aparati	CEN	Priloga D standarda EN 153
Nazivne značilnosti in nadzorni postopek	CEN	Priloga E standarda EN 153. Kadar je Priloga E standarda EN 153 v nasprotju s tabelo 1 Priloge V k Uredbi (ES) št. 643/2009, prevlada navedena uredba.
Sestavni deli poročila o preskusu, označevanje	CEN	Klavzuli 20 in 21 standarda EN 153
Hrup	Mednarodna komisija za elektrotehniko	IEC 60704-1	Gospodinjski in podobni električni aparati – Predpis za preskušanje akustičnega hrupa v zraku – Del 1: Splošne zahteve
		IEC 60704-2-14	Gospodinjski in podobni električni aparati – Predpis za preskušanje akustičnega hrupa v zraku – Del 2–14: Posebne zahteve za hladilnike, omare za shranjevanje zamrznjene hrane in zamrzovalnike hrane
		IEC 60704-3	Gospodinjski in podobni električni aparati – Predpis za preskušanje akustičnega hrupa v zraku – Del 3: Postopek za določanje in preverjanje prijavljenih vrednosti emisij hrupa
Poraba moči	Evropska komisija	Uredba (ES) št. 1275/2008	Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti
Vlažnost predelka za shranjevanje vina	Evropska komisija	Del 2(d) tega sporočila	Metoda merjenja pri aparatih za shranjevanje vina

2. Metoda merjenja pri aparatih za shranjevanje vina

(a) Splošni preskusni pogoji

—	Trajanje preskusnega obdobja je določeno v skladu s klavzulo 8 standarda EN 153.

—

Časovno spreminjanje temperature shranjevanja se meri trikrat in sicer na naslednji način: prvo merjenje se izvede ob najnižji predpisani temperaturi okolja za klimatski razred aparata za shranjevanje vina, drugo merjenje pri temperaturi okolja + 25 °C, tretje pa pri najvišji predpisani temperaturi okolja za klimatski razred aparata za shranjevanje vina.

—	Merjenje aktivne ali pasivne regulacije vlažnosti predelka se izvaja pri vlažnosti okolja med 50 % in 75 % ter pri temperaturi okolja + 25 °C.

—	Merjenje aktivne ali pasivne regulacije vlažnosti predelka in merjenje časovnega spreminjanja temperature shranjevanja pri temperaturi okolja + 25 °C se lahko izvajata istočasno.

—	Povprečna temperatura shranjevanja (twma ) vsakega predelka je nastavljena na + 12 °C ali na najbližjo hladnejšo temperaturo.

—	Odstranljivi deli, ki so po navedbah proizvajalca potrebni za pravilno toplotno in mehansko delovanje predelkov za shranjevanje vina, se namestijo na predvideno mesto v skladu z navodili proizvajalca.

(b) Povprečna temperatura shranjevanja (twma ) vsakega predelka se izračuna na naslednji način:

Formula

pri čemer je:

— twim= integrirano časovno povprečje trenutne vrednosti temperature ene embalažne enote 500 g nadomestka hrane (embalažne enote M), nameščene na točkah merjenja (Twi ) v skladu s sliko 1,

— n= število nadomestkov hrane (embalažnih enot M), postavljenih na merilnih točkah (Twi ), 1 ≤ n ≤ 3.

(c) Časovno spreminjanje temperature shranjevanja, v nadaljnjem besedilu „temperaturna amplituda“, se izmeri na vsaki točki merjenja (Twi ) v skladu s sliko 1. Izračuna se kot povprečje razlik med najtoplejšo in najhladnejšo trenutno vrednostjo temperature (twi ), izmerjenih med dvema zaporednima ustavitvama hladilnega sistema med preskusnim obdobjem. Če ni mogoče določiti dveh zaporednih ustavitev hladilnega sistema, se prouči možnost uporabe zaporednih obdobij 4 ur.

Šteje se, da časovno spreminjanje temperature shranjevanja dosega vrednost 0,5 K iz točke (l)(ii) Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1060/2010, če so povprečja vseh temperaturnih amplitud v vsaki točki merjenja (Twi ) manjša od 0,5 K pri vseh treh merilnih temperaturah okolja.

(d) Relativna vlažnost vsakega predelka (Hwm ) se meri v odstotkih in zaokroži na vrednost najbližjega celega števila na naslednji način:

—	Hwm se meri z uporabo senzorja vlažnosti, nameščenega na točki merjenja (Tw2 ), v skladu s sliko 1,

—	pri aparatih za shranjevanje vina z enojnimi vrati, ki so s fiksnimi ali prilagodljivimi delilniki razdeljeni v ločene predelke z neodvisno regulacijo temperature, se Hwm meri za vsak predelek v skladu s sliko 1,

—	šteje se, da aktivna ali pasivna regulacija vlažnosti predelka doseže razpon med 50 % in 80 %, kot je navedeno v točki (l)(iii) Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1060/2010, kadar izmerjena relativna vlažnost (Hwm ) med merilnim obdobjem ostane med 50 % in 80 %,

—	če je višina predelka ali podpredelka (hw ) manjša od 400 mm (slika 1), se Hwm za ta predelek ali podpredelek ne meri.

