ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.352.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
C 352 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 53 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 352/01 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6003 – Renco Group/Body Systems) ( 1 ) |
|
2010/C 352/02 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6065 – Axa Private Equity/CIR/KOS) ( 1 ) |
|
2010/C 352/03 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6030 – Bollore/CMA CGM/Terminal du Grand Ouest) ( 1 ) |
|
2010/C 352/04 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5934 – Veolia Water UK and Veolia Voda/Subsidiaries of United Utilities Group) ( 1 ) |
|
2010/C 352/05 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5992 – Sud-Chemie/Ashland/ASK JV) ( 1 ) |
|
2010/C 352/06 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5962 – SSI/QP/Oryx) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 352/07 |
||
2010/C 352/08 |
||
2010/C 352/09 |
Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – Zadeva COMP/39.315 – ENI |
|
2010/C 352/10 |
Povzetek Sklepa Komisije z dne 29. septembra 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39.315 – ENI) (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6701) ( 1 ) |
|
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
2010/C 352/11 |
Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ( 1 ) |
|
|
V Objave |
|
|
UPRAVNI POSTOPKI |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 352/12 |
||
2010/C 352/13 |
Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa skupnega programa Eurostars |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 352/14 |
Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 352/15 |
||
2010/C 352/16 |
||
2010/C 352/17 |
Državne pomoči – Švedska – Državna pomoč C 29/10 (ex NN 42/10) – Domnevna prodaja javne lastnine pod tržno ceno s strani občine Vänersborg – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ( 1 ) |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 352/18 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.6003 – Renco Group/Body Systems)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/01
Komisija se je 30. novembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M6003. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.6065 – Axa Private Equity/CIR/KOS)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/02
Komisija se je 14. decembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M6065. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/2 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.6030 – Bollore/CMA CGM/Terminal du Grand Ouest)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/03
Komisija se je 15. decembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v francoščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M6030. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/2 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5934 – Veolia Water UK and Veolia Voda/Subsidiaries of United Utilities Group)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/04
Komisija se je 28. oktobra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5934. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/3 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5992 – Sud-Chemie/Ashland/ASK JV)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/05
Komisija se je 29. novembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5992. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/3 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5962 – SSI/QP/Oryx)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/06
Komisija se je 15. decembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5962. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/4 |
Menjalni tečaji eura (1)
22. decembra 2010
2010/C 352/07
1 euro =
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,3112 |
JPY |
japonski jen |
109,68 |
DKK |
danska krona |
7,4521 |
GBP |
funt šterling |
0,84920 |
SEK |
švedska krona |
8,9812 |
CHF |
švicarski frank |
1,2502 |
ISK |
islandska krona |
|
NOK |
norveška krona |
7,8715 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CZK |
češka krona |
25,280 |
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
HUF |
madžarski forint |
276,20 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,7098 |
PLN |
poljski zlot |
3,9928 |
RON |
romunski leu |
4,2853 |
TRY |
turška lira |
2,0355 |
AUD |
avstralski dolar |
1,3143 |
CAD |
kanadski dolar |
1,3322 |
HKD |
hongkonški dolar |
10,1980 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,7650 |
SGD |
singapurski dolar |
1,7168 |
KRW |
južnokorejski won |
1 510,27 |
ZAR |
južnoafriški rand |
8,9211 |
CNY |
kitajski juan |
8,7144 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,3914 |
IDR |
indonezijska rupija |
11 856,37 |
MYR |
malezijski ringit |
4,0985 |
PHP |
filipinski peso |
57,958 |
RUB |
ruski rubelj |
40,2825 |
THB |
tajski bat |
39,552 |
BRL |
brazilski real |
2,2246 |
MXN |
mehiški peso |
16,1933 |
INR |
indijska rupija |
59,1315 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/5 |
Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 9. septembra 2010 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.315 – ENI
Država poročevalka: Madžarska
2010/C 352/08
1. |
Svetovalni odbor se strinja s pomisleki Komisije, izraženimi v njenem osnutku Sklepa, kot jih je poslala Svetovalnemu odboru 9. septembra 2010 v skladu s členom 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in členom 54 Sporazuma EGP. |
2. |
Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se postopek lahko konča s sklepom v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003. |
3. |
Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so zaveze družbe ENI ustrezne, potrebne in sorazmerne. |
4. |
Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ob upoštevanju zavez družbe ENI ni več razlogov za ukrepanje Komisije, in sicer brez poseganja v člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1/2003. |
5. |
Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo. |
6. |
Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije. |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/6 |
Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)
Zadeva COMP/39.315 – ENI
2010/C 352/09
Ozadje
Zadeva se nanaša na ravnanje družbe ENI Spa (v nadaljnjem besedilu: ENI) na trgu prenosa plina v Italijo in na trgih dobave plina v Italiji. Po predhodnih ugotovitvah Komisije obstaja možnost, da je družba ENI zlorabila svoj prevladujoč položaj v skladu s členom 102 PDEU, saj naj bi prek zapletene strategije posredno zavračala dostop do infrastrukture prenosa plina v Italijo. Ta infrastruktura so plinovodi TAG, TENP in Transitgas, ki jih družba ENI nadzoruje skupaj s tretjimi družbami. Ta strategija naj bi se izvedla z onemogočanjem dostopa konkurentov do zmogljivosti, ki so na voljo na prenosnem omrežju (kopičenje zmogljivosti), nepraktičnim omogočanjem dostopa (poslabšanje zmogljivosti) in strateškim omejevanjem naložb (strategija nevlaganja) na mednarodnih prenosnih plinovodih družbe ENI.
Postopek
Komisija je preiskavo v tej zadevi začela po uradni dolžnosti. Po inšpekcijskem pregledu in nadaljnjih korakih v preiskavi je Komisija začela postopek leta 2007. Obvestilo o nasprotovanju je Komisija sprejela 6. marca 2009 in o tem uradno obvestila družbo ENI.
Po tem uradnem obvestilu je bil družbi ENI omogočen dostop do spisa v obliki DVD-jev. Družba ENI je nato izpostavila več postopkovnih vprašanj glede dostopa do spisa. Zlasti se je pritoževala nad obravnavo zaupnih informacij v spisu in trdila, da zaradi pretirane obdelave dokumentov in neinformativnih povzetkov ni bilo mogoče v celoti razumeti njihove vsebine. Zato je družba ENI med aprilom in septembrom leta 2009 poslala večkratne zahtevke za dodaten dostop do dokumentov, zlasti dokumentov zgoraj omenjenih podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom plina in jih družba ENI skupno nadzoruje s tretjimi družbami. Nekatere od teh zahtevkov je Komisija sprejela, večino pa zavrnila. Da bi družbi ENI omogočili popolnejši dostop do obdelanih informacij družb pod skupnim nadzorom, je bil organiziran postopek „podatkovne sobe“, v katerem so sodelovale družbe, ki so v to privolile.
Z zahtevki družbe ENI po dodatnem dostopu do spisa so bile tesno povezane njene ponavljajoče se zahteve po podaljšanju roka za odgovor na obvestilo o nasprotovanju, ki sem jih odobril, med drugim tudi zaradi organizacije postopka podatkovne sobe in obravnavanja vseh zahtevkov družbe ENI po razkritju informacij, ki niso bile na voljo v obdelanih dokumentih.
Tri dni pred ustnim zaslišanjem sem na prošnjo razkril, da je eno od podjetij, dejavno na področju prenosa plina, zainteresirana tretja oseba.
Ustno zaslišanje je potekalo 27. novembra 2009. Edina tretja oseba, ki je bila povabljena, se zaslišanja ni udeležila.
Zaveze in osnutek sklepa
Družba ENI je v svojem odgovoru na obvestilo o nasprotovanju in na ustnem zaslišanju spodbijala dejstvo, da domnevne prakse zbujajo pomisleke glede konkurence. Kljub temu pa je po ustnem zaslišanju družba ENI začela s službami Komisije razpravljati o morebitnih zavezah, s katerimi bi se odpravili pomisleki iz obvestila o nasprotovanju. Družba ENI je 4. februarja 2010 Komisiji predložila pripombe v zvezi s temi pomisleki. V zavezah je družba ENI ponudila, da odproda svoje deleže v družbah, povezanih s plinovodi TAG, TENP in Transitgas, primernemu kupcu, ki je neodvisen od družbe ENI in z njo ni povezan ter ne zbuja očitnih pomislekov glede konkurence. Kar zadeva plinovod TAG, je v zavezah najprej predvidena odprodaja deleža osebi javnega prava, ki je pod nadzorom italijanske vlade.
