16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/1

A.

ker morata Evropski parlament in Komisija tesno sodelovati, da bi zagotovila uspešno in učinkovito rabo „metode Skupnosti“, in morata zlasti skrbeti za to, da Unija ni zgolj vsota njenih sestavnih delov,

1.

pozdravlja predlog novoizvoljenega predsednika Komisije za vzpostavitev „posebnega partnerstva med Evropskim parlamentom in Komisijo“, kot ga je predlagal v svojih „Političnih smernicah za novo Komisijo“, z namenom opredeliti in uresničevati značilne evropske interese in postaviti prve temelje obnovljene Evropske unije v obdobju po Lizbonski pogodbi;

2.

poziva k čim prejšnji reviziji okvirnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki določa dvostranske odnose med institucijama, za izhodišče pa naj se uporabijo pripombe novoizvoljenega predsednika Komisije Joséja Manuela Barrosa;

3.

ob teh zavezah poziva, naj se v revidirani sporazum vključijo zlasti naslednje točke:

4.

poziva Parlament in Komisijo, naj do konca leta 2011 pregledata delovanje prihodnjega okvirnega sporazuma;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje novi Komisiji.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/5

A.

ker je Haiti 12. januarja 2010 prizadel potres 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici s številnimi popotresnimi sunki, ki so še naprej stresali državo, in je povzročil katastrofalno škodo v mestih Port-au-Prince in Jacmel ter drugih naseljih na tem območju,

B.

ker je po poročilih umrlo do 200 000 ljudi, 250 000 je bilo ranjenih in več kot 3 milijone neposredno prizadetih,

C.

ker po poročilih urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) milijon ljudi v državi potrebuje zavetje, 600 000 ljudi pa je notranje razseljenih,

D.

ker je po ocenah haitijske vlade 235 000 ljudi zapustilo Port-au-Prince, do milijon ljudi pa bi lahko iz mest odšlo na podeželje, kar bi pomenilo dodatno breme za že tako ranljive skupnosti,

E.

ker je v državi, kjer skoraj 60 odstotkov prebivalstva živi na podeželju in 70 odstotkov z manj kot 2 USD na dan, okrog 1,8 milijona ljudi že pred potresom živelo v negotovosti glede preskrbe s hrano,

F.

ker so desetletja politične nestabilnosti pred potresom pripomogla k oslabitvi vladnih ustanov in zmožnosti države, da zagotavlja osnovne javne storitve, in ker je škoda, ki jo je povzročil potres, ohromila sposobnost države, da bi dejavno sodelovala pri prizadevanjih za pomoč, zaradi česar se je položaj še poslabšal,

G.

ker je Komisija sklenila, da bo namenila 137 milijonov EUR za kratkoročne in najmanj 200 milijonov EUR za srednje- in dolgoročne potrebe, države članice pa bodo zagotovile dodatnih 92 milijonov EUR,

H.

ker je Haiti ohromljen zaradi zunanjega dolga v višini okoli 1 milijarde USD, ki je bil že pred potresom ovira za razvoj Haitija in lahko ogrozi prizadevanja države, da bi si opomogla,

I.

ker je takojšnja obnova zmogljivosti Haitija za delovanje demokracije in vlade bistvena za napredek od zagotavljanja prve faze nujne pomoči k pomembni nalogi obnove te države,

1.

izraža iskreno sožalje haitijskemu prebivalstvu, drugim prizadetim državam ter osebju mednarodnih organizacij, med drugim Združenih narodov in Komisije, ter globoko sočustvovanje in solidarnost z njimi za velikanske izgube življenj in uničenje, ki ga je povzročil potres;

2.

pozdravlja prizadevanje haitijskih oblasti in civilne družbe ter Organizacije združenih narodov, nevladnih organizacij in drugih dvostranskih donatorjev, da pomagajo haitijskemu prebivalstvu, ter izraža spoštovanje delu dobrodelnih organizacij in posameznikov iz vse Evropske unije;

3.

poziva k podrobni oceni, s katero se bodo ugotovile kratkoročne in dolgoročne potrebe prebivalstva ter vzpostavilo sodelovanje Evropske unije v obnovitvenem procesu, ki bo vključeval tri stopnje, in sicer nujno pomoč, obnovo in ponovno izgradnjo; poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje z oceno evropskega odziva na humanitarno krizo na Haitiju in predstavi predloge za dodatno izboljšanje nadaljnjih ukrepov EU v podobnih razmerah v prihodnosti;

4.

opozarja, da mora biti prednostna naloga EU pomoč pri prizadevanjih za obnovo in izboljšanju humanitarnih razmer, pozornost pa je treba posvetiti ranljivim skupinam, kot so ženske in otroci, in zagotavljanju zatočišč, zdravstvenih zmogljivosti, logistične pomoči in hrane; poziva države članice, naj bodo pripravljene, da se bodo odzvale pozivom Organizacije združenih narodov k dodatni pomoči;

5.

izraža globoko zaskrbljenost nad dobrobitjo ranljivih skupin, zlasti žensk; poziva Komisijo in Organizacijo združenih narodov, naj posebno pozornost posvetita udeležbi žensk pri prizadevanjih za obnovo, tako da se jim omogoči aktivno sodelovanje v fazah rehabilitacije, obnove in ocenjevanja v vseh programih pomoči in ponovne izgradnje;

6.

poudarja, da je treba osirotelim otrokom in otrokom brez spremstva omogočiti dostop storitev, ki jim bodo pomagale, da bodo čim prej združeni s starši ali skrbniki; poziva EU in mednarodno skupnost, naj nemudoma ocenita potrebo po usklajenem načrtu za reševanje na tisoče otrok, ki so zaradi potresa postali sirote; poudarja nevarnost, da bo prišlo do primerov trgovine z ljudmi;

7.

poziva EU, naj podpre začasni moratorij na nove posvojitve otrok s Haitija do dveh let po začetku prizadevanj za sledenje; poziva Evropsko unijo, naj nujno poskrbi za osnovne potrebe otrok, vzpostavi delovanje začasnih šol in zagotovi svetovanje otrokom;

8.

pozdravlja zavezo Komisije o humanitarni pomoči 30 milijonov EUR, vendar je zaskrbljen, da je 87 odstotkov pomoči od 575 milijonov USD iz bliskovitega poziva urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev za dodelitev pomoči, financirano s prispevki; poudarja, da je takšno financiranje bistveno za dolgoročno delovanje; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izpolnjujejo sprejete obveznosti;

9.

pozdravlja odločitev držav G7, da bodo umaknile svoje terjatve pri mednarodnem dolgu Haitija; pričakuje, da bodo vse države in donatorji storili enako; prav tako poziva Mednarodni denarni sklad, naj v celoti odpiše izjemen dolg te države, tudi posojilo v sili v znesku 120 milijonov USD, ki je bilo odobreno januarja 2010; poudarja, da bi se morala popotresna pomoč dodeliti v obliki nepovratnih sredstev in ne posojil, ki povzročajo zadolževanje;

10.

ponovno poudarja poziv podsekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve k napotitvi vozil z gorivom; poziva države članice, naj zagotovijo dodatno pomoč za prevoz pomoči v začasna taborišča, razdelilna mesta ter oddaljena mesta in vasi;

11.

poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno varnost konvojev pomoči za pravično in mirno razdeljevanje zalog, zlasti slabotnim in najbolj potrebnim pomoči;

12.

pozdravlja odločitev Sveta EU o napotitvi 350 pripadnikov vojaške policije, ki bi podprli prizadevanje za pomoč Haitiju pod poveljstvom OZN, in odločitev o vzpostavitvi enote za usklajevanje v Bruslju (EUCO Haiti), ki bo olajšala proaktivno evropsko odzivanje na vojaškem in varnostnem področju ter usklajevanje prispevkov držav članic EU k prizadevanjem za pomoč;

13.

poziva Organizacijo združenih narodov, naj skupaj s haitijskimi organi ponovno obravnavajo mandat svoje misije za stabilizacijo na Haitiju, da bi se odzvali na potrebe, ki so v državi nastale po katastrofi, zlasti glede vprašanj varnosti;

14.

poudarja, da je treba lokalnim organom zagotoviti ustrezno pomoč, da bodo lahko spodbudili gospodarstvo, saj se iz Port-au-Princea na podeželje seli na sto tisoče ljudi; poziva EU in druge mednarodne donatorje, naj pripomorejo k prizadevanjem za pomoč tako, da kupujejo lokalno pridelano hrano kadar koli je to mogoče;

15.

podpira prizadevanja Evropske unije, da bi spodbudila lokalno proizvodnjo hrane z obnovo poškodovane infrastrukture in zagotovitvijo potrebnega materiala (semen, gnojil in orodja) malim kmetovalcem, zlasti za spomladansko setveno sezono, ki se začne marca in pomeni 60 odstotkov državne proizvodnje hrane;

16.

poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi podprla programe „gotovina za delo“, ki so pomembni za zagotovitev sredstev skupnosti in pomoč pri ponovni vzpostavitvi delovanja bančnega sistema;

17.

poudarja potrebo po dolgoročnih vlaganjih v gradnjo potresno varnih stavb in osnovne infrastrukture, kot so vodovodna napeljava, ceste in elektrika, ki jih pred potresom ni bilo ali pa so bile neprimerne, zaradi česar so posledice naravnih katastrof še toliko večje;

18.

poziva k organiziranju mednarodne konference in usklajeni ocenitvi potreb za ukrepanje po naravni katastrofi pod okriljem Združenih narodov in Svetovne banke, da bi opredelili dolgoročno obnovitev, ko bodi izvedeni nujni ukrepi;

19.

poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi, da bodo prebivalci Haitija in njihova vlada glavni dejavniki pri procesu obnove, kar jim bo omogočilo, da bodo gospodarji svoje skupne prihodnosti;

20.

poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži celovito oceno potreb po katastrofi in poročilo o napredku pri obnovi;

21.

poziva EU, naj sodeluje s haitijskimi organi, da bi oblikovala dolgoročni sistem za preprečevanje katastrof in izgradnjo zmogljivosti, ob tem pa poudarja, da mora obnova potekati v skladu z nacionalnimi prednostnimi cilji, pri čemer je treba upoštevati načela učinkovitosti pomoči in zagotoviti pomoč haitijskim ustanovam, da bodo lahko učinkovito delovale;