(e) Nazivna zmogljivost v številu standardnih 75-centilitrskih steklenic se izmeri v skladu z zadnjim odstavkom točke 1(1) Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1060/2010 na naslednji način:

—	dimenzija standardnih steklenic se izmeri v skladu s sliko 2,

—	skupna teža vsake standardne steklenice je 1 200 ± 50 gr. Da se doseže ta teža, se standardne steklenice lahko napolnijo z vodo ali enakovredno tekočino,

—

na vsako mesto, ki je ob normalni uporabi s strani končnega uporabnika namenjeno eni steklenici, se v skladu s spodaj navedenimi specifikacijami postavi ena standardna steklenica. Tehnična dokumentacija iz člena 3(c) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1060/2010 vsebuje skico načrta nalaganja steklenic z lokacijo steklenic, ki se uporablja za merjenje:

(i)	oddaljenost od stranske stene/zadnje stene/vrat (2) v skladu z navodili proizvajalca;

(ii)	če ni navodil, veljata zadnji konec polic in 5-milimetrska razdalja do vrat kot omejitev za postavitev steklenice, zagotovljena mora biti ustrezna funkcija hlajenja;

(iii)

steklenice, ki se postavijo na police na vratih, se lahko dotikajo vratne obloge;

(iv)	če je izparilnik pokrit s fiksno zaščitno prevleko, se lahko steklenice nakopičijo do te zaščitne prevleke, zagotovljena mora biti ustrezna funkcija hlajenja;

(v)	steklenice se lahko položijo v nasprotnih smereh ter neposredno druga na drugo;

(vi)	steklenice se lahko dotikajo stranskih sten, če proizvajalec ne navaja drugače;

(vii)

steklenice se lahko položijo vodoravno, navpično ali poševno, če fiksne naprave predvidevajo poševen položaj;

(viii)

premični deli, na primer snemljive police, morajo pri polnjenju ostati premični in dostopni.

Slika 1

Točke merjenja (Twi ) v predelkih za shranjevanje vina

(dimenzije v milimetrih)

Pogled od spredaj

Stranski pogled

Pri čemer velja:

— hw= višina predelka za shranjevanje vina v milimetrih

— D1 in D2 = razdalja med referenčnima črtama za določanje neto prostornine

—	Če obstaja predal, se polica nad tem predalom namesti na najnižjo možno lego, kot je prikazano s točko 1 na sliki 1.

—	Točke merjenja temperature (Twi ) morajo biti enako oddaljene od obeh strani predelka, in sicer na razdalji D1/2 ali D2/2, kot prikazuje slika 1.

—	Točka merjenja vlažnosti mora biti največ 100 mm oddaljena od točke Tw2 (glej točko 2 na sliki 1).

—	Če je hw > 400, se uporabijo tri točke merjenja temperature (Tw1, Tw2 in Tw3 ).

—	Če je 300 < hw ≤ 400, se uporabita dve točki merjenja temperature (Tw1 in T w3).

—	Če je hw ≤ 300 mm, se uporabi samo ena točka merjenja temperature (Tw2 ).

Slika 2

Standardna steklenica

(1) Te prehodne metode naj bi na koncu nadomestili usklajeni standardi. Ko bodo usklajeni standardi na voljo, bodo sklici nanje v skladu s prilogama VI in VII k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1060/2010 objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

(2) Prostor med zadnjo steno/stransko steno/vrati naprave in dnom/vrhom steklenice.

16.2.2011

Uradni list Evropske unije

C 49/16

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Omana in Saudove Arabije

2011/C 49/10

Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Omana in Saudove Arabije, ki povzroča znatno škodo industriji Unije.

1. Pritožba

Pritožbo je 3. januarja 2011 vložil odbor proizvajalcev polietilen tereftalata (PET) v Evropi („pritožnik“) (Committee of Polyethylene Terephthalate Manufacturers in Europe – CPME) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji.

2. Izdelek v preiskavi

Izdelek v preiskavi je polietilen tereftalat z viskoznim številom 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5 („izdelek v preiskavi“).

3. Trditev o dampingu (2)

Izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Omana in Saudove Arabije („zadevni državi“), trenutno uvrščen v oznako KN 3907 60 20. Ta oznaka KN je zgolj informativna.

Zanesljivih podatkov o domačih cenah za zadevni državi ni, zato trditev o dampingu temelji na primerjavi konstruirane normalne vrednosti (proizvodni stroški, prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter dobiček) z izvozno ceno (na ravni franko tovarna) izdelka v preiskavi za izvoz v Unijo (3).

Na podlagi tega so izračunane stopnje dampinga za zadevni državi znatne.

4. Trditev o škodi

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevnih držav na splošno povečal po absolutnem obsegu in tržnem deležu.

Iz dokazov prima facie, ki jih je predložil pritožnik, je razvidno, da so obseg in cene uvoženega izdelka v preiskavi med drugim negativno vplivali na prodane količine, raven zaračunanih cen in tržni delež industrije Unije, kar znatno škodi celotnemu poslovanju, finančnemu stanju in stanju zaposlenosti industrije Unije.

5. Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav za damping in ali je ta industriji Unije povzročil škodo. Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali uvedba ukrepov ne bi bila v interesu Unije.

5.1 Postopek za ugotavljanje dampinga

Proizvajalci izvozniki (4) izdelka v preiskavi iz zadevnih držav so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.1.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

5.1.1.1 Postopek za izbiro proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, ki jih je treba preiskati

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki v zadevnih državah, poslala vprašalnike vsem znanim proizvajalcem izvoznikom, združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevnih držav. Vsi proizvajalci izvozniki in njihova predstavniška združenja so pozvani, da se javijo Komisiji po telefaksu v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, in zahtevajo vprašalnik.

Proizvajalci izvozniki in, kadar je ustrezno, združenja proizvajalcev izvoznikov morajo predložiti izpolnjene vprašalnike v 37 dneh od dneva objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, razen če ni drugače določeno.

V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnosti družb v zvezi z izdelkom v preiskavi, stroških proizvodnje, prodaji izdelka v preiskavi na domačem trgu zadevnih držav in prodaji izdelka v preiskavi v Uniji.

5.1.2 Preiskava nepovezanih (5) uvoznikov (6) (7)

Ker lahko postopek vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti naslednje informacije o svojih družbah:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	natančen opis dejavnosti družbe po svetu v zvezi z izdelkom v preiskavi,

—	skupni prihodek od prodaje v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010,

—	količino v tonah in vrednost v EUR uvoza v Unijo ter nadaljnje prodaje uvoženega izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav na trgu Unije v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (8), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo izdelka v preiskavi,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov („preverjanje na kraju samem“). Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije v zvezi z nesodelujočimi uvozniki temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid za te strani je lahko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovale.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom v preiskavi in prodaji izdelka v preiskavi.