Komisija je 5. marca 2010 v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 (2) v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo s povzetkom pomislekov in zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim osebam, da predložijo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave obvestila. Komisija je od družb, ki opravljajo prenos zemeljskega plina, nekaterih vertikalno integriranih podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom plina, in dveh regulatorjev skupaj prejela 14 odgovorov.
Komisija je družbo ENI obvestila o izidu preverjanja tržnega odziva. Družba ENI je 10. maja 2010 poslala nekaj pojasnil v odgovor na pripombe tretjih oseb. Družba ENI je po nadaljnjih izmenjavah stališč s Komisijo 8. julija 2010 predložila spremenjeno različico zavez.
Komisija zdaj ugotavlja, da bi bilo treba ob upoštevanju spremenjenih zavez postopek končati s sklepom v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003.
Družba ENI je Komisiji predložila izjavo, da je dobila zadosten dostop do informacij, ki jih je potrebovala, da bi lahko predlagala zaveze za upoštevanje pomislekov Komisije glede konkurence.
Pooblaščenec za zaslišanje od stranke ali tretjih oseb ni prejel nobenih dodatnih vprašanj ali predložitev v zvezi z obravnavano zadevo.
Ob upoštevanju navedenega menim, da je bila pravica strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovana.
V Bruslju, 13. septembra 2010
Michael ALBERS
(1) V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001. str. 21).
(2) Vsi členi, navedeni v nadaljevanju, so iz Uredbe (ES) št. 1/2003.
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/8 |
Povzetek Sklepa Komisije
z dne 29. septembra 2010
v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP
(Zadeva COMP/39.315 – ENI)
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6701)
(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/10
Komisija je 29. septembra 2010 sprejela sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (1). V skladu s členom 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (2) objavlja imena strank in glavno vsebino sklepa, vključno z morebitnimi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti. Nezaupna različica sklepa je na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu:
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39315
1. UVOD
(1) |
Ta sklep je naslovljen na družbo ENI SpA (v nadaljnjem besedilu: ENI). ENI je ponudila zaveze, da bi odpravila pomisleke glede konkurence, ki jih je Komisija izrazila v obvestilu o nasprotovanju. S tem sklepom te zaveze postanejo zavezujoče. |
2. POSTOPEK
(2) |
Na zadevo je opozoril nenapovedani inšpekcijski pregled, opravljen 5. maja 2006 v prostorih družbe ENI, njenih odvisnih družb in družb, ki jih ENI nadzoruje. Vse družbe so dejavne na področju prenosa plina v Italijo in iz nje. Komisija je 20. aprila 2007 začela postopek na podlagi Uredbe (ES) št. 1/2003 (3) in člena 2(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 (4). Komisija je 6. marca 2009 sprejela obvestilo o nasprotovanju, v katerem je navedla svoje pomisleke glede konkurence (5). O obvestilu o nasprotovanju je bila družba ENI uradno obveščena z dopisom z dne 9. marca 2009. Družba ENI je odgovorila 1. oktobra 2009. Z ugotovitvami iz obvestila o nasprotovanju se ni strinjala. Ustno zaslišanje je potekalo 27. novembra 2009. Družba ENI je 4. februarja 2010 Komisiji poslala zaveze, ki naj bi odpravile pomisleke iz obvestila o nasprotovanju (6). V Uradnem listu Evropske unije je bilo 5. marca 2010 v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 objavljeno obvestilo s povzetkom pomislekov Komisije in predlaganih zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim osebam, naj v enem mesecu od objave predložijo svoje pripombe o zavezah (7). Komisija je 27. aprila 2010 družbi ENI sporočila pripombe, ki jih je po objavi obvestila prejela od zainteresiranih tretjih oseb. Družba ENI je 10. maja 2010 poslala nekaj pojasnil v zvezi s pripombami tretjih oseb. Dodatne informacije, ki jih je zahtevala Komisija v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1/2003, je družba ENI predložila 24. maja 2010. |
(3) |
Nato je družba ENI 8. julija 2010 poslala spremenjeno različico zavez, v kateri so bili upoštevani odgovori, dobljeni na podlagi preverjanja tržnega odziva (v nadaljnjem besedilu: končne zaveze). |
(4) |
Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 9. septembra 2010 izdal pozitivno mnenje (8). Pooblaščenec za zaslišanje je končno poročilo predstavil 13. septembra 2010 (9). |
3. POMISLEKI, IZRAŽENI V OBVESTILU O NASPROTOVANJU
(5) |
Komisija je v obvestilu o nasprotovanju menila, da obstaja možnost, da je družba ENI zlorabila svoj prevladujoči položaj v skladu s členom 102 PDEU. To naj bi storila s sistematično in posredno strategijo zavračanja dobave na svojih mednarodnih plinovodih, po katerih prenaša plin v Italijo, še zlasti na plinovodih TENP (10), Transitgas (11) in TAG (12). |
(6) |
Zaradi sistematične in posredne strategije zavračanja dobave na plinovodih bi lahko imeli konkurenti družbe ENI manj priložnosti za prenos plina v Italijo po njenem mednarodnem omrežju (s kopičenjem zmogljivosti, s ponudbo zmogljivosti na manj privlačen način in s strateško omejitvijo naložb v dodatne zmogljivosti). Onemogočanje dostopa do plinovodov, prek katerih se plin uvaža, bi zato omejilo zmogljivost konkurentov in spodbude za nastanek učinkovite konkurence na podrejenih trgih dobave plina v Italiji. Komisija meni, da je morda družba ENI namerno uporabljala strategijo omejevanja mednarodne prenosne zmogljivosti, da bi omejila uvoz plina s strani tretjih oseb v Italijo in zaščitila svoj dobiček na podrejenih trgih dobave plina. Stališče Komisije je, da naj bi bila v tej zadevi, kakor je opisano v obvestilu o nasprotovanju, ta strategija zavračanja dobave posledica navzkrižja interesov, s katerim se sooča prevladujoči upravljavec, kot je družba ENI, ko hkrati nadzoruje tako prenos kot tudi dobavo plina. Ta praksa bi zato škodila tretjim strankam, ki zakupujejo prenosne zmogljivosti na plinovodih v lasti družbe ENI, konkurenci in nenazadnje končnim strankam na podrejenih dobavnih trgih v Italiji. |
4. ZAVEZE
(7) |
Družba ENI se je zavezala, da bo odprodala svoje deleže v družbah, ki so povezane s prenosom plina po mednarodnih plinovodih (TENP, Transitgas in TAG) (13), primernemu kupcu, ki je neodvisen od družbe ENI in z njo ni povezan ter ne sme zbujati očitnih pomislekov glede konkurence. |
(8) |
Kar zadeva družbo TAG, bo družba ENI odprodala svoje delnice osebi javnega prava, ki jo neposredno ali posredno nadzoruje italijanska vlada (14). |
(9) |
Družba ENI se zavezuje tudi, da od 22. decembra 2009 in do zaključka odprodaje ne bo podaljševala ali obnavljala nobenih pogodb o prenosu oziroma ne bo kot družba, ki opravlja prenos zemeljskega plina, sklepala nobenih novih pogodb o prenosu v svojo korist na plinovodih TAG, TENP in Transitgas, razen v primeru morebitnih bodočih dražb in drugih postopkov podelitve koncesij za prenosno zmogljivost dvosmernega toka na druge trge poleg italijanskega. |
(10) |
Končne zaveze družbe ENI so zadostne, da se učinkovito odpravijo pomisleki glede konkurence iz obvestila o nasprotovanju. Pomisleki so odpravljeni, saj je protikonkurenčno ravnanje družbe ENI izviralo iz njenega interesa, da zaščiti svoje marže pri dobavi, pri čemer je zanemarjala prihodke od prenosa. Če bodo torej deleži v plinovodih odprodani primernim kupcem, ki so neodvisni od družbe ENI in z njo niso povezani ter ne zbujajo očitnih pomislekov glede konkurence, so predlagani korektivni ukrepi zadostni in bo z njimi rešeno to strukturno navzkrižje interesov, ki je posledica vertikalne integracije družbe. |
(11) |
Zaveze v njihovi končni obliki so potrebne tudi, ker noben drug ukrep, s katerim bi se vplivalo na ravnanje družbe, ne bi bil tako učinkovit pri odpravljanju izraženih pomislekov kot odprodaja deležev družbe ENI v upravljavcih prenosnega omrežja. Zaveza družbe ENI, da odproda svoje deleže v mednarodnih plinovodih (TENP, Transitgas in TAG), je strukturni ukrep takšne vrste, kot so predvideni v obvestilu o nasprotovanju. Brez tega strukturnega korektivnega ukrepa ne bi bile odpravljene spodbude za vertikalno integrirano plinsko družbo, da še naprej ravna domnevno protikonkurenčno, kar bi prinašalo tveganje, da domnevna kršitev ne bi bila učinkovito odpravljena. |
(12) |
Zaradi velikega števila strank na podrejenih italijanskih trgih za plin in velike morebitne škode za te stranke je treba te zaveze šteti za zadostne in sorazmerne. |
5. SKLEPNA UGOTOVITEV
(13) |
Komisija v sklepu ugotavlja, da ob upoštevanju ponujenih zavez ni več razlogov za njeno ukrepanje in da bi bilo treba brez poseganja v člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 postopek v tej zadevi končati. |
(1) Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 81 in 82 Pogodbe ES postala člen 101 oziroma člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe novih členov so vsebinsko enake prejšnjima členoma. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 101 in 102 PDEU razumeti kot sklicevanje na člen 81 oziroma člen 82 Pogodbe ES, kadar je to primerno.