22.

poziva mednarodno skupnost, naj postavi Haiti med prednostne naloge in naj to priložnost izkoristi za dokončno izkoreninjenje osnovnih vzrokov revščine na Haitiju ter naj državi pomaga, da se bo po tej naravni katastrofi razvila v državo s celovito delujočo demokracijo in z gospodarstvom, ki bo sposobno zadovoljevati potrebe prebivalstva;

23.

priznava delo, ki so ga posamezne države članice Evropske unije opravile v okviru mehanizma civilne zaščite EU, učinkovito usklajevanje te pomoči s strani Centra za opazovanje in informiranje (MIC) ter skupin ECHO, ki so bile napotene le nekaj ur po potresu;

24.

ugotavlja, da je Komisija prvič uspešno uporabila dva modula, katerih uporabo je omogočil pripravljalni ukrep za zmogljivost za hitro odzivanje EU, ki je bil vzpostavljen s podporo Parlamenta;

25.

poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi zakonodajne predloge za ustanovitev pravih, neodvisnih in stalnih enot civilne zaščite EU na podlagi mehanizma civilne zaščite EU in za možnost, da bi EU lahko združila potrebne vire za hitro dostavljanje humanitarne pomoči pred potekom 24 ur od katastrofe;

26.

poudarja glavne značilnosti evropskega sistema za hitro posredovanje:

27.

poziva visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko in komisarko za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje, naj prevzameta vodilno vlogo pri usklajevanju kriznega odzivanja Evropske in pri uporabi pristojnosti iz Lizbonske pogodbe za učinkovitejše usklajevanje odzivanja Evropske unije na prihodnje krize, ob tem pa upoštevata že opravljeno delo;

28.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske unije, predsedniku Evropske komisije, predsedniku in vladi Haitija, generalnemu podsekretarju Organizacije združenih narodov za humanitarne zadeve in koordinatorju za nujno pomoč ter vladam držav članic.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/9

A.

ker se politične razmere v Iranu neprestano slabšajo in nič ne kaže, da bi se iranska vlada nameravala odzvati na notranje in mednarodne pomisleke glede legitimnosti volitev v juniju 2009; ker so domneve o velikih nepravilnostih izzvale obsežno protestno gibanje (t. i. Zeleno gibanje) z množičnimi demonstracijami v zadnjih mesecih,

B.

ker so politični dogodki v Iranu po spornih predsedniških volitvah junija 2009 pokazali, da ima država velike možnosti za demokratične spremembe, ki bi jih pobudilo ljudstvo in pri katerih bi imela osrednjo vlogo njegova dinamična in aktivna civilna družba,

C.

ker so se iranske varnostne sile, revolucionarna garda, milica Basidž in policija ostro odzvale z vso silo in so samovoljno aretirale tisoče miroljubnih protestnikov in oporečnikov, vključno s študenti in visokošolskimi učitelji, zagovorniki pravic žensk, sindikalisti, odvetniki, novinarji, avtorji spletnih dnevnikov, duhovniki in vidnimi borci za človekove pravice, s čimer očitno poskušajo zastrašiti kritike in zadušiti nestrinjanje,

D.

ker številni aretirani poročajo, da so bili pretepeni ali mučeni in v nekaterih primerih spolno napadeni v zaporih in skrivnih prostorih za pridržanje; ker je bilo v preiskavi parlamenta (majlis) Islamske republike Iran na začetku leta 2010 ugotovljeno, da je bil namestnik državnega tožilca Said Mortazavi neposredno odgovoren za smrt najmanj treh pridržanih zaradi mučenja in zanemarjanja v zaporu Kahrizak, ki ga je sodna oblast pred tremi leti ukazala zapreti,

E.

ker so vladni uradniki potrdili, da je od junija 2009 najmanj 30 protestnikov umrlo v demonstracijah ali v priporu in da jih je še najmanj sedem umrlo v spopadih 27. decembra 2009, na praznik ašure; ker je domnevno število mrtvih zaradi nasilja, ki ga je podpirala vlada, v resnici precej večje,

F.

ker varnostne sile poleg tega okrepile sistematično nadlegovanje pripadnikov verskih manjšin, kot so bahajci (vseh sedem nekdanjih voditeljev te skupnosti je bilo aretiranih in jim zdaj sodijo), suniti in kristjani (vključno z osmimi duhovniki), ter vodijo kampanjo samovoljnih aretacij in usmrtitev članov kurdske, azerijske, beluške in arabske civilne družbe ter političnih aktivistov; ker v tem trenutku na izvršitev smrtne kazni čaka 21 Kurdov,

G.

ker je iranski parlament 9. septembra 2008 odobril zakon o apostaziji, po katerem bi se spreobrnjenje iz islama kaznovalo s smrtjo,

H.

ker je sodna oblast od avgusta 2009 zrežirala sojenja stotinam vidnih reformatorjev in borcev, ki naj bi bili povezani z razvratneži, da bi spodbujali t. i. žametno revolucijo; ker so številni teh oporečnikov na teh sojenjih pred televizijskimi kamerami priznali krivdo, vendar se je zdelo, da so bili v to prisiljeni,

I.

ker iranska vlada še naprej obtožuje evropske države, da se vmešavajo v politične dogodke v Iranu; ker so te obtožbe privedle do izgona dveh britanskih diplomatov, aretacije več iranskih uslužbencev na britanskem veleposlaništvu ter kratkega pripora švedskega in dveh nemških uslužbencev na veleposlaništvu zaradi njihove domnevne vloge v povolilnih protestih,

J.

ker sta bila 28. januarja 2010 usmrčena Mohamed Reza Ali Zamani in Araš Rahmanipur in sta bili to prvi izvršeni smrtni kazni, ki sta po uradnih virih povezani s protestnim gibanjem, čeprav je bil vsaj eden od njiju, če ne kar oba, v zaporu že v času volitev; ker naj bi bilo po nekaterih navedbah zaradi domnevnih stikov z Zelenim gibanjem na smrt obsojenih najmanj devet ljudi,

K.

ker so 27. decembra 2009, na zadnji dan praznovanja ašure, ustrelili Alija Musavija, 35-letnega nečaka Mira Huseina Musavija, glavnega kandidata opozicije na predsedniških volitvah v juniju 2009, in ga namerno povozili z avtomobilom, kar jasno kaže na načrten atentat, ki naj bi služil kot resno opozorilo njegovemu stricu,

L.

ker je bil 8. januarja 2010 izveden poskus atentata na Mehdija Karubija, drugega najvidnejšega kandidata opozicije na predsedniških volitvah, tako da sta bili med protestiranjem pripadnikov milice Basidž in revolucionarne garde proti Karubijevi prisotnosti v Kazvinu izstreljeni dve krogli v njegov avtomobil, ki je bil neprebojen,

M.

ker je vedno več omejitev svobode tiska in izražanja in ker so se iranske oblasti zavzele za obsežne in pogoste motnje mednarodnih radijskih in televizijskih postaj ter številnih mednarodnih spletnih mest, vključno s Facebookom in Twitterjem, pa tudi spletišč lokalne opozicije in storitev mobilne telefonije v Teheranu, zaradi česar so imele težave pri oddajanju tudi postaje v drugih bližnjevzhodnih državah in celo v Evropi,

N.

ker evropske in ruske družbe Iranu dobavljajo potrebno opremo za filtriranje in motenje, pri čemer je lahko v nekaterih primerih ogroženo zdravje ljudi, ki živijo v bližini te opreme,

O.

ker imajo revolucionarna garda, njena tajna služba ter milica Basidž z zatiranjem iranskih civilistov in aretacijami borcev za človekove pravice vedno dejavnejšo vlogo v vsej iranski družbi in se zdi, da bodo vzele zakon v svoje roke,

P.

ker je Iran podpisnica Pogodbe o neširjenju atomskega orožja (NPT), ki se je z ratifikacijo te pogodbe odrekla nakupu jedrskega orožja in je po zakonu dolžna, da vse svoje jedrske dejavnosti, vključno z jedrskim materialom, prijavi in podredi nadzoru Mednarodne agencije za jedrsko energijo,

Q.

ker člen IV Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja omenja pravico pogodbenic, da raziskujejo, proizvajajo in uporabljajo jedrsko energijo za miroljubne civilne namene, brez kakršne koli diskriminacije in v skladu s členoma I in II te pogodbe,

R.

ker je Iran kršil svoje obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in je na skrivaj zgradil objekt za bogatitev urana v Kumu, o njegovem obstoju pa je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo obvestil dolgo po začetku gradnje; ker je kršitev teh pravil zbudila ugibanja o morebitnih drugih skrivnih jedrskih objektih, kar je dodatno omajalo zaupanje v iranska zagotovila o popolnoma nevojaškem značaju jedrskega programa te države,

S.

ker je generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo v odhajanju, El Baradej, v poročilu te agencije z dne 16. novembra 2009 dejal, da mora Iran izvajati dodatni protokol in zadovoljivo pojasniti nerešena vprašanja, sicer agencija ne bo mogla dati verodostojnih zagotovil, da Iran nima neprijavljenega jedrskega materiala ter ne izvaja neprijavljenih jedrskih dejavnosti, in da ostaja še več nerešenih vprašanj, ki zbujajo zaskrbljenost glede mogočih vojaških razsežnosti iranskega jedrskega programa,

T.

ker so EU, Združene države, Kitajska in Rusija v iskanju diplomatske rešitve za vprašanje iranskega jedrskega programa predlagale sklenitev sporazuma pod okriljem Mednarodne agencije za jedrsko energijo, na podlagi katerega bi nizko obogateni uran iz Irana poslali v Rusijo in Francijo, kjer bi ga predelali v gorivne palice, s čimer bi omogočili nadaljnje delovanje teheranskega reaktorja za medicinske raziskave, in ker je seznanjen s tem, da v varnostnem svetu že potekajo razprave o okrepitvi sankcij proti Iranu, ker je ta predlog zavrnil,

U.

ker Iran še naprej razvija balistično raketno tehnologijo in zmogljivosti za razvrstitev medcelinskih balističnih raket, primerne za tovorjenje jedrskega orožja,

V.