5.2 Postopek za ugotavljanje škode

Škoda je znatna škoda, povzročena industriji Unije, ali grožnja znatne škode tej industriji ali znatno oviranje vzpostavitve takšne industrije. Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno določitev obsega dampinškega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka navedenega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena znatna škoda, so proizvajalci Unije izdelka v preiskavi pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.2.1 Preiskava proizvajalcev Unije

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, je Komisija izbrala vzorec in ustrezno omejila število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvede v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Komisija je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji za pregled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, da pregledajo dokumentacijo (za to morajo kontaktirati Komisijo, katere kontaktni podatki so v oddelku 5.6.) in predložijo pripombe o ustreznosti te izbire v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in združenja proizvajalcev Unije.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, finančnem stanju družb, njihovih dejavnostih v zvezi z izdelkom v preiskavi, stroških proizvodnje in prodaji izdelka v preiskavi.

5.3 Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena damping in škoda, bo v skladu s členom 21 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova predstavniška združenja, uporabniki in njihova predstavniška združenja ter predstavniške organizacije potrošnikov so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Predstavniške organizacije potrošnikov morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o interesu Unije v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

5.4 Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.5 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

5.6 Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Zainteresirane strani morajo predložiti svoja stališča, vključno z informacijami za izbiro vzorca, izpolnjenimi vprašalniki in dopolnitvami teh dokumentov, pisno na papirju in v elektronski obliki ter pri tem navesti svoje ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in številko telefaksa. Če zainteresirana stran ne more predložiti stališč in zahtevkov v elektronski obliki zaradi tehničnih razlogov, mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (9).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/092

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca GD Trade za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije. Takšno zaslišanje se praviloma izvede najpozneje konec četrtega tedna po razkritju začasnih ugotovitev.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD Trade: (http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/ho/index_en.htm).

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v 9 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (10).

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) Damping je prodaja izdelka za izvoz („zadevni izdelek“) po ceni, nižji od njegove „normalne vrednosti“. Normalna vrednost je običajno primerljiva cena „podobnega“ izdelka na domačem trgu države izvoznice. Izraz „podobni izdelek“ pomeni izdelek, ki je zadevnemu izdelku enak v vseh vidikih, ali če takega izdelka ni, izdelek, ki mu je zelo podoben.

(3) 27 držav članic Evropske unije: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(4) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevnih državah, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz zadevnega izdelka. Izvozniki, ki izdelka ne proizvajajo, običajno niso upravičeni do individualne stopnje dajatve.

(5) V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starši in otrok, (iii) bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre), (iv) stari starši in vnuki, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svaki in svakinje. (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). V tej zvezi „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(6) Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo 1 k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. Za opredelitev povezane strani glej opombo 5.

(7) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja dampinga uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(8) Za opredelitev povezane strani glej opombo 5.

(9) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupnega v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(10) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

16.2.2011

Uradni list Evropske unije

C 49/21

Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Omana in Saudove Arabije

2011/C 49/11

Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), prejela pritožbo o domnevnem subvencioniranju uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Omana in Saudove Arabije, ki povzroča znatno škodo industriji Unije.

1. Pritožba

Pritožbo je 3. januarja 2011 vložil odbor proizvajalcev polietilen tereftalata (PET) v Evropi (CPME) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih vrst polietilen tereftalata.

2. Izdelek v preiskavi

Izdelek v tej preiskavi je polietilen tereftalat z viskoznim številom 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 („izdelek v preiskavi“).

3. Trditev o subvencioniranju

Izdelek, ki se domnevno uvaža po subvencioniranih cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Omana in Saudove Arabije („zadevni državi“), trenutno uvrščen v oznako KN 3907 60 20. Ta oznaka KN je zgolj informativna.

(a) Oman

Trdi se, da je edini proizvajalec izdelka v preiskavi s poreklom iz Omana deležen ugodnosti številnih subvencij omanske vlade.

Subvencije med drugim vključujejo oprostitev davka na dohodek ter oprostitev uvoznih in izvoznih dajatev za subjekte v posebnem gospodarskem območju, ugodna posojila za naložbene projekte izvozno usmerjenih panog in projekte, pri katerih je visok delež zaposlenih omanskih državljanov, subvencionirane obrestne mere pri posojilih omanske razvojne banke (osebe javnega prava), ki se po ureditvi prevoza prek komercialnih bank dodelijo omanskim izvoznikom, izvozne subvencije na izvoz z dodano vrednostjo najmanj 25 % pri izvozu v nearabske države ter oskrba z vodo, plinom in elektriko po nižjih cenah.

Trdi se, da so zgoraj navedene sheme subvencije, ker vključujejo finančni prispevek omanske vlade (vključno z osebami javnega prava) in pomenijo ugodnosti za prejemnika. Trdi se, da so pogojene z izvažanjem in/ali omejene na nekatera podjetja znotraj določenega geografskega območja v pristojnosti organa, ki podeljuje subvencije, in/ali omejene na nekatere sektorje ali nekatera podjetja, zaradi česar so specifične in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(b) Saudova Arabija

Trdi se, da je edini proizvajalec izdelka v preiskavi s poreklom iz Saudove Arabije deležen ugodnosti številnih subvencij vlade Saudove Arabije.

Subvencije med drugim vključujejo nižje pristaniške pristojbine za izvoz, oprostitev pristojbin za skladiščenje pri blagu za izvoz, oprostitev izvoznih dajatev in vseh drugih davkov za izvozno usmerjene obrate, uvoz surovin in investicijskega blaga brez plačila uvoznih dajatev in nižje tarife oskrbe z vodo, plinom in elektriko za subjekte v posebnih gospodarskih območjih, brezobrestna posojila iz saudskega sklada za industrijski razvoj za družbe z najmanj 50 % saudskega kapitala, oprostitev davka na dohodek za družbe z najmanj 25 % saudskega kapitala ter znižane cene za vodo, plin in elektriko za nekatere družbe. Vlada Saudove Arabije prek družbe Aramco, ki je v državni lasti (oseba javnega prava), uporablja sistem dvojnih cen, v katerem imajo domači proizvajalci dostop do surovin po cenah, ki so nižje od cen na mednarodnem trgu.