(4) UL L 123, 27.4.2004, str. 18.
(5) V skladu s členom 27(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 v povezavi s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 773/2004. Obvestilo o nasprotovanju je tudi predhodna ocena v smislu člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.
(6) V skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003.
(7) UL C 55, 5.3.2010, str. 13.
(8) Glej stran 5 tega uradnega lista.
(9) Glej stran 6 tega uradnega lista.
(10) Plinovoda TENP/Transitgas omogočata uvoz severnoevropskega plina v Italijo prek Nemčije in Švice. Plinovod TENP skupaj nadzorujeta družbi ENI in E.ON. Družba ENI nadzoruje družbo Gas Transport GmbH, ki ima v lasti 49-odstotni kontrolni delež v družbi Trans Europa Naturgas Pipeline GmbH & Co, ta pa ima v lasti in upravlja plinovod TENP. Družba ENI ima izključni nadzor nad upravljavcem prenosnega omrežja Eni Gas Transport Deutschland SpA, ki upravlja plinovod TENP v zvezi s pravicami prenosa, ki jih ima družba ENI (tj. […] % zmogljivosti plinovoda TENP).
(11) Plinovod Transitgas skupaj nadzorujeta družbi ENI in Swissgas. Družba ENI ima v lasti 46 % družbe Transitgas AG. ENI ima tudi izključen nadzor nad upravljavcem prenosnega omrežja, družbo Eni Gas Transport International SA (ENI GTI), ki upravlja Transitgas v tolikšnem delu, za kakršnega ima družba ENI pravice na tem plinovodu (tj. zagotavlja storitve prenosa zemeljskega plina, vključno s trženjem približno […] % prenosne zmogljivosti, za katero ima pravice družba ENI).
(12) Po plinovodu TAG se uvaža plin iz Rusije v Italijo. Družbi ENI in OMV skupaj nadzorujeta upravljavca prenosnega omrežja, družbo Trans Austria Gasleitung GmbH, ki je lastnik vseh pravic do prenosne zmogljivosti za zemeljski plin na plinovodu družbe TAG. Družba ENI je upravičena do približno […] % pravic do obstoječe prenosne zmogljivosti na plinovodu družbe TAG.
(13) Še zlasti se je družba ENI zavezala, da bo odprodala svoj delež v upravljavcih prenosnega omrežja, po potrebi pa tudi v nosilnih družbah, ki imajo v lasti deleže upravljalcev prenosnega omrežja in sredstva.
(14) Komisija meni, da je Cassa Depositi e Prestiti Spa primeren kupec plinovoda TAG.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/11 |
Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/11
Referenčna številka državne pomoči |
SA. 31834 |
|||||||||
Država članica |
Italija |
|||||||||
Referenčna oznaka države članice |
— |
|||||||||
Ime regije (NUTS) |
Gorizia Mešano |
|||||||||
Organ, ki dodeli pomoč |
|
|||||||||
Naziv ukrepa pomoči |
«Norme di attuazione del Regolamento per la gestione del Fondo Gorizia di cui alla legge 700 del 1975» |
|||||||||
Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo) |
|
|||||||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||||||
Sprememba obstoječega ukrepa pomoči |
Sprememba X 368/09 |
|||||||||
Trajanje |
1.10.2010–31.12.2013 |
|||||||||
Zadevni gospodarski sektorji |
Zbiranje in odvoz odpadkov, Gojenje trajnih nasadov, Pridelovanje netrajnih rastlin, Gozdarstvo, Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav, Fotografska dejavnost, Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, Pakiranje, Mešano kmetijstvo, Trgovina; Vzdrževanje in popravila motornih vozil, Živinoreja, Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov, Gojenje sladkovodnih organizmov, Razmnoževanje rastlin, Dejavnost potovalnih agencij, Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, Čiščenje, Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene, Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost, Gostinstvo, Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo, Tehnično preizkušanje in analiziranje, Dejavnost oglaševalskih agencij |
|||||||||
Vrsta upravičenca |
MSP, veliko podjetje |
|||||||||
Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme |
8,00 EUR (v milijonih) |
|||||||||
Za jamstva |
— |
|||||||||
Instrument pomoči (člen 5) |
Neposredna subvencija, Ugodno posojilo (vključno s podrobnostmi o tem, kako je posojilo zavarovano), Subvencioniranje obresti |
|||||||||
Sklic na odločbo Komisije |
— |
|||||||||
Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti |
— |
|||||||||
Cilji |
Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti |
MSP – bonusi v % |
||||||||
Pomoč v obliki rizičnega kapitala (člena 28 in 29) |
1 500 000 EUR |
— |
||||||||
Shema |
15 EUR |
20 % |
||||||||
Pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje (člen 15) |
20 EUR |
— |
||||||||
Pomoč za novoustanovljena mala podjetja (člen 14) |
25 EUR |
— |
||||||||
Splošno usposabljanje (člen 38(2)) |
60 EUR |
20 % |
||||||||
Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21) |
20 EUR |
20 % |
||||||||
Pomoč za nakup novih prevoznih sredstev, ki presegajo standarde Skupnosti ali ki povečujejo stopnjo varstva okolja v odsotnosti standardov Skupnosti (člen 19) |
35 EUR |
20 % |
||||||||
Posebno usposabljanje (člen 38(1)) |
25 EUR |
20 % |
||||||||
Pomoč za udeležbo MSP na sejmih (člen 27) |
50 EUR |
— |
||||||||
Pomoč za okoljske naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov energije (člen 23) |
45 EUR |
20 % |
||||||||
Pomoč za svetovalne storitve v korist MSP (člen 26) |
50 EUR |
— |
Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:
http://www.go.camcom.gov.it/allegati/pdf/fondogorizia/norme_attuaz_L700_comm_servizi.pdf
V Objave
UPRAVNI POSTOPKI
Evropska komisija
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/13 |
Razpis za zbiranje predlogov v okviru letnega delovnega programa za dodelitev nepovratnih sredstev na področju vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) za leto 2011
(Sklep Komisije C(2010) 9395)
2010/C 352/12
Generalni direktorat za energetiko Evropske komisije objavlja razpis za zbiranje predlogov, da bi dodelil nepovratna sredstva projektom v skladu s prednostnimi nalogami in cilji, opredeljenimi v letnem delovnem programu za dodelitev nepovratnih sredstev na področju vseevropskega energetskega omrežja za leto 2011.
Najvišji znesek, ki je na voljo v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov za leto 2011, je 24 150 000 EUR.
Rok za prijavo je 28. februar 2011.
Popolno besedilo razpisa za zbiranje predlogov je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/energy/infrastructure/grants/index_en.htm
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/14 |
Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa skupnega programa Eurostars
2010/C 352/13
Objavi se razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa skupnega programa Eurostars.
Vloge se predložijo za naslednji razpis: Eurostars-2011-CO6
Dokumentacija o razpisu, vključno z rokom, sta objavljena na spletni strani:
http://www.eurostars-eureka.eu/
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
Evropska komisija
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/15 |
Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov
2010/C 352/14
1. Kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 (1) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, Evropska komisija obvešča, da se bodo navedeni protidampinški ukrepi iztekli na datum iz tabele, razen če bo uveden pregled v skladu z naslednjim postopkom.