ker je iranska vlada dala protislovne izjave o svojem jedrskem programu in ker je naročila, naj se 7. februarja 2010 začnejo nadaljnje dejavnosti, povezane z bogatenjem urana,

1.

resno dvomi v točnost volilnih izidov, po katerih je bil predsedniku Ahmadinedžadu potrjen drugi predsedniški mandat kljub očitnim znakom velikih volilnih nepravilnosti, ter meni, da je legitimnost iranskega predsednika resno omajana;

2.

izreka priznanje za pogum vsem iranskim državljanom, ki zahtevajo več svoboščin in demokratičnih pravic ter izražajo svojo željo, da bi živeli v družbi brez zatiranja in zastraševanja; izreka posebno priznanje Irankam, ki so imele ključno vlogo na povolilnih demonstracijah junija 2009;

3.

iskreno podpira demokratična prizadevanja iranskega ljudstva in globoko obžaluje, da se iranska vlada in parlament očitno nista sposobna odzvati na upravičene zahteve iranskih državljanov, zlasti mlade generacije, ki že predolgo opazujejo, kako se uničujejo njihovi upi o gospodarskem in družbenem razvoju;

4.

poziva iransko vlado, naj v celoti spoštuje pravico do mirnega zborovanja in svobodo izražanja, tudi v povezavi z demonstracijami, napovedanimi za 11. februar 2010; ostro obsoja dejstvo, da iranske oblasti uporabljajo nasilje proti protestnikom, ki želijo uveljaviti svojo pravico do svobode izražanja in do mirnega zborovanja;

5.

poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so priprti zgolj zaradi miroljubnega uveljavljanja svoje pravice do svobodnega izražanja, združevanja in zborovanja ali zaradi svojega verskega prepričanja ali spolne usmerjenosti, ter poziva oblasti, naj začnejo preiskave in sodni pregon vladnih uslužbencev in pripadnikov varnostnih sil, odgovornih za uboje, zlorabe in mučenje oporečnikov ali njihovih svojcev, demonstrantov in pripornikov;

6.

ostro obsoja smrtne kazni in usmrtitve v Iranu, zlasti primer Mohameda Reze Alija Zamanija in Araša Rahmanipura, ter poziva k odpravi smrtne kazni; poziva iranske oblasti, naj protestnike, ki mirno demonstrirajo za več demokratičnih pravic, nehajo obtoževati „sovraštva do Boga“ („moharebe“), ki se ga po islamskem kazenskem pravu kaznuje s smrtno kaznijo; poziva Iran, naj takoj uvede moratorij Združenih narodov na izvrševanje smrtne kazni, kot je zapisano v resolucijah generalne skupščine Združenih narodov 62/149 in 63/168;

7.

je zgrožen nad poskusi atentatov, ki jih vlada in/ali varnostne sile izvajajo nad predsedniškimi kandidati ali člani njihovih družin, in poziva vrhovnega voditelja Hameneja, naj zagotovi, da bodo vodilni iranski predstavniki opozicije varni;

8.

obsoja prizadevanja iranskih oblasti, da bi cenzurirale tiskane medije in motile radijske in televizijske oddaje ter internetne storitve, na primer BBC, ter poziva EU in njene države članice, naj obravnavajo mednarodne posledice teh metod v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU);

9.

obsoja odločitev iranskih oblasti, da prepovedo stike s tujimi nevladnimi organizacijami, še zlasti tistimi, ki si prizadevajo za zaščito državljanskih svoboščin in pravic, ter iranske oblasti poziva, naj prepoved nemudoma prekličejo;

10.

poziva iranske oblasti, naj nemudoma prenehajo prenašati sojenja prek televizije, in poziva iranski parlament, naj spremeni iransko zakonodajo, ki vladi dovoljuje neizvajanje procesnih pravic, kot je pravica obtožencev do primernega pravnega zastopstva;

11.

ostro kritizira mednarodna podjetja, zlasti Nokio/Siemens, ker iranskim oblastem dobavljajo tehnologijo, potrebno za cenzuro in nadzorovanje, saj so s tem vpletene v preganjanje in aretacije iranskih oporečnikov;

12.

obžaluje obtožbe glede vmešavanja osebja evropskih veleposlaništev v iranske notranje zadeve in v zvezi s tem poziva iranske oblasti, naj spoštujejo dunajsko konvencijo in diplomatska pravila;

13.

je zaskrbljen zaradi protestov pred veleposlaništvi držav članic EU, ki jih je 9. februarja 2010 v Teheranu organizirala milica Basidž, in poziva iranske oblasti k zagotovitvi varnosti diplomatskih misij;

14.

ne glede na pravico Irana do razvijanja jedrske energije v miroljubne namene v skladu s predpisi ureditve o neširjenju jedrskega orožja ponovno poudarja, da nevarnost širjenja jedrskega orožja v povezavi z iranskim jedrskim programom pri EU in mednarodni skupnosti še naprej zbuja veliko zaskrbljenosti, kot je jasno izraženo v resolucijah varnostnega sveta Združenih narodov 1737, 1747, 1803 in 1835;

15.

obžaluje dejstvo, da ni bilo doseženega vidnega napredka pri najbolj resnih vprašanjih, ter ponovno poziva Iran, naj znova vzpostavi preglednost svojega jedrskega programa in Mednarodni agenciji za jedrsko energijo priskrbi celovite, jasne in verodostojne odgovore na vsa nerešena vprašanja in pomisleke v zvezi s programom, vključno s temami, ki bi lahko imele vojaške razsežnosti, ter naj v celoti izvaja določbe sporazuma o varovanju jedrskih materialov, vključno z dodatnimi dogovori, in naj ratificira in izvaja dodatni protokol;

16.

podpira dvotirni pristop Evropskega sveta in vsa prizadevanja za dogovor o dolgoročni rešitvi iranskega jedrskega vprašanja; vztraja, da nadaljnje sankcije zaradi jedrske grožnje ne bi smele vključevati ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na iransko prebivalstvo na splošno;

17.

obžaluje, da je iranska vlada ponovno zavrnila vse poskuse, da bi dosegli kompromis o jedrskem vprašanju, in da iranski režim očitno skuša izrabiti to vprašanje za odvračanje pozornosti od notranje krize v tej državi in kot taktiko, da bi pridobil čas in se izognil razpravam v varnostnem svetu ZN o nadaljnjih sankcijah, ter meni, da so nedavne izjave iranskega predsednika Ahmadinedžada del te taktike;

18.

poudarja pomen nadaljevanja dialoga z Iranom na vseh ravneh, zlasti s civilno družbo; obžaluje, da je iranska stran odpovedala načrtovani obisk delegacije Evropskega parlamenta in upa, da bosta iranska vlada in parlament ponovno preučila svoje stališče o neposrednih stikih;

19.

poziva Svet, naj ostane pripravljen na sodelovanje z Iranom, da bi s pogajanji dosegli rešitev jedrskega vprašanja, pa tudi vprašanja varnosti v tej regiji, ob upoštevanju legitimnih interesov in pomislekov Irana na področju varnosti, vključno z dolgoročno perspektivo Bližnjega vzhoda brez jedrskega orožja;

20.

meni, da bi bilo treba na ravni Evropske unije začeti resno razpravo o možnosti, da bi uvedli nadaljnje usmerjene sankcije, ki ne bi ogrožale iranskega prebivalstva; zahteva, da se razširi sedanji seznam posameznikov in organizacij, ki jim je prepovedano potovati v Evropsko unijo in ki se jim zamrznejo sredstva, da bo vključeval tiste, ki so odgovorni za zatiranje in omejevanje svobode v tej državi, pa tudi odgovorne za kršitve mednarodnih obveznosti Irana v zvezi z jedrskim vprašanjem;

21.

pozdravlja nedavne izjave visoke predstavnice/podpredsednice Komisije in drugih voditeljev Evropske unije, da bo naslednji korak nadaljevanje razprave v varnostnem svetu Združenih narodov, ter poziva francosko predsedstvo visokemu svetu Združenih narodov, naj iransko jedrsko vprašanje vključi v program februarja 2010; poziva kitajske oblasti, naj podprejo prizadevanja mednarodne skupnosti za omejitev iranskega programa za bogatenje urana;

22.

opozarja iranske oblasti, da morajo za razvoj plodnih odnosov z Evropsko unijo zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in načela demokracije, svobode izražanja in vladavine prava, saj je to predpogoj za vse države, ki gojijo politične in gospodarske stike z Evropsko unijo; poudarja, da je sklenitev sporazuma o sodelovanju in trgovini med Iranom in EU pogojena s tem, da Iran spoštuje omenjene vrednote, da dosledno izvaja resolucije varnostnega sveta Združenih narodov in Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da zagotavlja objektivna jamstva o uporabi svojega jedrskega programa v miroljubne namene ter da preneha podpirati teroristične dejavnosti;

23.

poziva države članice in Komisijo, naj dejavno podprejo pobude za izboljšanje medijskega pluralizma, in pozdravlja napredek pri že začetem projektu evropskih novic v perzijščini;

24.

poziva Komisijo in Svet, naj takoj sprejmeta ukrepe, s katerimi bi evropskim podjetjem prepovedali izvoz tehnologije za nadzor državam, kot je Iran, kjer bi jih vlade lahko uporabljale za kršenje svobode izražanja;

25.

poziva Komisijo, naj ustanovi delegacijo Evropske unije v Teheranu;

26.

poziva Komisijo in Svet, naj pripravita dodatne ukrepe v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter evropske politike priseljevanja, da bi dejavno zaščitili iranske zagovornike človekovih pravic;

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/14

A.

ker se splošne politične, varnostne in družbeno-gospodarske razmere v Jemnu že dolgo časa slabšajo, zaradi česar je mednarodna skupnost resno zaskrbljena,

B.

ker je podružnica Al Kaide prevzela odgovornost za neuspeli napad nigerijskega terorista Umarja Faruka Abdulmutalaba – ta je izjavil, da se je usposabljal in opremil v oporišču Al Kaide v Jemnu –, ki je nameraval decembra 2009 nad Detroitom razstreliti letalo; ker lahko vsako nadaljnje slabšanje varnostnih razmer v Jemnu teroristom in uporniškim skupinam v regiji, zlasti Al Kaidi, ponudi varno zavetišče za načrtovanje in pripravo novih terorističnih operacij ter podporo tem operacijam,