Trdi se, da so zgoraj navedene sheme subvencije, ker vključujejo finančni prispevek vlade Saudove Arabije (vključno z osebami javnega prava) in pomenijo ugodnosti za prejemnika, tj. proizvajalca izvoznika izdelka v preiskavi. Trdi se, da so pogojene z izvažanjem in/ali omejene na nekatera podjetja znotraj določenega geografskega območja v pristojnosti organa, ki podeljuje subvencije, in/ali omejene na nekatere sektorje ali nekatera podjetja, zaradi česar so specifične in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Sistem dvojnih cen je specifičen, ker se surovine lahko uporabljajo le v petrokemijskem sektorju (inherentna specifičnost).

4. Trditev o škodi

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz Omana in Saudove Arabije na splošno povečal po absolutnem obsegu in tržnem deležu.

5. Postopek

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav za subvencioniranje in ali je to industriji Unije povzročilo škodo. Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije.

5.1 Postopek za ugotavljanje subvencioniranja

Proizvajalci izvozniki (2) izdelka v preiskavi iz zadevnih držav so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.1.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

5.1.1.1 Postopek izbire v zadevnih državah proizvajalcev izvoznikov, ki jih je treba preiskati

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki v zadevnih državah, poslala vprašalnike vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah, vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevnih držav. Vsi proizvajalci izvozniki in združenja proizvajalcev izvoznikov so pozvani, da se javijo Komisiji po telefaksu ali elektronski pošti najpozneje v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, in zahtevajo vprašalnik.

Proizvajalci izvozniki in po potrebi združenja proizvajalcev izvoznikov morajo predložiti izpolnjene vprašalnike v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom v preiskavi, prodaji izdelka v preiskavi na domačem trgu zadevnih držav in prodaji izdelka v preiskavi v Uniji.

Vprašalniki bodo poslani tudi organom zadevnih držav izvoznic.

5.1.2 Preiskava nepovezanih (3) uvoznikov (4) (5)

—	ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	natančen opis dejavnosti družbe v zvezi z izdelkom v preiskavi,

—	skupni promet v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010,

—	količino v tonah in vrednost v EUR uvoza v Unijo ter nadaljnje prodaje uvoženega izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav na trgu Unije v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (6), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo izdelka v preiskavi,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

5.2 Postopek za ugotavljanje škode

Škoda je znatna škoda, povzročena industriji Unije, ali grožnja znatne škode tej industriji ali znatno oviranje vzpostavitve takšne industrije. Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno določitev obsega subvencioniranega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka navedenega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena znatna škoda, so proizvajalci Unije izdelka v preiskavi pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.2.1 Preiskava proizvajalcev Unije

Ker postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Komisija je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji za v pregled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, da pregledajo dokumentacijo (v ta namen morajo stopiti v stik s Komisijo; kontaktni podatki so v oddelku 5.6) in predložijo pripombe o primernosti te izbire v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in združenja proizvajalcev Unije.

5.3 Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena subvencioniranje in škoda, bo v skladu s členom 31 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova predstavniška združenja, uporabniki in njihova predstavniška združenja ter predstavniške organizacije potrošnikov so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Predstavniške organizacije potrošnikov morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o interesu Unije v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 31, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

5.4 Druga pisna stališča

5.5 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

5.6 Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/092

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije. Takšno zaslišanje se praviloma izvede najpozneje konec četrtega tedna po razkritju začasnih ugotovitev.

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe zaključi v 13 mesecih po datumu objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 12(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v 9 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Obdelava osebnih podatkov

(1) UL L 188, 8.7.2009, str. 93.

(2) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevnih državah, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz zadevnega izdelka. Izvozniki, ki izdelka ne proizvajajo, običajno niso upravičeni do individualne stopnje dajatve.

(3) V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starši in otrok, (iii) bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre), (iv) stari starši in vnuki, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svaki in svakinje. (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). V tej zvezi „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(4) Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo 1 k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. Za opredelitev povezane strani glej opombo 3.

(5) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja subvencioniranja uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(6) Za opredelitev povezane strani glej opombo 3.

(7) To je zaupen dokument v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (UL L 188, 18.7.2009, str. 93) in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(8) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

16.2.2011

Uradni list Evropske unije

C 49/26

DRŽAVNE POMOČI – NIZOZEMSKA

(členi 107 do 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije)

Državna pomoč MC 10/09 – Nakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda ING

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 49/12

Komisija je Nizozemsko z dopisom z dne 29. novembra 2010 uradno obvestila o svojem sklepu sui generis glede pomoči MC 10/09.

BESEDILO DOPISA

„I. POSTOPEK

(1)

Komisija je v odločbi z dne 18. novembra 2009 v zadevi C 10/09 (v nadaljnjem besedilu: ‚odločba v zadevi ING‘ ali ‚odločba z dne 18. novembra 2009‘) (1) v korist družbe ING odobrila kapitalski vložek v višini 10 milijard EUR (temeljni vrednostni papirji prvega reda), dodatno pomoč v višini približno 2 milijard EUR kot posledico spremembe pogojev poplačila za navedene vrednostne papirje, ukrep za varovanje oslabljenih sredstev v zvezi s portfeljem, katerega neporavnani saldo znaša približno 30 milijard EUR, ter likvidnostna jamstva.

(2)

V tretji alinei uvodne izjave 88 odločbe v zadevi ING je navedena naslednja zaveza Nizozemske v zvezi z nakupom vrednostnih papirjev prvega in drugega reda: ‚Nakup kapitala drugega reda in hibridnih instrumentov prvega reda bo v prihodnje Komisiji predložen v odobritev za vsak primer posebej, in sicer v obdobju treh let od datuma sprejetja te odločbe ali dokler ING Nizozemski v celoti ne poplača temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda (vključno z zadevnimi natečenimi obrestmi kuponov na temeljni kapital prvega reda in provizijami izhodnih premij), odvisno od tega, kaj nastopi prej.‘

(3)	Nizozemska je 16. oktobra 2010 Komisiji posredovala dopis ING za odobritev nakupa vrste hibridnih instrumentov, 31. december 2010 pa naj bi bil prvi nakupni datum za skupinski hibridni instrument prvega reda v višini 1,5 milijarde USD z obrestno mero 8,439 %.