2. Postopek
Proizvajalci Unije lahko vložijo pisni zahtevek za pregled. Ta zahtevek mora vsebovati zadostne dokaze, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda verjetno nadaljevala ali ponovila.
Če se Komisija odloči za pregled zadevnih ukrepov, bodo uvozniki, izvozniki, zastopniki držav izvoznic in proizvajalci Unije dobili priložnost, da razširijo ali izpodbijejo zadeve iz zahtevka za pregled ali v zvezi z njimi dajo pripombe.
3. Rok
Proizvajalci Unije lahko na podlagi navedenega predložijo pisni zahtevek za pregled Evropski komisiji, Generalni direktorat za trgovino (enota H-1) N-105 4/92, 1049 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË (2), kadar koli po datumu objave tega obvestila, vendar najpozneje tri mesece pred datumom iz tabele.
4. To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.
Izdelek |
Državi porekla ali izvoza |
Ukrepi |
Sklic |
Iztek veljavnosti |
Kalijev klorid |
Belorusija Rusija |
protidampinška dajatev zaveza |
Uredba Sveta (ES) št. 1050/2006 (UL L 191, 12.7.2006, str. 1) |
13.7.2011 |
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) Faks +32 22956505.
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/16 |
SKLEP št. 717
z dne 4. oktobra 2010
o začetku postopka za izdajo dovoljenja za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in plina, podzemnih naravnih virov, kot sta opredeljena v členu 2(1)(3) Zakona o podzemnih naravnih virih, na „območju 1 Novi Pazar“ v provincah Razgrad, Silistra, Dobrich, Shumen in Varna ter o razglasitvi, da bodo dovoljenja izdana na podlagi natečajnega postopka
2010/C 352/15
REPUBLIKA BOLGARIJA
SVET MINISTROV
V skladu z drugim pododstavkom člena 5, členom 42(1)(1) in členom 44(3) Zakona o podzemnih naravnih virih v povezavi s členom 4(2)(16) in oddelkom 1(24a) Zakona o energiji je
SVET MINISTROV SKLENIL:
1. |
Začne se postopek za izdajo dovoljenja za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in plina na območju 1 Novi Pazar v provincah Razgrad, Silistra, Dobrich, Shumen in Varna s površino 4 398 km2, ki je omejeno s koordinatami 1 do 12, kot so opredeljene v Prilogi. |
2. |
Dovoljenje iz točke 1 se izda na podlagi natečajnega postopka. |
3. |
Dovoljenje za iskanje in raziskovanje traja pet let od dne, ko začne veljati pogodba o iskanju in raziskovanju, s pravico podaljšanja trajanja na podlagi člena 31(3) Zakona o podzemnih naravnih virih. |
4. |
Rok za nakup natečajne dokumentacije je do 17.00 ure 120. dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. |
5. |
Rok za oddajo prijav za sodelovanje v natečajnem postopku je do 17.00 ure 130. dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. |
6. |
Rok za oddajo ponudb v skladu z natečajno dokumentacijo je do 17.00 ure 144. dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. |
7. |
Pri odprtju natečajnih ponudb ponudniki niso prisotni. |
8. |
Cena natečajne dokumentacije je 15 000 BGN. Natečajna dokumentacija se v roku, določenem v točki 4, kupi v sobi 813 v prostorih Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem na naslovu: ul. Triaditsa 8, Sofia, BULGARIA. |
9. |
Kandidati, ki želijo sodelovati v natečajnem postopku, morajo izpolnjevati zahteve iz člena 23(1) Zakona o podzemnih naravnih virih. |
10. |
Ponudbe se ocenijo na podlagi predlaganih delovnih programov, sredstev, namenjenih varstvu okolja, bonusov, usposabljanja ter upravljavskih in finančnih zmogljivosti, kot je navedeno v dokumentaciji natečajnega postopka. |
11. |
Polog za sodelovanje v natečajnem postopku znaša 20 000 BGN in se v roku, določenem v točki 5, nakaže na bančni račun Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem, ki je naveden v natečajni dokumentaciji. |
12. |
Kandidatom, ki niso sprejeti v natečajni postopek, se polog povrne v 14 dneh po prejemu obvestila, da niso bili sprejeti. |
13. |
Polog uspešnega ponudnika se povrne po podpisu pogodbe, pologi drugih ponudnikov pa se povrnejo v 14 dneh po objavi sklepa Sveta ministrov o izdaji dovoljenja za iskanje in raziskovanje v Uradnem listu. |
14. |
Prijave za sodelovanje v natečajnem postopku in ponudbe na podlagi natečajnega postopka se v skladu z zahtevami iz člena 46 Zakona o podzemnih naravnih virih v bolgarščini pošljejo Ministrstvu za gospodarstvo, energijo in turizem na naslov: ul. Triaditsa 8, Sofia, BULGARIA. |
15. |
Ponudbe morajo ustrezati zahtevam in pogojem iz natečajne dokumentacije. |
16. |
Natečajni postopek se izvede tudi, če je sprejet samo en ponudnik. |
17. |
Minister za gospodarstvo, energijo in turizem je pooblaščen, da:
|
18. |
Pritožbe zoper ta sklep se lahko v 14 dneh po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije vložijo na Vrhovno upravno sodišče. |
Predsednik Vlade
Boyko BORISOV
Generalni sekretar Sveta ministrov
Rosen ZHELYAZKOV
za Generalnega sekretarja Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem
Ivanka RAICHKOVA
Direktor
Direktorata za pravne zadeve
Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem
Veselin DRAGNEV
PRILOGA
SEZNAM KOORDINAT
Koordinatni sistem WGS 84
št. |
Zemljepisna dolžina |
Zemljepisna širina |
1 |
27.000000 |
43.765300 |
2 |
28.000000 |
43.761200 |
3 |
28.000000 |
43.743499 |
4 |
27.969000 |
43.736500 |
5 |
28.002442 |
43.448378 |
6 |
28.000000 |
43.256597 |
7 |
27.601900 |
43.256600 |
8 |
27.601867 |
43.276767 |
9 |
27.159606 |
43.277669 |
10 |
27.159558 |
43.259661 |
11 |
27.011711 |
43.259581 |
12 |
27.011717 |
43.295597 |
Skupno območje – S = 4 398 km2 |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/19 |
SKLEP št. 767
z dne 22. oktobra 2010
o začetku postopka za izdajo dovoljenja za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in plina, podzemnih naravnih virov, kot sta opredeljena v členu 2(1)(3) Zakona o podzemnih naravnih virih, na „območju 2 Silistra“ v provincah Silistra in Dobrich ter o razglasitvi, da bodo dovoljenja izdana na podlagi natečajnega postopka
2010/C 352/16
REPUBLIKA BOLGARIJA
SVET MINISTROV
V skladu z drugim pododstavkom člena 5, členom 42(1)(1) in členom 44(3) Zakona o podzemnih naravnih virih v povezavi s členom 4(2)(16) in oddelkom 1(24a) Zakona o energiji je
SVET MINISTROV SKLENIL:
1. |
Začne se postopek za izdajo dovoljenja za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina na „območju 2 Silistra“ v provincah Silistra in Dobrich, s površino 2 652 km2 in omejenega s koordinatami od 1 do 10, kot so opredeljene v Prilogi. |
2. |
Dovoljenje iz točke 1 se izda na podlagi natečajnega postopka. |
3. |
Dovoljenje za iskanje in raziskovanje traja pet let od dne, ko začne veljati pogodba o iskanju in raziskovanju, s pravico podaljšanja trajanja na podlagi člena 31(3) Zakona o podzemnih naravnih virih. |
4. |
Rok za nakup natečajne dokumentacije je do 17.00 ure 120. dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. |
5. |