C.

ker se varnostne razmere še dodatno zaostrujejo zaradi državljanske vojne proti pripadnikom zajditske šiitske ločine v pokrajini Sada na severu Jemna in izbruha nasilja separatističnega gibanja na jugu,

D.

ker je bil terorizem v Jemnu zelo razširjen že več let pred 11. septembrom 2001, kar dokazuje napad Al Kaide na ameriško vojaško ladjo USS Cole 12. oktobra 2000, in ker se je od leta 2007 terorizem v Jemnu okrepil s številnimi napadi na naftovode, naftne objekte, vladna poslopja, veleposlaništva (tudi veleposlaništvi Italije in ZDA), ladje in turiste v državi,

E.

ker so lokalni spopadi v pokrajini Sada prerasli v regionalne, ko so se vojaške sile Savdske Arabije spopadle z uporniki po vpadu na saudsko-jemenski meji in izvedle napade na položaje upornikov; ker jemenska vlada trdi, da šiitske skupine iz tujine podpirajo uporniška gibanja na severu države,

F.

ker je bilo zaradi spopadov med jemensko vojsko in šiitskimi uporniki v pokrajini Sada na severu države, ki so se začeli leta 2004, notranje razseljenih več kot 175 000 oseb, povzročili pa so tudi humanitarno krizo na tem območju,

G.

ker je Jemen ena od najrevnejših držav na svetu; ker je kriza s hrano leta 2008 zelo prizadela najrevnejše dele jemenskega prebivalstva, svetovna finančna kriza, zlasti zmanjšanje dohodkov od nafte, pa je še okrepila nevzdržen pritisk na javne finance, ki se je še zaostril zaradi omejenega izvajanja že tako zakasnelih gospodarskih in davčnih reform,

H.

ker so jemenske rezerve nafte, ki predstavljajo več kot 75 % dohodkov države, skoraj izčrpane in ker ima država le malo možnosti, da bi po presahnitvi nafte oblikovala vzdržno gospodarstvo,

I.

ker se Jemen spopada še z drugimi resnimi problemi, denimo hudim pomanjkanjem vode, ki ga povzroča več dejavnikov, kot je vse večja domača poraba, slabo upravljanje z vodo, korupcija, neupravljanje z viri in potratne namakalne tehnike; ker se po ocenah tamkajšnje vlade 99 % vode črpa brez dovoljenja,

J.

ker je stanje zaradi pomanjkanja hrane in vode v Jemnu še bolj zapleteno zaradi odvisnosti prebivalstva od kata, rastline, ki zagotavlja hiter zaslužek, vendar je za njeno rast potrebno intenzivno namakanje, njeno gojenje pa je v Jemnu tako obsežno, da za to porabijo okrog 40 % vodnih virov; ker je država zdaj postala neto uvoznica hrane,

K.

ker sta porast piratstva v Adenskem zalivu in stalni migracijski pritisk z Afriškega roga dodatna dejavnika, ki negativno vplivata na stabilnost v države,

L.

ker ima 18 milj široka ožina Bab el Mandeb med Jemnom in Džibutijem velik strateški pomen, saj jo vsak dan prečka 3.3 milijona sodov nafte (4 odstotki svetovne dnevne proizvodnje),

M.

ker je Evropska unija od leta 2004 za Jemen prispevala več kot 144 milijonov evrov pomoči, pri čemer je bil največji delež namenjen razvoju, in ker je izvajala programe za podporo jemenski policiji in obalni straži,

N.

ker sta po neuspelem bombnem napadu na letalo nad Detroitom vladi Združenega kraljestva in ZDA napovedali, da bosta znatno povečali svojo vojaško in razvojno pomoč Jemnu, obvezali pa sta se tudi, da bosta skupaj financirali posebno jemensko protiteroristično policijsko enoto in podpirali jemensko obalno stražo,

O.

ker so bile parlamentarne volitve, ki bi morale biti aprila 2009, preložene v leto 2011, da bi oblasti lahko izvedle bistvene reforme volilnega sistema; ker doslej še ni bilo konkretnih ukrepov v tej smeri,

P.

ker so dogodki v Jemnu kar zadeva demokracijo, človekove pravice in neodvisnost sodstva še vedno zelo zaskrbljujoči; ker so znani primeri preganjanja novinarjev in zagovornikov človekovih pravic; ker je še zlasti težak položaj žensk, saj se slabša dostop do izobraževanja in dejavno sodelovanje v političnem življenju,

Q.

ker šest evropskih državljanov, pet Nemcev in Britanec, ki so bili ugrabljeni junija 2009, še vedno ni izpuščenih, tri osebe iz njihove skupine pa so takoj po ugrabitvi našli mrtve,

1.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih varnostnih, političnih in družbeno-gospodarskih težav v Jemnu, ki se še zaostrujejo; poziva k večjim prizadevanjem mednarodne skupnosti, da se prepreči stopnjevanje sedanje krize in napreduje v smeri enotnega, stabilnega in demokratičnega Jemna;

2.

pozdravlja izid mednarodnega srečanja o Jemnu 27. januarja 2010 v Londonu, vključno z izjavo generalnega sekretarja Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bo 22. in 23. februarja 2010 v Riadu gostil srečanje zalivskih in drugih partneric Jemna, pa tudi zavezo jemenske vlade, da bo nadaljevala s svojim programom reform in začela pogovore o programu Mednarodnega denarnega sklada; nadalje pozdravlja zavezo mednarodne skupnosti, da bo podpirala jemensko vlado v boju proti Al Kaidi in drugim oblikam terorizma, ter obenem ponovno izraža svojo podporo enotnemu Jemnu ter svoje spoštovanje suverenosti in neodvisnosti te države;

3.

je prepričan, da je varnost in stabilnost v Jemnu mogoče doseči le s političnimi in družbeno-gospodarskimi reformami; zato poziva jemensko vlado, naj izpolni zaveze, ki jih je dala mednarodni skupnosti, in pospeši proces nacionalnih političnih in gospodarskih reform z namenom poglabljanja demokracije in izboljšanja življenjskih razmer ljudi;

4.

pozdravlja in podpira dejavno sodelovanje med Komisijo, Svetom in jemensko vlado, zlasti na področjih razvoja, policije, pravosodja, nadzora meja, boja proti nedovoljeni trgovini, pomorske varnosti, boja proti terorizmu in izgradnje institucij; poziva Svet in Komisijo, naj še okrepita dvostranske odnose z Jemnom in proučita, kako lahko EU najučinkoviteje prispeva k izboljšanju varnostnih in političnih razmer v državi;

5.

ponavlja poziv k takojšnjemu premirju v pokrajini Sada in k ustavitvi nasilja na jugu države ter meni, da do trajnega miru lahko privede samo celovita politična rešitev; izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih razmer na severu Jemna; poziva vse strani, naj izpolnjujejo svoje obveznosti in odgovornost v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, in sicer, naj varujejo civilno prebivalstvo na območju in omogočajo, da humanitarna pomoč in podpora dosežeta zadevna območja;

6.

poziva jemensko vlado, naj se vzdrži diskriminacije katerekoli narodnostne ali verske skupnosti v državi in naj v svojih politikah upošteva skupni interes vseh svojih državljanov; poudarja, da se protiterorističnih dejavnosti in ukrepov ne sme zlorabljati za politične namene, zlasti proti političnim nasprotnikom, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic;

7.

izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajne in naraščajoče navzočnosti Al Kaide v Jemnu in poudarja, da se lahko brez konkretnih ukrepov avtoriteta osrednje vlade še zmanjša, destabilizacija Jemna in njegovega sosedstva pa naraste do mere, ki jo poznamo v Somaliji, kar bo skrajnežem, ki jih vodi ali navdihuje Al Kaida, ponudilo priložnost, da strnejo svoje vrste, se organizirajo, urijo in vodijo teroristične akcije na jemenskem ozemlju in drugje;

8.

poziva jemenske oblasti, naj začnejo izvajati potrebne reforme, da se v državi izboljšajo razmere na področju človekovih pravic, še posebej z zagotavljanjem svobode medijev, pravice do pravičnega sojenja in enake obravnave moških in žensk;

9.

poudarja, da je pomembno, da je pravosodni sistem neodvisen in da ima vire in pristojnosti, da lahko zahteva odgovornost za kršitve človekovih pravic, tudi samovoljne aretacije in mučenje; poziva jemensko vlado, naj zagotovi, da bodo nepristranske humanitarne agencije dobile dostop do vseh prostorov za pridržanje v Jemnu in naj preneha uporabljati zasebna ali nedovoljena mesta pridržanja;

10.

spodbuja vse politične sile v Jemnu, naj presežejo sedanji zastoj v pogajanjih o bistvenih političnih reformah; poudarja, kako pomembno je, da se leta 2011 izvedejo volitve, in vse politične stranke spodbuja k izvajanju dogovorov, v katerih so opredelile potrebne ukrepe za izboljšanje volilnega sistema in poglobitev demokracije, pri čemer naj še posebej upoštevajo priporočila misije EU za opazovanje volitev po demokratičnih predsedniških in lokalnih volitvah leta 2006; poziva Komisijo in Svet, naj v tesnem sodelovanju s Parlamentom spremljata reformo ustavne in volilne zakonodaje, zaradi katere so bile prestavljene parlamentarne volitve;

11.

poziva Svet in Komisijo, pa tudi Evropsko službo za zunanje delovanje, ko bo ta ustanovljena, naj začnejo kmalu izvajati usklajen in celovit pristop EU do Jemna, da bi se izognili podvajanju in prekrivanju podpore in razvojne pomoči držav članic; opozarja, da je uskladitev EU bistvenega pomena za zagotavljanje uskladitve donatorjev s celega sveta v Jemnu, ki je zelo nepopolna;

12.

poziva Svet in Komisijo, naj v sodelovanju z drugimi mednarodnimi akterji zagotovita večjo razvojno pomoč za Jemen, da bi se stabiliziral politični položaj ter izboljšale gospodarske razmere in življenjske razmere ljudi v državi; zlasti poziva, naj se razmisli o možnosti izrednih ukrepov za pomoč v okviru instrumenta za stabilizacijo in posebnega progama za spodbujanje izobraževanja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje; pozdravlja pripravljenost Sveta za sodelovanje v Zalivu, da dodatno razvija svoje odnose z Jemnom; poziva jemensko vlado, naj v tesnem sodelovanju z donatorji zagotovi večjo učinkovitost pomoči prek ustreznih mehanizmov usklajevanja, razdeljevanja in izvajanja;