(4)	Komisija je 27. oktobra 2010 obvestila Nizozemsko, da na podlagi odločbe v zadevi ING zaenkrat ne vidi razlogov za odobritev nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda. Nizozemsko je pozvala, naj predloži posodobljen časovni načrt za poplačilo temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda.

(5)	Nizozemski organi so 5. novembra 2010 posredovali drugi dopis ING, v katerem je bila Komisija zaprošena, naj sprejme sklep o zahtevi ING za odobritev nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda.

(6)	Komisija je 9. novembra 2010 Nizozemski poslala opomin v zvezi s časovnim načrtom za poplačilo temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda. Uradni časovni načrt do zdaj ni bil predložen.

(7)	16. novembra 2010 je Nizozemska Komisijo zaprosila za uradno odobritev. 18. novembra 2010 je po elektronski pošti obvestila Komisijo, da podpira zahtevo ING za odobritev nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda.

(8)	Nizozemska je Komisijo obvestila, da se zaradi nujnosti izjemoma strinja s tem, da se sklep v zvezi z nakupom skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda sprejme v angleškem jeziku.

II. DEJSTVA

1. Opis družbe ING

(9)

ING sestavljajo ING Groep N.V. (v nadaljnjem besedilu: ING), tj. matična holdinška družba, ki ima 100-odstotni nadzor nad ING Bank N.V. in ING Verzekeringen N.V., ter dve podholdinški družbi, ki nadzorujeta bančne oziroma zavarovalniške odvisne družbe. Od konca leta 2009 je bila bilančna vsota ING 1 164 milijard EUR.

(10)

Za ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti (med drugim) je ING prejela ukrepe, navedene v točki 1. Komisija je navedene ukrepe potrdila v odločbi v zadevi ING, potem ko je Nizozemska sprejela več zavez. V skladu s temi zavezami mora ING najpozneje do konca leta 2013 odsvojiti celotno ING Verzekeringen N.V. (uvodna izjava 82) in spoštovati določene zaščitne ukrepe v zvezi z ravnanjem, vključno s tem, da pred nakupom hibridnih kapitalskih instrumentov vsak primer predloži Komisiji v odobritev (tretja alinea uvodne izjave 88). Zaščitni ukrepi v zvezi z ravnanjem veljajo tri leta ali dokler ING Nizozemski v celoti ne poplača temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

(11)	V uvodni izjavi 76 odločbe v zadevi ING je opisan časovni načrt za poplačilo temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda po osnovnem scenariju v skladu s finančnimi napovedmi v potrjenem načrtu prestrukturiranja. Poznejše javne izjave družbe ING so vzbudile dvome glede teh načrtov (2).

2. Opis skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda

(12)

Decembra 2000 je holdinška družba ING izdala skupinski hibridni instrument prvega reda v višini 1,5 milijarde USD s prvim nakupnim datumom 31. decembra 2010. Po tem datumu je nakup možen vsako četrtletje. Instrument ima polletni kupon 8,439 % na leto. Po prvem nakupnem datumu se bo kupon spremenil v četrtletni kupon s trimesečno obrestno mero Libor (3) plus 3,6 % na leto. Za nakup instrumenta mora ING nakup objaviti 30 do 60 dni pred nakupnim datumom.

(13)	Skupinski hibridni instrument prvega reda, ki ga je izdala holdinška družba ING, je bil z ustreznim instrumentom prvega reda plasiran na stopnji ING Insurance (INGV). Skupinski hibridni instrument prvega reda ne podeljuje glasovalne pravice.

(14)

Ko se je družba ING 22. julija 2010 prvič obrnila na Komisijo zaradi nakupa hibridnih instrumentov, se je s skupinskim hibridnim instrumentom prvega reda trgovalo po približno 85 % nominalne vrednosti. Ker pa se je nakupni datum približeval in je trg pričakoval, da bo instrument dan v prodajo, je cena narasla na skoraj 100 %.

3. Stališče Nizozemske

(15)

V elektronskem sporočilu z dne 18. novembra 2010 je Nizozemska utemeljila svojo priglasitev z navedbo namer, ki jih je izrazila ING, v skladu s katerimi je ‚ING v tem trenutku dobro pripravljena, da kmalu v gotovini odplača prvo tranšo temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda‘. Čas tega najavljenega odplačila pa ni bil določen.

(16)

V podporo nakupu je Nizozemska razložila, da kakršna koli želja po tem, da so vlagatelji v skupinski hibridni instrument prvega reda vključeni v porazdelitev bremena, tako da so pripravljeni sprejeti ceno, ki je bistveno nižja od nominalne vrednosti, glede na trenutno tržno ceno 96–98 centov na dolar ni več realistična in posledično ponudba za odkup ni več ekonomsko izvedljiva. Izplačilo po nominalni vrednosti je zato edina možnost, ki jo ima ING, da lahko črta hibridni instrument iz svojih poslovnih knjig.

(17)

Če ne bi prišlo do nakupa, bi to pomenilo negativen signal trgu in vodilo k domnevi, da ING (ne glede na razlog) ni sposobna učinkovito upravljati svojega kapitala v skladu s tržnimi običaji in pričakovanji. Zato bi bilo izdajanje takšnih instrumentov za ING v prihodnosti težje. V zvezi s tem se utemeljuje tudi, da bi se, če ne bi prišlo do nakupa, povečali stroški financiranja ING ter zmanjšali njeni dobički in s tem sredstva, ki so na voljo za odkup temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda.