Rok za oddajo prijav za sodelovanje v natečajnem postopku je do 17.00 ure 130. dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. |
6. |
Rok za oddajo ponudb v skladu z natečajno dokumentacijo je do 17.00 ure 144. dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. |
7. |
Pri odprtju natečajnih ponudb ponudniki niso prisotni. |
8. |
Cena natečajne dokumentacije je 15 000 BGN. Dokumentacija se v roku, določenem v točki 4, kupi v sobi 813 v prostorih Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem na naslovu: ul. Triaditsa 8, Sofia, BULGARIA. |
9. |
Kandidati, ki želijo sodelovati v natečajnem postopku, morajo izpolnjevati zahteve iz člena 23(1) Zakona o podzemnih naravnih virih. |
10. |
Ponudbe se ocenijo na podlagi predlaganega delovnega programa, sredstev, namenjenih varstvu okolja, bonusov, usposabljanja ter upravljavskih in finančnih zmogljivosti, kot je navedeno v dokumentaciji natečajnega postopka. |
11. |
Polog za sodelovanje v natečajnem postopku znaša 20 000 BGN in se v roku, določenem v točki 5, nakaže na bančni račun Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem, ki je naveden v natečajni dokumentaciji. |
12. |
Kandidatom, ki niso sprejeti v natečajni postopek, se polog povrne v 14 dneh po prejemu obvestila, da niso bili sprejeti. |
13. |
Polog uspešnega ponudnika se povrne po podpisu pogodbe, pologi drugih ponudnikov pa se povrnejo v 14 dneh po objavi sklepa Sveta ministrov o izdaji dovoljenja za iskanje in raziskovanje v Uradnem listu. |
14. |
Prijave za sodelovanje v natečajnem postopku in ponudbe na podlagi natečajnega postopka se v skladu z zahtevami iz člena 46 Zakona o podzemnih naravnih virih v bolgarščini pošljejo Ministrstvu za gospodarstvo, energijo in turizem na naslov: ul. Triaditsa 8, Sofia, BULGARIA. |
15. |
Ponudbe morajo ustrezati zahtevam in pogojem iz natečajne dokumentacije. |
16. |
Natečajni postopek se izvede tudi, če je sprejet samo en ponudnik. |
17. |
Minister za gospodarstvo, energijo in turizem je pooblaščen, da:
|
18. |
Pritožbe zoper ta sklep se lahko v 14 dneh po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije vložijo na Vrhovno upravno sodišče. |
Predsednik vlade
Boyko BORISOV
Generalni sekretar Sveta ministrov
Rosen ZHELYAZKOV
Generalni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem
Vladimir TUDZHAROV
Direktor
Direktorata za pravne zadeve
Ministrstva za gospodarstvo, energijo in turizem
Veselin DRAGNEV
PRILOGA
SEZNAM KOORDINAT
Koordinatni sistem WGS 84
št. |
Zemljepisna dolžina |
Zemljepisna širina |
1 |
27.000000 |
44.132600 |
Državna meja |
||
2 |
28.577300 |
43.739000 |
3 |
28.574400 |
43.732600 |
4 |
28.571800 |
43.722600 |
5 |
28.435000 |
43.722000 |
6 |
28.426500 |
43.687300 |
7 |
28.075700 |
43.760500 |
8 |
28.000000 |
43.743700 |
9 |
28.000000 |
43.761200 |
10 |
27.000000 |
43.765300 |
Skupno območje – S = 2 652 km2 |
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/22 |
DRŽAVNE POMOČI – ŠVEDSKA
Državna pomoč C 29/10 (ex NN 42/10) – Domnevna prodaja javne lastnine pod tržno ceno s strani občine Vänersborg
Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 352/17
Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 27. oktobra 2010 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Švedsko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.
Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek, v enem mesecu od dneva objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:
European Commission |
Directorate-General for Competition |
State Aid Greffe |
Rue Joseph II 70 |
1049 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
Faks +32 22961242 |
Te pripombe se pošljejo Švedski. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.
BESEDILO POVZETKA
I. POSTOPEK
Komisija je 26. maja 2010 prejela pritožbo glede domnevne državne pomoči, ki jo je odobrila Švedska, v obliki nepremičninskih transakcij, ki niso v skladu z njihovo ocenjeno tržno vrednostjo.
II. OPIS UKREPA
Švedska je potrdila, da je občina Vänersborg izvedla dve glavni transkaciji preko nepremičninskega podjetja Fastighets Aktiebolag Vänersborg AB (v nadaljnjem besedilu FABV), ki je v popolni lasti občine, in sicer:
1. Transakcija A: Podjetje FABV je 13. februarja 2008 od podjetja Chips AB kupilo proizvodni obrat njihovega hčerinskega podjetja Topp Livsmedel, ki se nahaja v Vänersborgu, (v nadaljnjem besedilu obrat) za 17 milijonov SEK (1,7 milijona EUR).
2. Transakcija B: Po dogovoru z dne 11. avgusta 2008, v katerem je bila nepremičninskemu podjetju Hammar ponujena možnost za nakup obrata po fiksni ceni, je podjetje FABV istega dne prodalo obrat navedenemu nepremičninskemu podjetju po dogovorjeni ceni 8 milijonov SEK (0,8 milijona EUR).
III. OCENA UKREPA
Obe transakciji – če Komisija ugotovi, da nista bili izvedeni po tržnih pogojih, tj, (i) če je bila cena, po kateri je podjetje FABV kupilo obrat od podjetja Chips AB, višja od tržne vrednosti in/ali (ii) če je podjetje FABV prodalo obrat podjetju Hammar po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti – bi lahko načeloma pomenili državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.
Kar zadeva prednost, ki bi jo imeli možni upravičenci, so predhodne ugotovitve Komisije sledeče:
|
Glede transakcije A Komisija ugotavlja, da ni videti, da bi bila cena, ki jo je plačalo podjetje FABV za nakup obrata, višja od tržne vrednosti, kot so to potrdili neodvisni zunanji svetovalci. Zato je mogoče sklepati, da transakcija A ne vsebuje elementa pomoči in ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. |
|
Glede transakcije B Komisija resno dvomi, da je bila cena, po kateri je podjetje FABV prodalo obrat podjetju Hammar, tj. 8 milijonov SEK (0,8 milijona EUR), v skladu s tržno vrednostjo. Na tej stopnji tržna vrednost ni znana, saj pred prodajo ni bil izveden razpisni postopek, FABV prav tako ni zahteval neodvisne študije o vrednosti obrata. Kljub temu dejstvo, da je le nekaj mesecev pozneje podjetje Hammar ponovno prodalo obrat lokalnim zasebnim podjetnikom za 40 milijonov SEK (4 milijone EUR), nakazuje, da bi bil pri transakciji B lahko prisoten element državne pomoči, ki bi ga lahko količinsko opredelili kot razliko med ceno, ki jo je plačalo podjetje Hammar za obrat, in dejansko tržno vrednostjo obrata. |
|
Če bi se transakcija B štela kot državna pomoč, Komisija dvomi, da bi bila takšna državna pomoč v skladu z notranjim trgom na osnovi kakršnega koli cilja skupnega interesa. |
|
Komisija opozarja, da se lahko v skladu s členom 14 Uredbe sveta (ES) št. 659/1999 vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika. |
BESEDILO DOPISA
„Kommissionen önskar genom denna skrivelse informera Sverige om att den, efter granskning av de upplysningar som tillhandahållits av Era myndigheter angående stödet i fråga, har beslutat att inleda förfarandet enligt artikel 108.2 i fördraget om Europeiska unionens funktionssätt (nedan kallat EUF-fördraget).