13.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bo pomoč mednarodne skupnosti, še posebej iz proračuna Evropske unije, uporabila za podporo projektom, ki neposredno koristijo kar največjemu številu ljudi in katerih učinkovitost je mogoče oceniti na kraju samem; s tem v zvezi pozdravlja vzpostavitev polne delegacije EU v Sani;

14.

poziva Komisijo in Svet, naj izvajata poseben program pomoči Jemnu, ki bo vključeval usposabljanje jemenskih državnih uradnikov na podlagi izkušenj EUJUST LEX in napotitev oseb, ki bodo usposabljale zaposlene v jemenski osrednji in lokalni upravi, in sicer tako, da bo to okrepilo ali dopolnjevalo druga mednarodna prizadevanja;

15.

poziva Svet in Komisijo, naj Združenim državam in Jemnu pomagata pri vrnitvi ali premestitvi Jemencev, ki se brez obtožbe zadržujejo v Guantanamu, in 40 Jemencev, ki so jim organi ZDA že dovolili izpustitev;

16.

poziva jemenske oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja, da zagotovijo izpustitev šestih evropskih talcev na njihovem ozemlju;

17.

poziva Svet in Komisijo, naj Evropski parlament v celoti in sproti – v vseh fazah postopka – obveščata o vseh dogodkih in pogajanjih, kot to določa člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu ter vladi in parlamentu Republike Jemen.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/18

A.

ker je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva, resen zločin in huda kršitev temeljnih človekovih pravic, saj spravlja ljudi v podrejen položaj s pomočjo groženj, nasilja in poniževanja,

B.

ker je trgovina z ljudmi izjemno dobičkonosen posel za organizirani kriminal, ki nudi možnost velikega zaslužka z zmernim tveganjem,

C.

ker ima trgovina veliko oblik, povezanih na primer s spolnim izkoriščanjem, prisilnim delom, nezakonito trgovino s človeškimi organi, beračenjem, nezakonitimi posvojitvami in delom na domu,

D.

ker Europol ocenjuje, da v letu 2009 trgovina z ženskami za namene spolnega izkoriščanja ni upadla in da trgovina za namene prisilnega dela narašča,

E.

ker je Urad Združenih narodov za droge in kriminal v svojem globalnem poročilu o trgovini z ljudmi zabeležil, da je spolno izkoriščanje najpogosteje navajana oblika trgovine z ljudmi, ki ji sledi prisilno delo, ter da je 79 % identificiranih žrtev žensk in deklet,

F.

ker neveste, naročene po pošti, lahko pristanejo v suženjstvu, postanejo žrtev spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, dela na domu in drugih oblik trgovine z ljudmi,

G.

ker so otroci še posebej ranljivi in je zanje tveganje, da postanejo žrtev trgovine z ljudmi, še večje,

H.

ker bi lahko finančna in ekonomska kriza z izkoriščanjem potrebe potencialnih žrtev po spodobni službi in begu iz revščine še dodatno okrepila trgovino z ljudmi,

I.

ker sta razsežnost in resnost tega pojava skrb vzbujajoči:

J.

ker pravni okvir EU o trgovini z ljudmi trenutno temelji predvsem na:

K.

ker izkušnje kažejo, da ta pravni okvir ni dovolj učinkovit in se ne izvaja ustrezno ter mora EU zato odločneje ukrepati,

L.

ker je Komisija marca 2009 predstavila predlog okvirnega sklepa o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter o varstvu žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ KOM(2009)0136 končno, da bi okrepila obstoječi okvirni sklep s pomočjo strožjih sankcij, boljše zaščite žrtev in aktivnih preventivnih ukrepov,

M.

ker besedilo kljub prizadevanjem švedskega predsedstva ni bilo sprejeto in ker bo predlog novega zakonodajnega besedila v skladu z Lizbonsko pogodbo najverjetneje predložen v bližnji prihodnosti,

N.

ker Lizbonska pogodba daje večji poudarek dejavnostim EU na področju sodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z bojem proti trgovini z ljudmi, in bo Parlament, kot sozakonodajalec, pri tem imel pomembno vlogo,

O.

ker ukrepi proti trgovini z ljudmi ne morejo biti omejeni samo na zakonodajne instrumente, temveč so zato potrebna tudi nezakonodajna prizadevanja, zlasti ocena izvajanja sprejetih ukrepov, zbiranje in izmenjava podatkov, sodelovanje in oblikovanje partnerstev ter izmenjava najboljše prakse,

P.

ker je ključnega pomena, da organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, sodelujejo od samega začetka in nato na vseh stopnjah: od identifikacije do zagotavljanja pomoči žrtvam in tudi v zakonodajnem postopku,

Q.

ker trenutno ni natančnih podatkov o tem pojavu in se zdi, da razpoložljive številke podcenjujejo njegove resnične razsežnosti, saj gre za tako obliko kriminala, ki se odvija v podzemlju in je pogosto ne odkrijejo ali napačno opredelijo; ker je potrebno dodatno raziskati, kako poteka trgovina z ljudmi, kdo jo vodi, kako povpraševanje spodbuja ponudbo storitev, ki jih opravljajo žrtve, kdo postane žrtev trgovine z ljudmi in zakaj ter kako je mogoče zmanjšati povpraševanje po tovrstnih storitvah,

R.

ker morajo prihodnji ukrepi izhajati iz celostnega pristopa, ki bo združeval preprečevanje in zatiranje ter zaščito, podporo in pomoč žrtvam, vključno s poglobljenim sodelovanjem med vsemi interesnimi skupinami,

S.

ker se bo, če se zmanjša povpraševanje potencialnih odjemalcev po storitvah in izdelkih žrtev trgovine z ljudmi, zmanjšal tudi dobiček iz te dejavnosti, s tem pa upadla ponudba tovrstnih storitev in izdelkov,

T.

ker je vključevanje potencialnih žrtev v družbo posredni preventivni ukrep, s katerim je mogoče preprečiti, da bi znova postale žrtve ali celo potencialni trgovci z ljudmi,

U.

ker je za zaščito temeljnih pravic in učinkovit boj proti trgovini z ljudmi bistveno sodelovanje in partnerstvo med EU, Svetom Evrope, Združenimi narodi in tretjimi državami, ter zlasti državami izvora ljudi, s katerimi se trguje, in Združenimi državami, ki so splošno znana namembna država,

V.

ker je treba biti pri oblikovanju ter kasnejšem izvajanju politik in ukrepov v zvezi s trgovino z ljudmi pozoren tudi na to, da bodo ti cilji izpolnjeni brez diskriminacije na podlagi narodnosti, rase, barve, spola ter verskega, političnega ali drugih prepričanj, socialnega ozadja ali drugega statusa,

1.

poziva Komisijo in Svet, naj:

2.

poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in izvajajo konvencijo Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi iz leta 2005;

3.

poziva Svet in Komisijo, naj v prizadevanjih, da bi pridobila čim več podatkov, ukrepata glede:

4.

pozdravlja predlog Komisije za določbo o preprečevanju in poziva, naj se sprejmejo nadaljnji ukrepi;

5.

poudarja, da morajo države članice sprejeti in spodbujati dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in administrativnimi ukrepi ter kampanjami za večjo ozaveščenost, namenjenimi širši javnosti, da bi zmanjšali povpraševanje po storitvah, ki jih opravljajo žrtve trgovine z ljudmi;

6.

poziva k izvajanju in oblikovanju obširnih kampanj za večjo ozaveščenost v državah članicah in v tretjih državah, za katere se je pokazalo, da so izhodišče ali vmesna postaja za trgovino s potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi in potencialnimi odjemalci storitev, ki jih te žrtve opravljajo;

7.

poziva države članice, naj oblikujejo ciljne izobraževalne programe za večjo ozaveščenost otrok, s katerimi naj jih opozorijo na pasti, ki zlahka vodijo k trgovini z ljudmi;

8.

poziva k čimprejšnjemu oblikovanju obsežnega in celovitega pravnega okvira, vključno s strategijami za boj proti računalniškem kriminalu, povezanem s trgovino z ljudmi;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju vseh prihodnjih predlogov za zakonodajni instrument na tem področju upoštevajo naslednje:

10.

poziva države članice in nacionalne parlamente, naj na nacionalni ravni v celoti izvajajo politike EU, povezane s trgovino z ljudmi, in čim prej ratificirajo ter izvajajo preostale zakonodajne instrumente s tega področja, saj je zakonodaja, ki se ne izvaja pravilno, neučinkovita;

11.

poziva Svet, Komisijo in države članice naj ukrepajo tako, da bodo izboljšali usklajenost na operativni ravni med organi EU, kot sta Eurojust ali Europol;

12.

opozarja na pozitivne rezultate, ki so jih dosegle skupne preiskovalne ekipe, in poziva države članice, naj pogosteje uporabijo to možnost;

13.

poudarja, da je pomembno žrtvam trgovine z ljudmi pomagati in jih podpirati, ter poziva Frontex in nacionalne organe za nadzor meja, naj pri svojem delu opredelijo skupne oblike ravnanja, da bi svoje osebje ozavestili o trgovini z ljudmi, prepoznali žrtve te trgovine in jih zaščitili;

14.

poziva naj se glede na to, da represivni ukrepi ne morejo biti omejeni zgolj na EU, sklenejo s tretjimi državami celoviti sporazumi, ki bodo vključevali določbe o temeljnih pravicah, in naj se s temi državami vzpostavi tesno sodelovanje pod strogimi pravili;

15.

poziva, naj postaneta zaščita žrtev in njihova podpora prednostni nalogi pri vseh ukrepih EU na tem področju in naj se žrtvam od prvega trenutka, ko so opredeljene kot take, zagotovi vsa možna pomoč, vključno z:

16.

opozarja na še posebej ranljive žrtve, kot so otroci in ženske, ter poziva k posebni pomoči in zaščitnih programih zanje;

17.