(18)

Prvi nakupni datum za zadevni skupinski hibridni instrument prvega reda je 31. december 2010, potem pa se bo obrestna mera s sedanjih 8,439 % spremenila v Libor plus 3,6 %. Čeprav bi zaradi trenutno nizkih Libor stopenj to pomenilo nižja plačila obresti za skupinski hibridni instrument prvega reda, ING trdi, da je znižala fiksno obrestno mero 8,439 % na Libor plus 2 %, torej na stopnjo, nižjo od tistega, kar je treba plačati za kupon po prvem nakupnem datumu. Poleg tega se utemeljuje, da so Libor stopnje spremenljive in zato negotove. ING posledično argumentira, da bi se učinki spremembe obrestne mere kazali v tem, kako trg ocenjuje te stroške z uporabo krivulje zamenjave, ter da bi se stroški povečali za 156 bazičnih točk.

(19)

Medtem ko bi predlagane spremembe iz sporazuma Basel III omejile vrednost skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda za kapitalske namene, zadevnega instrumenta ne bi bilo več mogoče obravnavati kot instrument prvega reda v skladu s prenovljenimi smernicami CEBS za instrumente prvega reda, ki jih morajo nacionalni regulativni organi začeti izvajati do 31. decembra 2010. Navedeno je, da bi obstoječa struktura lahko spadala pod zaščito obstoja (‚grandfathering‘), vendar je pričakovati, da bi bila takšna zaščita dopustna le do 1. januarja 2013. Zato bi bil s to možnostjo skupinski hibridni instrument prvega reda s kapitalskega vidika že odveč, saj ne pomeni kapitalske rezerve na podlagi načela časovne neomejenosti poslovanja.

(20)

Če ne bi prišlo do nakupa hibridnega instrumenta, bi to pomenilo, da bi povezave med holdingom/skupino ali banko in INGV prek tekočih plačil obresti na trenutne instrumente znotraj skupine še naprej obstajale. Takšne stalne povezave bi ovirale odsvojitev zavarovalnega dela ING. Navedeno je, da bi odsvojitev INGV imela za posledico presežni hibridni kapital prvega reda na ravni skupine/holdinga.

III. OCENA

(21)

V zvezi s pravno podlago tega sklepa je treba opozoriti, da se vprašanje odobritve nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda postavlja v okviru izvajanja odločbe v zadevi ING. V skladu z zavezami Nizozemske odločba v zadevi ING ne dovoljuje nakupa hibridnih kapitalskih instrumentov brez odobritve Komisije (predhodna prepoved nakupov). Navedena odločba zato ne izključuje odobritve nakupa v poznejši fazi, če se predložijo nova dejstva ali argumenti v podporo nakupu. V tem sklepu je prikazano izvajanje odločbe v zadevi ING.

(22)

Ta sklep spremljanja je sklep sui generis. Čeprav to ni predvideno v Uredbi (ES) št. 659/1999, je v uvodni izjavi 88 odločbe z dne 18. novembra 2009 določen postopek odobritve, v katerem lahko država članica od Komisije zahteva odobritev nakupa hibridnih instrumentov v zadevi ING. Ker je Nizozemska predložila takšno zahtevo, mora Komisija oceniti, ali se predlagani nakup lahko dovoli.

(23)

Kar zadeva obseg ocene, je treba vsak nakup hibridnih instrumentov oceniti ob upoštevanju načel iz sporočila o prestrukturiranju (4), ki v točki 22 določa, da mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, banka in njeni delničarji pa morajo z lastnimi sredstvi prispevati k prestrukturiranju največ, kar zmorejo. Takšna porazdelitev bremena je nujna, da se zagotovi, da bodo rešene banke prevzele primerno odgovornost za posledice svojih preteklih ravnanj in da se ustvarijo ustrezne spodbude za njihovo ravnanje v prihodnosti, hkrati pa prepreči moralno tveganje.

(24)

Komisija ugotavlja, da izvajanje nakupnih opcij kapitalskih instrumentov prvega in drugega reda pomeni odtok kapitala iz banke v korist imetnikov hibridnih kapitalskih instrumentov ter le-te varuje pred tveganji, povezanimi z njihovo naložbo. Takšen izid bi lahko bil problematičen pred poplačilom državne pomoči, zaradi česar je treba oceniti porazdelitev bremena (5). Prepoved kupovanja lastnih deležev za banke, ki je določena v točki 26 sporočila o prestrukturiranju, je zato treba razumeti tako, da se nanaša na vse kapitalske instrumente bank, vključno s kapitalskimi instrumenti prvega in drugega reda, kolikor navedeni kapitalski instrumenti ne ustrezajo široko opredeljeni zahtevi porazdelitve bremena.

(25)

Ta zaključek je podlaga za načelno prepoved nakupov z možnostjo odobritve, kakor je določeno v uvodni izjavi 88 odločbe v zadevi ING in potrjeno v uvodni izjavi 138 navedene odločbe, v kateri je Komisija neodobren nakup kapitalskega instrumenta pred sprejetjem odločbe v zadevi ING obravnavala kot oteževalno okoliščino pri analizi obsega ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence. Navedeni pristop je tudi v skladu z ustaljeno prakso Komisije v zvezi z začasno prepovedjo nakupa kapitalskih instrumentov – če ne obstaja pravna obveznost nakupa teh instrumentov –, ki je bila uporabljena v zadevah Bank of Ireland, Lloyds, RBS in ABN Amro/Fortis (6).

(26)

Komisija na podlagi predloženih informacij ne vidi razloga, da bi spremenila svojo oceno iz odločbe v zadevi ING in odobrila nakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda. Iz spodaj navedenih razlogov Komisija meni, da predlagani nakup ne zagotavlja niti porazdelitve bremena niti zadostnih spodbud za ING glede poplačila temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda.