I. FÖRFARANDE
(1) |
Genom en skrivelse av den 26 maj 2009, registrerad den 16 juni 2009, mottog kommissionen ett klagomål rörande ett påstått statligt stöd genom försäljning av offentlig egendom under marknadspris. |
(2) |
Den 27 oktober 2009 vidarebefordrade kommissionen en icke-konfidentiell version av klagomålet till de nationella myndigheterna. Sverige lämnade svar genom en skrivelse av den 30 november 2010, registrerad samma dag. |
(3) |
Den 9 mars 2010 begärde kommissionen ytterligare upplysningar som Sverige tillhandahöll genom en skrivelse av den 20 april 2010. |
(4) |
Den 11 maj 2010 mottog kommissionen upplysningar som lämnats av Chips AB. |
II. BESKRIVNING
Berörda parter
(5) |
Vänersborg (nedan kallat Vänersborg eller kommunen) ligger i Västra Götalands län, nära norska gränsen. I enlighet med Sveriges regionala stödkarta 2007–2013 (1) är detta inte något stödområde, eftersom inkomster och sysselsättningsgrad överensstämmer med det nationella genomsnittet. |
(6) |
Chips AB, en tillverkare av potatischips med säte i Mariehamn i Finland, är verksamt i Norden och Baltikum och har en konsoliderad omsättning på ungefär 2,6 miljarder SEK (260 miljoner EUR (2)) per år och omkring 800 anställda. År 2005 förvärvades Chips av den norska gruppen Orkla ASA, vars verksamheter innefattar märkesvaror, specialmaterial och investeringsverksamhet. |
(7) |
Topp Livsmedel (nedan kallat Topp) var ett dotterbolag till Chips AB som tillverkade djupfrysta grönsaker i Vänersborg och hade omkring 30 anställda (som mest sysselsatte företaget 86 personer). I slutet av 2007 aviserade Chips AB en nedläggning av produktionen vid Topp och inledde försäljningen av produktionsanläggningen. |
(8) |
Hammar Nordic AB är ett privat fastighetsbolag med säte i Trollhättan i Västra Götalands län. Det sysselsätter för närvarande 14 personer och hade år 2009 en omsättning på ungefär 10 miljoner SEK (omkring 1 miljon EUR), varför det motsvarar definitionen av småföretag i bilaga I i kommissionens förordning (EG) nr 70/2001 om tillämpningen av artiklarna 87 och 88 i EG-fördraget på statligt stöd till små och medelstora företag (3). Hammar Nordic Plugg AB är ett dotterbolag till Hammar Nordic AB. Såvitt kommissionen förstår bildades Hammar Nordic Plugg Ab enkom med anledning av de transaktioner som detta beslut avser. Det är driftsmässigt avhängigt sitt moderbolag, förefaller inte ha verksamhet eller tillgångar förutom de som avses i detta beslut, vilket gör att det kan antas att eventuella ekonomiska fördelar som beviljas Hammar Nordic Plugg AB också ytterst gynnar Hammar Nordic AB. Kommissionen kommer följaktligen att i detta beslut betrakta båda bolagen som en ekonomisk enhet och kommer i det följande att gemensamt beteckna dem Hammar. |
(9) |
Fastighets Aktiebolag Vänersborg AB (nedan kallat FABV) är ett fastighetsbolag som helt ägs av kommunen. |
III. ÅTGÄRDERNA
(10) |
Beslutet avser två transaktioner: |
Transaktion A
(11) |
Den 13 februari 2008 köpte kommunen Topps produktionsanläggning (nedan kallad anläggningen (4)) av Chips AB för 17 miljoner SEK (1,7 miljoner EUR) via FABV. |
(12) |
Samma dag ingick FABV två överenskommelser med Hammar. Den första överenskommelsen var ett hyresavtal enligt vilket FABV skulle hyra ut hela anläggningen till Hammar (varefter Hammar hyrde ut anläggningen i andra hand till lokala företagare som fortsatte produktionen på platsen). Den andra överenskommelsen bestod i en option som gav Hammar möjlighet att köpa anläggningen av FABV till ett förutbestämt pris av 8 miljoner SEK (0,8 miljoner EUR) när som helst under perioden mellan den 1 mars 2008 och den 28 februari 2010. |
Transaktion B
(13) |
Transaktion B ägde rum den 11 augusti 2008 när Hammar utnyttjade sin option och förvärvade anläggningen av FABV till det överenskomna priset av 8 miljoner SEK (0,8 miljoner EUR). |
(14) |
Den 30 juli 2008 (dvs. innan optionen utnyttjades) undertecknade Hammar ett preliminärt avtal med de lokala företagare som redan hyrde anläggningen i andra hand om att sälja anläggningen till dem för 40 miljoner SEK (4 miljoner EUR). Överlåtelsen genomfördes den 2 september 2008. |
IV. SYNPUNKTER SOM FRAMFÖRTS AV KLAGANDEN, SVERIGE SAMT CHIPS AB
(15) |
Klaganden hävdar att anläggningen (som FABV köpte för 17 miljoner SEK och sex månader senare sålde till Hammar för 8 miljoner SEK) såldes av kommunen till Hammar under marknadsvärde och – eftersom FABV:s beslut om försäljning kan tillskrivas kommunen – utgör detta olagligt och oförenligt statligt stöd till Hammar. |
(16) |
Sverige har anfört att kommunens enda mål med att köpa anläggningen via FABV var att säkra produktionen och arbetstillfällena. Eftersom företaget inte avsåg att driva verksamheten själv valde kommunen den lösning som föreslogs av Hammar, dvs. uthyrning med köpoption. Sverige har medgivit att den option som Hammar beviljades krävde ett kapitaltillskott på 9 miljoner SEK (0,9 miljoner EUR) från kommunens budget till FABV för att täcka den förlust som skulle uppstå om Hammar utnyttjade optionen. |
(17) |
Sverige har medgivit att försäljningen till Hammar inte gjordes genom ett öppet anbudsförfarande och att det inte förekommit någon sakkunnig värdering av anläggningen. |
(18) |
Sverige anser att både priset vid tiden för köpet av anläggningen och det pris som den därefter såldes för till Hammar kan sägas ha varit kommersiellt motiverat eftersom kommunens huvudsyfte å ena sidan var att göra fastigheten tillgänglig för affärsverksamhet och därigenom säkra arbetstillfällen och å andra sidan att det framförhandlade priset förväntades öka med tiden, vilket sedermera bevisades genom att Hammar sålde anläggningen för 40 miljoner SEK. Sverige anför att det sanna marknadsvärdet på anläggningen snarare är lika med de 8 miljoner SEK som den såldes för till Hammar än de 17 miljoner SEK som betalades till Chips AB. |
(19) |
I sin inlaga hävdar Chips AB att anläggningens verkliga marknadsvärde under inga omständigheter kunde anses vara mindre än 17 miljoner SEK. När Chips AB beslöt att avyttra de aktuella tillgångarna uppdrog företaget åt fastighetskonsulten Colliers International att göra en uppskattning av försäljningspriset. Efter en försiktig beräkning, bl.a. på grundval av gängse normer för värdering av affärsfastigheter, uppskattades det lägsta skäliga försäljningspriset (för bara fastigheterna) vara 27 miljoner SEK (2,7 miljoner EUR). Denna uppskattning bestyrktes av att flera intressenter under försäljningsprocessen – som initierades av Chips AB och som ledde till att FABV köpte anläggningen – angav att priset skulle kunna överstiga 30 miljoner SEK (3 miljoner EUR). Chips AB godtog FABV:s lägre anbud på 17 miljoner SEK av tre skäl: a) de räddade arbetstillfällena skulle gynna Chips AB:s och Orklas anseende, b) de eventuella köparna var beredda att köpa anläggningen ’i befintligt skick’ dvs. utan några garantier från Chips AB med avseende på ersättningsansvar för miljöskador etc. och c) eftersom en uppgörelse med FABV kunde genomföras snabbt. |
(20) |
Chips AB anser att det pris som det fick av FABV för anläggningen inte var högre än marknadsvärdet och att försäljningen följaktligen inte kan ha innehållit några inslag av statligt stöd till förmån för Chips AB. |
V. PRELIMINÄR BEDÖMNING
(21) |
Kommissionen har vid första anblick skäl att tro att transaktion B kan ha inbegripit statligt stöd i den mening som avses i artikel 107.1 i EUF-fördraget och, om så är fallet, att ifrågasätta huruvida detta stöd är förenligt med den inre marknaden i enlighet med artikel 107.3 c i EUF-fördraget. |
1. Förekomst av statligt stöd
(22) |
Enligt artikel 107.1 i EUF-fördraget ’är stöd som ges av en medlemsstat eller med hjälp av statliga medel, av vilket slag det än är, som snedvrider eller hotar att snedvrida konkurrensen genom att gynna vissa företag eller viss produktion, oförenligt med den inre marknaden i den utsträckning som det påverkar handeln mellan medlemsstaterna’. I samband härmed bör noteras att det enligt EU:s regler för statligt stöd föreligger överföring av statliga medel både när staten köper en tillgång över marknadsvärdet (eftersom säljaren får mer av staten än vad tillgången är värd) och när staten säljer en tillgång under marknadsvärdet (eftersom köparen får en tillgång som är värd mer än det betalade priset). |