poudarja, da bi morale žrtve trgovine z ljudmi uživati največjo možno zaščito, podporo in pomoč tudi takrat, ko niso bile predmet trgovine v EU ali znotraj, ampak tudi zunaj nje;

18.

poziva, naj se žrtvam zagotovi strokovna pomoč, vključno z brezplačno pravno pomočjo (ki je ključna za to, da se rešijo iz položaja prisile, v katerem se nahajajo) glede na to, da so žrtve brez finančnih sredstev in si take pomoči ne morejo plačati same;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/25

A.

ker so se pogajanja o celovitem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, ki naj bi jih sklenili decembra 2009 v Københavnu, zaključila s skromnim dogovorom, s katerim je bila seznanjena zgolj konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

B.

ker dogovor ni pravno zavezujoč in ne vsebuje ciljev za zmanjšanje izpustov ali kakršne koli posebne obveznosti za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma v letu 2010,

C.

ker se v dogovoru priznava, da je treba zvišanje temperatur na svetu omejiti na največ 2 °C, in ker je tudi omenjeno, da je treba preučiti, kako bi bilo mogoče doseči, da se temperature na svetu ne bi zvišale za več kot 1,5 °C,

D.

ker Evropska unija ni bila zmožna prevzeti vodilne vloge v boju proti podnebnim spremembam, kakor tudi ni sodelovala na končnih pogajanjih z ZDA, Kitajsko, Indijo, Brazilijo in Južno Afriko o končnem osnutku dogovora,

E.

ker četrto ocenjevalno poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah in vse številčnejša znanstvena dognanja kažejo, da je treba svetovne izpuste bistveno zmanjšati, da se svetovna temperature ne bi zvišala za več kot 2 °C,

F.

ker številne razvite države in države v razvoju niso podprle oblikovanja in izvajanja novega mednarodnega okvira za varstvo podnebja,

G.

ker EU ne bi smela dopustiti, da bi upadla njena zavzetost za boj proti podnebnim spremembam, četudi se zdi, da nekateri njenih glavnih pogajalskih partnerjev še vedno niso pripravljeni ali zmožni zmanjšati svojih izpustov,

H.

ugotavlja, da je samo 28 držav, ki niso članice EU, Organizaciji združenih narodov do roka 31. januarja 2010 sporočilo svoje cilje glede izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 in da so nekatere države sporočile le cilje glede energetske učinkovitosti, ki pa ne bo pripomogla k zmanjšanju izpustov,

1.

obžaluje, da je bil na konferenci pogodbenic COP 15 sklenjen tako nepopoln dogovor, ki nas ni približal celovitemu svetovnemu sporazumu za obdobje po letu 2012, ne določa srednje- ali dolgoročnih svetovnih ciljev za zmanjšanje izpustov in ne navaja, kdaj naj bi svetovni izpusti dosegli vrh; poleg tega ugotavlja, da je javnost razočarana, ker v Københavnu ni bil sprejet pomenljiv sporazum;

2.

meni, da zamuda pri doseganju mednarodnega sporazuma ne opravičuje nadaljnjega odlaganja ukrepov Evropske unije za izpolnitev že pravno zavezujoče obveznosti, da izpuste do leta 2020 zmanjšamo za 20 %; ponovno poudarja našo željo, da bi dosegli 30-odstotno zmanjšanje; tudi ugotavlja, da bo s pobudami, sprejetimi v EU, da se podprejo in spodbujajo zeleno gospodarstvo, energetska varnost in zmanjšana energetska odvisnost vse lažje izpolniti zavezo o 30-odstotnem zmanjšanju izpustov;

3.

je seznanjen z dejstvom, da so ocenjeni stroški za to, da EU do leta 2020 zmanjša emisije za 30 % v primerjavi z letom 1990, zdaj nižji od ocenjenih stroškov za 20-odstotno zmanjšanje, ko je bilo to dogovorjeno, in zato poziva Komisijo, naj predloži predlog o večjih prizadevanjih EU in cilj zmanjšanja emisij do leta 2020 enostransko določi na več kot 20 %;

4.

poziva EU, naj notranje cilje doseže s prihrankom energije in z obnovljivimi viri energije ter naj čim prej doseže dogovor o ambicioznem in zavezujočem cilju za prihranek energije;

5.

ne skriva razočaranja nad pomanjkanjem enotnosti EU; zato poziva Evropsko unijo, naj zastopa enotno stališče na mednarodnih pogajanjih o podnebju, da bo na 16. konferenci pogodbenic ohranila vodilno vlogo v pogajanjih za zavezujoč celovit sporazum za obdobje po letu 2012 v skladu z najnovejšim znanstvenim razvojem in ciljem 2 °C;

6.

tudi obžaluje, da Evropska unija s prejšnjimi posebnimi zavezami za mednarodno javno financiranje s podnebjem povezanih prizadevanj v državah v razvoju ni mogla vzbuditi zaupanja v pogajanja, da bi ad hoc delovne skupine bolj napredovale; poleg tega poziva Evropsko unijo, naj jasno izrazi svoje stališče do tega, da je drugo ciljno obdobje po Kjotskem protokolu pogojeno s podobnimi obveznostmi za Združene države po drugem pravnem instrumentu, ter da dodatne enote dodeljenih količin in pravila o rabi zemljišč, spreminjanju namembnosti zemljišč in gozdarstvu ne ogrožajo okoljske integritete Evropske unije;

7.

poudarja, da je treba oblikovati novo „podnebno diplomacijo“; zato poziva visoko predstavnico EU in komisarja, odgovornega za podnebne ukrepe, naj to strategijo vodita zlasti z bolj naprednimi državami v razvoju in državami v vzponu; poziva EU, naj doseže soglasje o „časovnem načrtu za Mehiko“, ki bo vključeval razpravo o podnebnih politikah v vsakem strateškem partnerstvu ter sporazumu o dvostranskem in večstranskem sodelovanju, da se oblikuje skladnejša zunanja strategija za varstvo podnebja; poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo „zavezništvo odgovornosti“, odprto za vse države, za katere podnebne spremembe pomenijo veliko grožnjo za človeštvo in so pripravljene ukrepati, da se ustavi globalno segrevanje;

8.

poziva EU in njene države članice, naj uveljavijo načelo „pravičnosti glede podnebja“ v dolgoročni perspektivi do leta 2050 in naprej; zato zagovarja klavzulo pravičnosti v prihodnjih mednarodnih pogajanjih o podnebju;

9.

poziva forume, kot sta G20 ali forum gospodarskih velesil, kjer so zastopani največji proizvajalci ogljika, naj prevzamejo večjo odgovornost ter pomagajo pri doseganju soglasja pri uradnih pogajanjih;

10.

opozarja na zavezo, da bodo razvite države do leta 2020 namenile 100 milijard ameriških dolarjev letno, v naslednjih treh letih (2010–2012) pa 30 milijard ameriških dolarjev za države v razvoju kot pomoč v boju proti podnebnim spremembam ter za ustanovitev zelenega podnebnega sklada za podporo projektom v državah v razvoju, ki se ukvarjajo s krčenjem in propadanjem gozdov; vendar obžaluje, da zaveza ne dosega ocene Komisije, da bi bilo do leta 2020 zbranih 100 milijard EUR;

11.

poudarja zgodovinsko odgovornost razvitih držav za nepopravljive podnebne spremembe ter njihovo odgovornost, da zagotovijo zadostno, stalno in predvidljivo finančno in tehnično podporo državam v razvoju, da bi se lahko te obvezale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prilagodile posledicam podnebnih sprememb ter zmanjšale emisije zaradi krčenja in propadanja gozdov ter tudi okrepile vzpostavljanje zmogljivosti, da bodo izpolnile obveznosti po prihodnjem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah;

12.

vztraja, da morajo biti takšne zaveze o zagotavljanju potrebne predvidljive finančne podpore za ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje v povezavi z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja nove in dodatne poleg uradne razvojne pomoči ter ne smejo biti odvisne od letnih proračunskih postopkov držav članic; opozarja na obstoječe zaveze s ciljem, da uradna razvojna pomoč doseže 0,7 % BDP do leta 2015;

13.

meni, da bi morala EU nemudoma začeti pogajanja z našimi sogovorniki iz ZDA, da bo trg ogljika, ki nastaja v ZDA, skladen s tistim v EU in bo tako nastal čezatlantski trg ogljika, ki bi bil predhodnik svetovnega trga;

14.

poudarja, da mora biti finančna podpora 7,2 milijarde EUR za hiter začetek v državah v razvoju, ki so jo obljubile države članice Evropske unije, nova in dodatna glede na proračun uradne razvojne pomoči, usklajena na ravni EU ter čim prej na voljo, vsekakor pa pred srečanjem v Bonnu junija 2010; meni, da je to osrednji dejavnik pri vzpostavitvi zaupanja v uspešno srečanje v Mehiki; tudi poziva Komisijo, naj pred omenjenim srečanjem v Bonnu poroča o uporabi obljubljenih sredstev za hiter začetek in o tem, ali je dodatek k uradni razvojni pomoči;

15.

opozarja, da skupni prispevek EU k prizadevanjem držav v razvoju za blažitev posledic in njihovim potrebam po prilagoditvi ne bi smel biti nižji od 30 000 milijonov EUR letno do 2020; ta vsota se lahko poviša z novimi spoznanji o resnosti podnebnih sprememb in obsegu s tem povezanih stroškov;

16.

poudarja, da se je treba pri prihodnjem pregledu proračuna Evropske unije osredotočiti na zagotovitev zadostnih sredstev za ukrepe za zaščito pred podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje v Evropski uniji in v državah v razvoju; tudi ugotavlja, da bi bilo treba pri pregledu pretehtati uvedbo novih in inovativnih finančnih mehanizmov, da se podprejo mednarodni podnebni ukrepi;

17.

pozdravlja ambiciozno zavezo, ki so jo nekatere države v razvoju sprejele pred pogajanji v Københavnu, med njimi in po njih; ugotavlja, da je z dogovorom prišlo do soglasja o meritvah, poročanju in preverjanju blažilnih ukrepov držav v razvoju prek nacionalnih sporočil, ki bodo obravnavana na mednarodnih posvetovanjih in razčlenjena po jasno opredeljenih smernicah, ki jih je treba še oblikovati in bodo morale zagotavljati spoštovanje suverenosti in primerne porabe sredstev;