(27)

Prvič, Komisija ugotavlja, da ING predvideva nakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda po nominalni vrednosti, kar pomeni, da vlagatelji v hibridni instrument ne bodo vključeni v porazdelitev bremena. Ta ocena je podkrepljena v besedilu, ki ga je Nizozemska 5. novembra 2010 predložila Komisiji in v katerem je navedeno, da kakršna koli želja po porazdelitvi bremena glede na trenutno tržno ceno instrumentov ni več realistična. Vendar Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je razlog za dejstvo, da se z instrumenti trguje skoraj po nominalni vrednosti (tj. 100 %), pričakovanje trga, da bodo instrumenti kupljeni, tj. 31. decembra 2010 odkupljeni po 100 %. Trenutna tržna cena skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda zato ne odraža prave vrednosti kapitalskega instrumenta.

(28)

Stališče Komisije o razdelitvi bremena ni postavljeno pod vprašaj z argumentom, da bi, če ne bi prišlo do nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda, to pomenilo negativen signal trgu. Komisija v zvezi s tem navaja, da trg pozna koncept porazdelitve bremena, ki ga zahtevajo predpisi EU o državni pomoči. O tem konceptu razpravljajo bonitetne agencije (7) in razumen vlagatelj bi moral biti sposoben razločevati med nenakupom instrumenta zaradi lastne pomanjkljivosti finančne institucije in nenakupom zaradi neodobritve Komisije iz razlogov porazdelitve bremena. Zato Komisija ne sprejme argumenta, da bi nenakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda iz navedenih razlogov za ING pomenil dolgoročno bistveno večje stroške financiranja.

(29)

Poleg tega obseg domnevnega povečanja stroškov financiranja ni tak, da bi vplival na finančno situacijo ING in njeno sposobnost poplačila državi. Večja kapitalska osnova bi dejansko lahko zmanjšala celotne stroške financiranja, saj bi – ceteris paribus – podjetje lahko veljalo za bolj kreditno sposobno.

(30)

Argument, da bi vlagatelji v primeru nenakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda šteli, da ING ni sposobna upravljati svojega kapitala, ni prepričljiv, saj so se druge velike finančne skupine, kot na primer Deutsche Bank decembra 2008 ali manjša banka Credito Valtellinese aprila 2008, odločile za nenakup hibridnega instrumenta in to ni povzročilo takšnih pomislekov.

(31)

Tretjič, Komisija ni prejela zadostnih dokazov, da nakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda ne vpliva na časovni načrt za poplačilo temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da ni prejela zadostnih odgovorov na zahteve za predložitev dodatnih informacij v zvezi s tem časovnim načrtom (glej točki 4 in 6). Komisija ni prejela odgovora nizozemskih organov, namera poplačila Nizozemski, ki jo je izrazila ING (glej točko 15), pa ni podrobneje določena in ostaja nejasna.

(32)

Obveznost ING, da zahteva odobritev nakupa hibridnih kapitalskih instrumentov, je zanjo ključna spodbuda za čim hitrejše poplačilo temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda in tako zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno. Če bi ING dobila odobritev za nakup hibridnih instrumentov po vrsti (kot je navedeno v točki 3), bi se spodbude za poplačilo državi postopoma bistveno zmanjšale. Ta dejavnik je posebej pomemben, saj Komisija – glede na javne izjave glavnega izvršnega direktorja ING – ni prepričana, ali bo ING upoštevala časovni načrt za poplačilo državnih sredstev, ki je določen v načrtu prestrukturiranja, na zahteve za predložitev informacij v zvezi s tem pa do zdaj ni prejela odgovora.

(33)

Nadalje se Komisiji ne zdi, da lahko preostali argumenti za odobritev nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda spremenijo zgornji zaključek. Prvič, kar zadeva spremembo kupona po prvem nakupnem datumu, Komisija ugotavlja, da se bo glede na trenutne Libor stopnje kupon v absolutnem smislu zmanjšal. Argumenti, da zmanjšanje kupona ni pomembno glede na veljavne dogovore ING za zavarovanje pred tveganji v zvezi z obrestno mero, Komisije ne prepričajo, saj se ti dogovori nanašajo na odločitve glede upravljanja sredstev in obveznosti ter ne vplivajo na oceno porazdelitve bremena med zasebnimi imetniki hibridnih kapitalskih instrumentov ING. Obstoj dogovora o zamenjavi (swap), bodisi zaključenega ali tekočega, v sedanjih tržnih razmerah ni pomemben za oceno oportunitetnih stroškov ING zvezi z nakupom.

(34)

Drugič, kar zadeva regulativne spremembe v zvezi s skupinskim hibridnim instrumentom prvega reda, Komisija priznava argument Nizozemske, da bo instrument najpozneje s 1. januarjem 2013 izgubil pomen z vidika regulatornega kapitala. Ker pa obveznost, ki izhaja iz zaveze Nizozemske, da je pred vsakim nakupom hibridnih instrumentov potrebna odobritev Komisije, preneha najpozneje tri leta po sprejetju odločbe v zadevi ING, bo do nakupa instrumenta lahko prišlo pred navedenim datumom.

(35)

Glede uvedbe novih smernic CEBS s strani nizozemskega regulativnega organa Komisija najprej ugotavlja, da zaenkrat ni jasno, ali bo skupinski hibridni instrument prvega reda lahko spadal pod zaščito obstoja. Komisija nadalje ugotavlja, da začetek izvajanja novih smernic ni določen. Glede na nejasnosti v zvezi z učinki prihodnje ureditve po mnenju Komisije trenutno ni razloga, da bi se instrument moral šteti za nepotrebnega.

(36)

Komisija priznava argument, da bi bilo v primeru nenakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda izdajanje takšnih instrumentov za ING v prihodnosti težje, obenem pa meni, da se bo korist izdajanja takšnih instrumentov v prihodnjih letih zmanjšala zaradi regulativnih sprememb, s katerimi se bo končalo priznavanje instrumenta kot instrumenta prvega reda. Zato tega argumenta ne more sprejeti za utemeljitev odobritve predlaganega nakupa.

(37)	Nadaljnji argument je, da bi nenakup imel za posledico presežni kapital na ravni skupine/holdinga, potem ko bi bil odsvojen zavarovalni del ING (8). Tukaj Komisija ugotavlja, da do takšne odsvojitve še ni prišlo.