(23) |
För det första kan båda de potentiella stödmottagarna av det föregivna statliga stödet, dvs. Chips AB och Hammar, betraktas som företag eftersom de bedriver ekonomiska verksamheter och erbjuder varor och tjänster på marknaden (5). |
(24) |
För det andra genomfördes båda transaktionerna av kommunen via FABV. FABV ägs helt av kommunen, som måste täcka företagets potentiella förluster, och dess styrelse består av personer som ingår i kommunledningen. Vidare var kommunen tvungen att tillföra FABV kapital så att företaget skulle kunna genomföra transaktionen och Sverige har medgivit att kommunen via FABV drev sina egna mål att bevara arbetstillfällen och produktion inom kommunen (se skäl 16 ovan). Därför kan FABV:s beslut tillskrivas staten (6) (dvs. kommunen) och i den utsträckning de får ekonomiska följder innebär de användning av statliga medel. |
(25) |
För det tredje måste de aktuella transaktionerna betraktas som selektiva åtgärder eftersom de gynnade ett specifikt företag, dvs. Hammar och/eller Chips AB. |
(26) |
För det fjärde skulle det föregivna statliga stödet kunna snedvrida konkurrensen och påverka handeln inom gemenskapen (och EES). Chips AB en del av Orkla, en grupp som är verksam i flera medlemsstater och har verksamheter inom sektorer som exempelvis livsmedelsprodukter och specialmaterial med livlig konkurrens och handel inom gemenskapen (och EES. Hammar är, trots sin huvudsakligen lokala verksamhet, aktivt på fastighetsmarknaden där effekter på handeln inom gemenskapen (och EES) och konkurrensen inte kan uteslutas, i synnerhet med tanke på att kommunen ligger nära den norska gränsen och att en bred definition av dessa kriterier är tillämplig inom statsstödsreglerna (7). |
(27) |
Slutligen måste kommissionen förvissa sig om huruvida transaktionerna, eller någon av dem, uppfyller det fjärde kriteriet för statligt stöd, dvs. om den ena eller båda transaktionerna gynnar mottagaren av stödet. Konkret återstår att klargöra om i) det pris som FABV betalade för att köpa anläggningen från Chips AB var högre än marknadsvärdet och/eller ii) om FABV sålde anläggningen till Hammar till ett pris under marknadsvärdet (således en överföring av statliga medel till Chips AB alternativt Hammar). |
i)
(28) |
I fråga om transaktion A noterar kommissionen att Chips AB före försäljningsförhandlingarna uppdrog åt konsulten Colliers International att göra en värdering av Topps anläggning. I denna studie, som har överlämnats till kommissionen, rekommenderades ett lägsta försäljningspris på 27 miljoner SEK bara för fastigheterna. Kommissionen noterar att studien utförts av tredje man (som var oberoende både i förhållande till säljaren och köparen) med bred erfarenhet av fastighetssektorn. Den beställdes av Chips i samband med försäljningen av anläggningen, dvs. i ett sammanhang där Chips rimligen inte hade några andra intressen än att få en korrekt uppskattning av anläggningens marknadsvärde. På denna grundval har kommissionen inget uppenbart skäl att ifrågasätta tillförlitligheten hos Colliers Internationals värdering. |
(29) |
Chips AB har lämnat förklaringar angående sitt godtagande av FABV:s anbud på 17 miljoner SEK för hela anläggningen, trots expertutvärderingen och trots ett annat anbud på 30 miljoner SEK som det fick för bara fastigheten. Chips AB hävdar att dess agerande, i egenskap av en stor internationell grupp, främst motiverades av prioriteten att avyttra Topps lilla och förlustbringande verksamhet än att maximera ett relativt obetydligt försäljningspris, och att Chips var berett att godta ett lägre anbud för att undvika den försämring av företagets anseende som skulle kunna uppstå vid en fabriksnedläggning med åtföljande förslut av arbetstillfällen (anbudet på 30 miljoner SEK skulle bara ge upphov till omkring 8 arbetstillfällen medan många fler skulle ha räddats genom en försäljning av hela anläggningen under antagande om fortlevnad). Chips AB tillägger också att det nominellt högre anbudet bara för fastigheten skulle innebära högre transaktionskostnader eftersom maskiner samt immateriella rättigheter skulle behöva säljas separat. |
(30) |
Med ledning av ovanstående information förefaller det inte som om det pris som FABV betalade för att köpa anläggningen av Chips AB var högre än marknadsvärdet. Kommissionen finner därför inga skäl till att anse att transaktion A utgör statligt stöd i den mening som avses i artikel 107.1 i EUF-fördraget. |
ii)
(31) |
I punkt 1 i kommissionens meddelande om inslag av stöd vid statliga myndigheters försäljning av mark och byggnader (8) (nedan kallat meddelandet) utesluts förekomsten av statligt stöd till förmån för köparen när försäljningen följer på ’ett vederbörligen offentliggjort, öppet och villkorslöst anbudsförfarande […] där det bästa eller det enda anbudet antas’. |
(32) |
Enligt de av Sverige lämnade upplysningarna förefaller FABV inte ha anordnat något anbudsförfarande inför försäljningen av anläggningen, varför det inte går att göra någon preliminär bedömning av den särskilda karaktär som ett sådant förfarande har. |
(33) |
Enligt punkt 2 i meddelandet bör, om överlåtelsen sker utan villkorslöst anbudsförfarande, en ’oberoende värdering genomföras av en eller flera oberoende värderingsmän före förhandlingarna om överlåtelsen för att fastställa marknadsvärdet på grundval av allmänt accepterade marknadsindikatorer och värderingsstandarder’. |
(34) |
I det fall överlåtelsen inte sker på grundval av ett öppet och villkorslöst anbudsförfarande eller om den äger rum utan ett sådant förfarande eller till ett pris som ligger under marknadsvärdet sådant det fastställts av oberoende värderingsmän, framgår vidare följande av punkt 3 i meddelandet: ’Utan att det påverkar tillämpningen av regeln om försumbart stöd skall medlemsstaterna således till kommissionen göra anmälan om följande transaktioner för att göra det möjligt för den att fastställa om statligt stöd förekommer och, om så är fallet, att göra en bedömning av dess förenlighet med den gemensamma marknaden’. |
(35) |
På grundval av den informationen som står till dess förfogande noterar kommissionen att FABV, i avsaknad av ett öppet och villkorslöst anbudsförfarande, inte begärde någon oberoende värdering av anläggningen före försäljningsförhandlingarna. |
(36) |
Trots att någon oberoende värdering inte beställdes av FABV före försäljningsförhandlingarna finns det – eftersom FABV sålde anläggningen till Hammar – viss information som gör det möjligt att sluta sig till anläggningens möjliga marknadsvärde. |
(37) |
Med hänsyn till att avtalet om försäljning till de lokala företagarna ingicks redan före transaktion B, och alltså slöts mellan privata aktörer som förmodligen utgick från rent affärsmässiga överväganden och att värdet på 40 miljoner SEK sannolikt torde utgöra en försiktig uppskattning eftersom försäljningen inte avsåg hela den fast egendomen och eventuellt också uteslöt varumärket, samt med tanke på att en tidigare oberoende utvärdering som beställts av Chips angivit ett försäljningspris på 27 miljoner SEK bara för fastigheterna, betvivlar kommissionen att det pris (8 miljoner SEK) till vilket FABV sålde anläggningen till Hammar avspeglar marknadsvärdet. Kommissionen anser därför preliminärt att det finns goda skäl att anse att 40 miljoner SEK är en mer rättvisande återspegling av anläggningens marknadsvärde. Om FABV hade sålt anläggningen i ett öppet och icke-diskriminerande förfarande skulle det med all sannolikhet ha fått samma pris av denna köpare. |
(38) |
Kommissionen har vidare inte några uppgifter som tillåter den att bedöma marknadsmässigheten av det hyresavtal som slöts mellan FABV och Hammar den 13 februari 2008 och av priset på den option som Hammar beviljades för att köpa anläggningen (se skäl 11–12) vilka, med hänsyn till de omständigheter under vilka dessa avtal ingicks, också kan inbegripa statligt stöd. Kommissionen uppmanar sålunda de svenska myndigheterna att lämna kommentarer också på dessa punkter. |
(39) |