18.

s strinja z vzpostavitvijo mehanizma za zmanjšanje izpustov zaradi krčenja in propadanja gozdov ter za okrepitev odstranjevanja izpustov toplogrednih plinov s pomočjo gozdov in za vzpostavitev tehnološkega mehanizma za hitrejši tehnološki razvoj in prenos ter pozdravlja sklic na vlogo trgov pri izboljšanju stroškovne učinkovitosti blažilnih ukrepov; tudi ugotavlja, da za učinkovito izvajanje takih mehanizmov potreben dogovor v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

19.

poudarja, da je treba pri vseh prihodnjih načrtih za zmanjševanje izpustov zaradi krčenja in propadanja gozdov spoštovati pravice avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti, vključno z njihovo pravico do skupne lastnine in avtonomnih domorodnih ozemelj, ter jim zagotoviti polno in učinkovito sodelovanje, vključno s pripravo in izvajanjem nacionalnih načrtov za zmanjševanje izpustov zaradi krčenja in propadanja gozdov ter dodeljevanjem ali razporejanjem finančnih sredstev;

20.

poziva, naj bo okoljska učinkovitost ciljev za zmanjšanje izpustov iz priloge I vodilno načelo pri pristopu Evropske unije k mednarodnim računovodskim pravilom za upravljanje gozdov in rabo zemljišč, spreminjanje njihove namembnosti in gozdarstvo, prožnim mehanizmom in upoštevanju vseh presežkov iz prvega ciljnega obdobja kjotskega protokola v obdobju po letu 2012;

21.

obžaluje, da ni napredka pri obravnavi svetovnih izpustov iz letalstva in pomorstva; poziva Evropsko unijo, naj zagotovi, da bo upoštevan celotni učinek letalstva na podnebje ter da bodo v prihodnjem sporazumu cilji za zmanjšanje izpustov v letalskem in pomorskem sektorju enaki kot v drugih industrijskih sektorjih;

22.

obžaluje, da ZDA in Kitajska zaradi notranjepolitičnih razlogov niso bile pripravljene sprejeti ambicioznejšega sporazuma; je prepričan, da so EU, ZDA in Kitajska bistvene za zagotovitev zavezujočega mednarodnega sporazuma; zato izrecno poziva Združene države in Kitajsko ter druge mednarodne partnerice, naj prevzamejo nadaljnje obveznosti glede mednarodnega sistema varstva okolja, da se bodo nadaljevali pogovori in dosegel ambiciozen ter pravno zavezujoč mednarodni sporazum v skladu z zadnjimi dosežki v znanosti in s ciljem 2 °C;

23.

obžaluje, da so nekatere države, zlasti Sudan in države ALBA, v mednarodnih pogajanjih zavzele ovirajočo držo, da bi se izognile strogim in zavezujočim obveznostim, ne glede na visoko raven političnega zagona v Københavnu;

24.

poudarja, da je javnost v državah v razvoju, a tudi tistih v vzponu, vse bolj ozaveščena o vplivih podnebnih sprememb; poziva k okrepljenemu dialogu, zlasti z najmanj razvitimi državami, zvezo majhnih otoških držav (AOSIS) in Afriko, ki bi utrl pot zavezujočemu mednarodnemu sporazumu podnebnih spremembah, da bi se zmanjšali vpliv in predvidljive posledice podnebnih sprememb na demografijo, javno zdravje, migracije in gospodarstvo v teh regijah;

25.

poudarja, da mora medvladni forum o podnebnih spremembah nujno pregledati vse svoje zaključke in potrditi, da so jih medsebojno pregledali v skladu z najboljšimi znanstvenimi načeli; predlaga, da se je treba zavzeti za pripravo vmesnega poročila za posodobitev zaključkov, in meni, da bi naslednja poročila morala vsebovati posebna sklicevanja na trditve tistih, ki nasprotujejo večinskemu mnenju, in da je tudi te treba medsebojno pregledati;

26.

meni, da so za konkurenčnost industrije EU bistvena primerljiva prizadevanja drugih industrializiranih narodov izven EU ter razumne obveznosti, ki bi jih glede zmanjšanja izpustov sprejela gospodarstva v razvoju in v vzponu; ponovno opozarja, da morajo biti cilji za zmanjšanje izpustov merljivi in preverljivi ter je o njih treba poročati, ter glede tega pozdravlja zavezo nekaterih držav v razvoju, da bodo predložile nacionalna poročila o svojih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov;

27.

meni, da lahko dvostranska srečanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti znatno prispevajo k razpravi in olajšajo razumevanje med udeleženimi stranmi; zato namerava organizirati ta srečanja pred začetkom uradnih pogajanj, da bi bolj smiselno prispeval h kolikor mogoče ugodnemu izidu pogajanj;

28.

poudarja, da izziv podnebne politike v prihodnje ni le zmanjšanje CO2, ampak tudi bolj učinkovita in trajnostna raba naravnih virov;

29.

ponovno izraža podporo reformnemu procesu v Združenih narodih in ugotavlja, da je izid konference o podnebnih spremembah iz Københavna še en primer, ki potrjuje, da je nujno treba ponovno premisliti o načinih dela znotraj Združenih narodov; poleg tega ostaja zavezan pogajanjem o podnebnih spremembah v okviru Združenih narodov kot edinem legitimnem organu za obravnavanje vprašanja, ki je tako zelo pomembno za vso svetovno skupnost; vendar pa meni, da je nujno treba resno razmisliti o tem, kako bi bil postopek učinkovitejši;

30.

poziva k večji preglednosti, da bo mogoča boljša vključitev civilne družbe in interesnih skupin v konferenco pogodbenic COP 16 v Mehiki;

31.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja s prošnjo, naj jo posreduje tudi vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/29

A.

ker na ravni EU in mednarodni ravni obstaja soglasje, da dobro upravljanje na področju obdavčitve pomeni preglednost, izmenjavo informacij in pošteno davčno konkurenco,

B.

ker pomanjkanje dobrega upravljanja pri davčnih vprašanjih spodbuja davčne goljufije in davčne utaje ter ima resne posledice za nacionalne proračune in sisteme virov Evropske unije; ocenjuje se tudi, da se zaradi tega izgubljajo sredstva v višini 2,5 % letnega BDP Evropske unije; ker so poštena podjetja zaradi davčne goljufije v konkurenčno slabšem položaju; ker bi se moralo dobro upravljanje pri davčnih vprašanjih odraziti v tem, da bi imele države članice in države v razvoju na voljo več sredstev za doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

C.

ker zaradi globalizacije nastajajo vse večje težave glede boja z davčnimi goljufijami na mednarodni ravni, kar je zlasti prizadelo 27 držav članic Evropske unije z različnimi ureditvami; ker ti dejavniki govorijo odločno v prid okrepitvi mednarodnega sodelovanja v EU in na mednarodni ravni, da se poveča njegova učinkovitost,

D.

ker so izogibanje plačilu davkov in davčne utaje na mednarodni ravni resna ovira za doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

E.

ker je večina večnacionalnih podjetij strukturirana tako, da lahko izkoristijo možnost izogibanja plačilu davkov v različnih jurisdikcijah, v katerih delujejo; ker različna davčna obravnava v različnih jurisdikcijah daje prednost podjetjem, ki so velika, mednarodna ali dobro uveljavljena, pred tistimi, ki so majhna, domača ali nova,

F.

ker je zmožnost večnacionalnih podjetij, da množično izkoriščajo davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom kot del strategije izogibanja plačilu davkov, v nasprotju z načelom poštene konkurence in družbene odgovornosti,

G.

ker so davčne oaze v nasprotju z načeli solidarnosti, pravičnosti in prerazdelitve; ker v globaliziranem gospodarstvu veliko večnacionalnih podjetij svojo moč izkorišča za to, da prisili vlade, zlasti vlade držav v razvoju, naj znižajo davčne stopnje in nudijo davčne spodbude za privabljanje naložb; ker je v praksi to povzročilo prenos davčnega bremena na delavce in gospodinjstva z nizkimi dohodki ter privedlo do škodljivega zmanjšanja sredstev za javne storitve,

H.

ker Svet trenutno obravnava vrsto pomembnih zakonodajnih predlogov o obdavčitvi prihrankov, upravnem sodelovanju in vzajemni pomoči pri izterjavi davkov; ker bo okrepitev dobrega upravljanja na davčnem področju v EU zagotovila politično in moralno podlago, s katero bo mogoče od tretjih držav zahtevati dobro upravljanje na davčnem področju,

I.

ker so davčni organi s sprejetjem splošnih načel za preprečevanje izogibanja plačilu davkov pridobili pristojnost, da preučijo, ali je glavni namen posamezne transakcije izogibanje davčnim obveznostim oziroma njihovo zmanjšanje, in da v takem primeru odmerijo dodatni davek za preprečevanje takšnega ravnanja,

J.

ker države v razvoju pogosto prav zaradi slabega upravljanja na davčnem področju nimajo legitimnosti ali pooblastil, da bi obdavčile lastne državljane; ker bi morala EU pri oblikovanju politike upravljanja na davčnem področju upoštevati posebne težave, s katerimi se soočajo države v razvoju, in jim ponuditi podporo za njihovo premostitev,

K.

ker so skupna prizadevanja skupine G-20 in ZN, skupaj s pobudami pod vodstvom OECD, prinesla nekatere obetavne rezultate na področju davčnega upravljanja; ker ti rezultati ne zadostujejo za spoprijem z izzivi, ki jih predstavljajo davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom, in jim morajo slediti odločni, učinkoviti in usklajeni ukrepi,

L.

ker je po ocenah OECD v davčnih oazah trenutno zbranega skoraj 1 000 000 000 000 USD (bilijon USD) zasebnega kapitala, kar je petkrat več kot pred dvema desetletjema; ker ima več kot milijon podjetij, zlasti v ZDA in v državah članicah EU, registrirane sedeže v državah, v katerih so take davčne oaze,

M.