(38)

Komisije ne prepriča niti argument, da bi v primeru nenakupa hibridnega instrumenta povezave med zavarovalnim delom ING, ki ga je treba odsvojiti, in skupino ING še naprej obstajale ter da bi te povezave ovirale odsvojitev ING Insurance. Komisija ugotavlja, da hibridni instrument ne podeljuje glasovalnih pravic. Skupina ING kot imetnik hibridnih instrumentov torej ne more uveljavljati nikakršnega vpliva na ING Insurance. Zato Komisija ne meni, da bi nenakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda pomenil kakršno koli takšno povezavo.

IV. SKLEPNA UGOTOVITEV

(39)	Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija ne vidi razloga, da bi spremenila prejšnjo oceno iz odločbe z dne 18. novembra 2009, in zato ne odobri nakupa skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda pod navedenimi pogoji.

V. SKLEP

Nakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda konec leta 2010 se ne odobri.“

(1) UL L 274, 19.10.2010, str. 139.

(2) Glavni izvršni direktor ING Jan Hommen je v svoji predstavitvi ‚Shaping our Future — Strategic priorities 2010‘ (Oblikovanje naše prihodnosti – strateške prednostne naloge za leto 2010) na dnevu vlagateljev (ING Investor Day) 19. aprila 2010 izjavil (stran 20): ‚Currently no incentive for early repayment until appeal of EC decision is addressed‘ (Trenutno ni nobene spodbude za predčasno poplačilo, dokler ne bo obravnavana pritožba zoper odločitev Evropske komisije). http://www.ing.com/group/showdoc.jsp?docid=445250_EN&htmlid=445263_EN&menopt=ivr|qtr|irs&lang=en&menopt=ivr|qtr|irs&lang=EN

(3) Trimesečna obrestna mera Libor v USD je bila 22. novembra 2010 0,284 %.

(4) UL C 195, 19.8.2009, str. 9.

(5) V zvezi s tem glej sporočilo Komisije za javnost z dne 8. oktobra 2009 o transakcijah s kapitalskimi instrumenti prvega in drugega reda s strani bank, ki so predmet preiskave zaradi pomoči za prestrukturiranje (v angleščini na voljo na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/09/441).

(6) Sklep Komisije z dne 15. julija 2010, Bank of Ireland (še ni objavljen), točka 133; sklep Komisije z dne 18. novembra 2009, Lloyds Banking Group (UL C 46, 24.2.2010, str. 2), točka 112; sklep Komisije z dne 14. decembra 2009, RBS (UL C 119, 7.5.2010, str. 1), točka 104. Komisija do sprejetja dokončnega sklepa ni odobrila vrste predlaganih nakupov hibridnega kapitala v zadevi ABN Amro/Fortis v dopisih in elektronskih sporočilih služb Komisije.

(7) Glej na primer: FitchRatings Europe Special Report: Burden sharing and bank hybrid capital within the EU (Porazdelitev bremena in bančni hibridni kapital), 20. avgust 2009.

(8) Celo v primeru, da je zavarovalni del odsvojen in obstaja presežni kapital, Komisija trenutno ni prepričana, da bi morala odobriti nakup, saj bi več kapitala prej okrepilo odpornost skupine kot manj, in to celo v tem primeru, ko se kapital lahko uporabi le v postopku likvidacije, zavaruje pa terjatve nadrejenih upnikov v primeru likvidacije.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.049.slv
Uradni list Evropske unije		C 49

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 16. februar 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2011/C 049/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6090 – PZ Cussons/Wilmar Africa Investments/JV) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
2011/C 049/02	Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2010 in 14. februarja 2011 o spremembi izvedbenih ukrepov v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta	2

	Svet
2011/C 049/03	Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom Sveta 2011/101/SZVP	4

	Evropska komisija
2011/C 049/04	Menjalni tečaji eura	5

2011/C 049/05	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1060/2010 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih hladilnih aparatov ( 1 )	6

2011/C 049/06	Sporočilo Komisije v zvezi z nezahtevano količino, ki se jo doda določeni količini za podobdobje od 1. aprila 2011 do 30. junija 2011 v okviru nekaterih kvot za proizvode v sektorju prašičjega mesa, ki jih je odprla Unija	12

2011/C 049/07	Sporočilo Komisije v zvezi z nezahtevano količino, ki se doda količini, določeni za podobdobje od 1. aprila 2011 do 30. junija 2011 v okviru nekaterih kvot, ki jih je odprla Unija za proizvode v sektorju perutninskega mesa, jajc in jajčnih albuminov	13

	Računsko sodišče
2011/C 049/08	Posebno poročilo št. 12/2010 – Razvojna pomoč EU za osnovno izobraževanje v podsaharski Afriki in južni Aziji	14

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2011/C 049/09	Razpis za zbiranje predlogov – Finančni instrument za civilno zaščito – Projekti na področju preprečevanja in pripravljenosti	15

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2011/C 049/10	Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Omana in Saudove Arabije	16

2011/C 049/11	Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Omana in Saudove Arabije	21

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2011/C 049/12	Državne pomoči – Nizozemska (členi 107 do 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije) – Državna pomoč MC 10/09 – Nakup skupinskega hibridnega instrumenta prvega reda ING ( 1 )	26

Zaporedna številka kvote	Nezahtevane količine, ki se dodajo količini za podobdobje od 1. aprila 2011 do 30. junija 2011 (v kg)
09.4038	25 209 950
09.4170	3 541 500
09.4204	3 468 000

Zaporedna številka kvote	Nezahtevane količine, ki se dodajo količini za podobdobje od 1. aprila 2011 do 30. junija 2011 (v kg)
09.4068	5 733 000
09.4070	882 750
09.4169	12 498 750
09.4015	108 000 000
09.4402	8 584 764
09.4091	140 000
09.4411	1 275 000
09.4421	175 000


	(1) Besedilo velja za EGP