Det ovan anförda leder till den preliminära slutsatsen att FABV:s försäljning av anläggningen gav Hammar en fördel – och följaktligen statligt stöd – vilket preliminärt uppskattas till skillnaden mellan det pris som Hammar betalade till FABV och det pris som Hammar sålde anläggningen för enligt avtalet av den 30 juli 2008. |
2. Det statliga stödets förenlighet med den inre marknaden
(40) |
Enligt artikel 107.3 c i EUF-fördraget kan stöd för att underlätta utveckling av vissa näringsverksamheter eller vissa regioner anses vara förenligt med den inre marknaden, när det inte påverkar handeln i negativ riktning i en omfattning som strider mot det gemensamma intresset. |
(41) |
När kommissionen tillämpar denna fördragsbestämmelse måste den förvissa sig om att det föreslagna stödet bidrar till uppnåendet av gemenskapens mål och är nödvändigt och proportionerligt för att förverkliga dessa mål. |
(42) |
Det enda mål som de svenska myndigheterna uppgivit för de aktuella transaktionerna var den politiska avsikten att bevara företagets fortlevnad och att samtidigt rädda sysselsättning i Vänersborg, även om denna kommun inte ligger i något stödområde (se skäl 5 ovan). |
(43) |
I nuvarande skede noterar kommissionen att detta mål endast vore relevant med avseende på transaktion A, som enligt de svenska myndigheterna gjorde att 30 arbetstillfällen kunde räddas, och kommissionen har för närvarande inga skäl att anse att denna transaktion har inslag av statligt stöd (se skäl 28-30). Under alla omständigheter beaktas denna typ av mål i meddelandet från kommissionen – Gemenskapens riktlinjer för statligt stöd till undsättning och omstrukturering av företag i svårigheter (9) och varken Sverige eller Hammer har hittills lämnat några uppgifter som kan visa att de villkor som fastställs genom riktlinjerna är uppfyllda. |
(44) |
Vad beträffar möjliga mål av gemensamt intresse som särskilt avser transaktion B, i det fall den skulle fastslås vara statligt stöd som gynnar Hammar, har några andra skäl för förenlighet inte åberopats av de svenska myndigheterna. |
(45) |
Det har under alla omständigheter hittills inte i tillräckligt hög grad visats att transaktion B var nödvändig och proportionerlig för att uppnå eventuella mål av gemensamt intresse. Utan att åsidosätta eventuella väsentliga argument som framförts av medlemsstaten eller berörda parter hyser kommissionen därför i detta skede allvarliga tvivel om det föreligger giltiga skäl till att förklara dem förenliga med den inre marknaden enligt artikel 107.3 i EUF-fördraget, i det fall transaktionerna befinns utgöra statligt stöd i den mening som avses i artikel 107.1 i EUF-fördraget. |
VI. SLUTSATSER
(46) |
I ljuset av vad som ovan anförts har kommissionen anledning att ifrågasätta om transaktion B (enligt ovanstående beskrivning) utgör statligt stöd och, om så är fallet, huruvida detta stöd är förenligt med den inre marknaden enligt artikel 107.3 c i EUF-fördraget. Av ovan anförda skäl uppmanar kommissionen, i enlighet med det förfarande som anges i artikel 108.2 i EUF-fördraget, Sverige att inom en månad efter mottagandet av denna skrivelse inkomma med synpunkter och tillhandahålla alla upplysningar som kan bidra till bedömningen av stödet. Kommissionen uppmanar Era myndigheter att omedelbart översända en kopia av denna skrivelse till den potentiella stödmottagaren. Kommissionen påminner Sverige om att artikel 108.3 i EUF-fördraget har uppskjutande verkan och hänvisar till artikel 14 i rådets förordning (EG) nr 659/1999, som föreskriver att allt olagligt stöd kan återkrävas från mottagaren. Kommissionen meddelar Sverige att alla berörda parter kommer att underrättas genom ett offentliggörande av denna skrivelse och en sammanfattning av den i Europeiska unionens officiella tidning. Kommissionen kommer även att underrätta berörda parter i de Eftaländer som är avtalsslutande parter i EES-avtalet genom att offentliggöra ett tillkännagivande i EES-supplementet till Europeiska unionens officiella tidning, samt Eftas övervakningsmyndighet som tillställs en kopia av denna skrivelse. De berörda parterna kommer att uppmanas att inkomma med synpunkter inom en månad från dagen för offentliggörandet.“ |
(1) EUT C 34, 16.2.2007, s. 2.
(2) Uppgifterna i euro är rent indikativa. I beslutet utgås från kursen 1 EUR = 10 SEK.
(3) EGT L 10, 13.1.2001, s. 33.
(4) Anläggningen består av två fastigheter, lös egendom samt immateriella tillgångar (t.ex. varumärket). Fastigheterna har beteckningarna Vänersborg Esslingetorp 1:49 respektive Vänersborg Esslingetorp 1:57. Alla byggnader och andra fasta tillgångar fanns på den första tomten.
(5) Jfr mål C-35/96 kommissionen mot Italien, REG 1998, punkt 36.
(6) Jfr mål C-482/99 Stardust Marine, REG 2002, s. I-04397.
(7) Jfr kommissionens beslut av den 30 januari 2008 om det statliga stöd C 35/2006 som Sverige genomfört till förmån för Konsum Jämtland Ekonomisk Förening (EUT L 126, 14.5.2008, s. 3), enligt vilket ’[k]onkurrensen påverkades genom snedvridningen av allokeringen av egendom mellan konkurrerande företag. […] Snedvridningen av konkurrensen förefaller vara av tämligen lokal karaktär och påverkan på handeln mellan medlemsstaterna torde vara tämligen begränsad’. Därtill kommer att kommissionen har uppgifter som tyder på att norska köpare tidigare har visat intresse för att förvärva anläggningen.
(8) EGT C 209, 10.7.1997, s. 5.
(9) EUT C 244, 16.2.2004, s. 2.
DRUGI AKTI
Evropska komisija
23.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 352/27 |
Obvestilo za osebe in subjekte, dodane na seznam iz člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo, na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1250/2010
2010/C 352/18
1. |
Skupno stališče 2008/369/SZVP (1) poziva Skupnost, naj zamrzne sredstva in gospodarske vire fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo, kakor so navedeni v seznamu, sestavljenem v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN 1533(2004), 1596(2005), 1807(2008) in 1857(2008), ki ga mora odbor ZN, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1533(2004), redno posodabljati. Seznam, ki ga je sestavil ta odbor ZN, zajema:
|
2. |
Odbor ZN se je 1. decembra 2010 odločil, da na zadevni seznam doda štiri fizične osebe. Zadevne fizične osebe lahko Odboru ZN kadar koli predložijo zahtevo za ponovno proučitev odločitve o njihovi vključitvi na zgoraj navedeni seznam ZN, s priloženo dodatno dokumentacijo. Zahtevo je treba poslati na naslednji naslov:
Več informacij je na voljo na: http://www.un.org/sc/committees/dfp.shtml |
3. |
Komisija je na podlagi odločitev ZN iz točke 2 sprejela Uredbo (EU) št. 1250/2010 (2), ki spreminja Prilogo I k Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo (3). Zato se za zadevne fizične osebe uporabljajo naslednji ukrepi iz Uredbe (ES) št. 1183/2005:
|
4. |
Fizične osebe, dodane v Prilogo I k Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2005 z Uredbo (EU) št. 1250/2010 v skladu z odločitvijo ZN z dne 1. decembra 2010 lahko Komisiji sporočijo svoje mnenje o njihovi umestitvi na seznam. To sporočilo lahko pošljejo na naslov:
|
5. |
Obenem je treba opozoriti, da je vsaki zadevni fizični osebi omogočeno, da v skladu s pogoji iz člena 263(4) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije pri Sodišču EU izpodbija Uredbo (EU) št. 1250/2010. |
6. |
Osebni podatki fizičnih oseb na seznamih iz Uredbe (EU) št. 1250/2010 se obdelujejo v skladu s pravili Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4). Vse zahteve, npr. po dodatnih informacijah ali za uresničevanje pravic po Uredbi (ES) št. 45/2001 (kot so dostopanje do osebnih podatkov ali njihovo popravljanje), je treba poslati Komisiji na naslov iz točke 4 zgoraj. |
7. |
Za zagotovitev ustreznega reda je treba zadevne fizične osebe iz Priloge I opozoriti, da lahko pri pristojnem organu zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kakor so navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1183/2005, vložijo prošnjo za pridobitev dovoljenja glede uporabe zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov za osnovne izdatke ali posebna plačila v skladu s členom 3 navedene uredbe. |
(1) UL L 127, 15.5.2008, str. 84.
(2) UL L 341, 23.12.2010, str. 11.
(3) UL L 193, 23.7.2005, str. 1.
(4) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.