ker je dokazano, da so finančno krizo delno povzročile nove vrste zapletenih finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili v večjem obsegu vloženi v sklade s sedežem v jurisdikcijah, kjer velja davčna tajnost; ker se v davčnih oazah na primer trguje z zapletenimi finančnimi proizvodi, ki povzročajo finančno nestabilnost, medtem ko so imele številne finančne institucije zunajbilančne obveznosti v davčnih oazah; ker je finančna kriza na splošno prikazala posledice pomanjkanja dobrega upravljanja v novi luči in izpostavila tveganja, povezana z nejasnimi jurisdikcijami,

N.

ker se v Evropski uniji izterja samo 5 % čezmejnih davčnih terjatev,

1.

odločno obsoja, da davčne oaze vzpodbujajo izogibanje davkom, davčne utaje in beg kapitala ter imajo koristi od tega; zato poziva države članice, naj boj proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala obravnavajo kot prednostno nalogo; poziva EU, naj okrepi prizadevanje in nemudoma sprejme konkretne ukrepe (sankcije) proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala;

2.

meni, da je dobro upravljanje na davčnem področju, torej preglednost in izmenjava informacij na vseh ravneh, učinkovito čezmejno sodelovanje in poštena davčna konkurenca, eden ključnih elementov za obnovo svetovnega gospodarstva po finančnem zlomu leta 2008;

3.

s tem v zvezi poudarja, da je izrednega pomena odprava uporabe umetne pravne osebe kot načina izogibanja obdavčitvi; prav tako poudarja, da se namesto bančne skrivnosti uvede samodejna izmenjava podatkov v vseh okoliščinah, vključno z državami članicami in odvisnimi ozemlji; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, ker sodelovanje med državami članicami med drugim razširja na vse vrste davkov, odpravlja bančno skrivnost in uvaja samodejno izmenjavo podatkov kot splošno pravilo;

4.

opozarja, da je Parlament Svetu posredoval stališče o predlogih sprememb k direktivi 2003/48/ES in ga med drugim pozval, naj konča začasno odstopanje, ki Avstriji, Belgiji in Luksemburgu dopušča, da se z uporabo davčnega odtegljaja izognejo izmenjavi informacij; poziva Svet, naj v skladu s stališčem Parlamenta sprejme direktivo, ki spreminja Direktivo 2003/48/ES;

5.

kot prvi korak glede obdavčitve prihrankov v EU pozdravlja odločitev Avstrije, Belgije, Luksemburga in Švice, da umaknejo pridržke glede člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD, ter Andore, Monaka in Lihtenštajna in San Marina, da podprejo standarde OECD; pozdravlja odločitev Belgije, da bo začela 1. januarja 2010 namesto sistema davčnega odtegljaja uporabljati sistem samodejne izmenjave informacij;

6.

poudarja zahtevo iz stališča Parlamenta z dne 24. aprila 2009, naj se bistveno razširi področje uporabe Direktive 2003/48/ES in se v njen okvir vključijo pravne osebe (zlasti zasebne družbe in skladi) ter različne oblike dohodkov od naložb; ponovno poudarja, da bi morale določbe Direktive 2003/48/ES veljati tudi za Singapur, Hongkong, Macao in druge jurisdikcije, kot so Dubaj, Nova Zelandija, Gana in nekatere države ZDA, ki jih Direktiva 2003/48/ES ne zavezuje in ki so zato priljubljena lokacija davčnih utajevalcev;

7.

meni, da bi moralo biti trženje alternativnih skladov iz tretjih držav v EU pogojeno s tem, da tretja država spoštuje standarde dobrega upravljanja na davčnem področju, pa tudi tem, da na podlagi pravno zavezujočih predpisov učinkovito izvaja načelo samodejne izmenjave informacij; zlasti poudarja, da napredek pri standardih dobrega upravljanja na davčnem področju, ki je bil dosežen v mednarodnih forumih, kot sta OECD in skupina G-20, ne bi smel Evropski uniji preprečevati uporabe višjih standardov;

8.

poudarja, da bi bila boljša izterjava davkov mogoča z učinkovitejšim izvajanjem obstoječe davčne zakonodaje na ravni EU in na nacionalni ravni; poudarja tudi, da ja treba nemudoma okrepiti prizadevanje in ukrepe za izboljšanje dobrega upravljanja pri davčnih vprašanjih;

9.

ponovno poudarja, da so davčne goljufije, povezane z DDV, še posebej zaskrbljujoče za delovanje notranjega trga, saj imajo neposredne čezmejne posledice, povzročajo znatne izgube davčnih prihodkov in neposredno vplivajo na proračun EU; poziva Svet, naj sprejme novo direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in naj se bori proti goljufijam, ki so povezane z DDV, pri čemer naj upošteva stališče Parlamenta;

10.

odločno poziva vse zadevne strani, naj pospešijo sklenitev sporazuma proti goljufijam z Lihtenštajnom; poziva Svet, naj privoli v to, da se Komisiji dodelijo pooblastila za pogajanje o podobnih sporazumih z Andoro, Monakom, San Marinom in Švico; v zvezi s tem poziva države članice, naj pregledajo dvostranske davčne sporazume s tretjimi državami;

11.

poziva k večjemu sodelovanju, na primer k samodejni izmenjavi podatkov med državami, da se olajša izterjava kapitala, ki je bil v škodo notranjega trga nezakonito prenesen v tujino;

12.

poziva Komisijo, naj hitro poroča o priporočilu Sveta z dne 14. maja 2008, da se v ustrezne sporazume, ki jih bodo Evropska unija in države članice sklenili s tretjimi državami, vključi določba o dobrem upravljanju na davčnem področju; zlasti poudarja, da je treba na podlagi pogajanj vnesti določbe o dobrem upravljanju na davčnem področju v splošne ali posebne sporazume s tretjimi državami in zagotoviti učinkovito spremljanje njihovega izvajanja;

13.

kar zadeva delo na področju škodljive davčne konkurence v okviru kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij, opozarja, da je treba zagotoviti, da bodo države članice pri odnosih s tretjimi državami izvajale kodeks v skladu s prizadevanji za spodbujanje preglednosti in izmenjave informacij v davčnih zadevah;

14.

v prvi vrsti pozdravlja napredek, dosežen na področju dobrega davčnega upravljanja na podlagi pobud drugih mednarodnih forumov, kot so skupina G-20, skupina G-8, ZN in zlasti OECD; vendar meni, da obveznosti, ki jih je do sedaj sprejela skupina G-20, ne zadostujejo za obravnavanje izzivov, ki jih prinašajo davčne utaje, davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom;

15.

ponovno poudarja, da bo prizadevanje za boj proti davčnim oazam in davčnim utajam uspešno le, če bodo za vse veljala enaka pravila, ter se bo tako preprečilo nastajanje dodatnih zakonskih vrzeli, ki omogočajo zlorabo; v zvezi s tem meni, da je Direktiva 2003/48/ES, ki je uvedla načelo samodejne večstranske izmenjave podatkov med državami, dobrodošel korak v smeri nastanka splošnega okvira za samodejno izmenjavo podatkov; ustrezno pozdravlja predlog Komisije o spodbujanju sodelovanja s tretjimi državami v okviru Direktive 2003/48/ES;

16.

poziva OECD in njegove države članice, naj Komisijo celovito vključijo v sodelovanje v zvezi z medsebojnim strokovnim pregledom, ki poteka pod okriljem svetovnega foruma, zlasti kar zadeva odkrivanje nekooperativnih jurisdikcij, razvoj postopka za ocenjevanje skladnosti ter izvajanje odvračilnih protiukrepov za spodbujanje zavezanosti k zadevnim standardom; nadalje ugotavlja, da je okvir OECD za boj proti davčnim oazam nezadovoljiv; poudarja, da je treba izboljšati kazalnik za dosego statusa sodelujoče jirisdikcije tako, da se ji na primer dodeli kvalitativna vrednost; je kritičen do dejstva, da ta kazalnik zahteva sklenitev le 12 sporazumov o izmenjavi davčnih informacij; v tem smislu obžaluje, da izmenjava informacij poteka le na zahtevo in ni obvezen in zavezujoč pogoj, prav tako obžaluje, da OECD na svoj črni seznam ne uvrsti vlad, ki samo obljubijo, da bodo spoštovale načela izmenjave informacij, ne da bi se zagotovilo izvajanje teh načel v praksi;

17.

meni, da obstaja potreba po usklajenosti in resnični politiki EU dobrega davčnega upravljanja; je prepričan, da je kredibilnost Evropske unije med drugim odvisna od njene pripravljenosti, da se kot vzor dobrega upravljanja najprej odločno spopade z davčnimi oazami na svojem ozemlju; poziva Komisijo, naj v tem okviru natančno spremlja hitro in temeljito izvajanje ukrepov, opredeljenih v sporočilu o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah;

18.

meni, da je treba brez poseganja v pristojnosti držav članic od Komisije zahtevati zasnovo in oblikovanje takšnega pristopa EU ter ji zagotoviti potrebna sredstva;

19.

priporoča ustanovitev ustreznega sistema spodbud za izterjavo čezmejnih davčnih terjatev, da se poveča sedanja nizka 5-odstotna raven, in sicer s pravično razdelitvijo deleža izterjanega dohodka od neplačanih davkov med upravo za izterjavo davčnih terjatev v imenu terjajoče države članice na eni strani in upravo terjajoče države članice na drugi;

20.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju vzajemne podpore pri izterjavi davčnih terjatev, carin in drugih ukrepov oceni število čezmejnih davčnih terjatev držav članic, ki ga je treba izterjati na ozemlju Evropske unije, in naj uvede merljive kazalnike za ugotavljanje napredka pri čezmejnih terjatvah v teku časa;

21.

meni, da bi morala EU aktivno spodbujati izboljšavo standardov OECD in si prizadevati, da bi samodejna, večstranska izmenjava informacij postala svetovni standard; prav tako odločno poziva EU, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi preprečila zlorabo „načela prebivališča“, ki holdingom brez dejavnosti ali navideznim družbam omogoča, da z navideznimi bivališči in lastništvi obvarujejo upravičene lastnike pred plačilom davka v državi njihovega stalnega bivališča; prav tako odločno poziva EU, naj sprejme skupen pristop pri uporabi ukrepov proti zlorabam, ki naj bodo učinkoviti, pošteni in v skladu z zamislijo o popolnoma umetnih konstruktih, kot je ugotovilo Sodišče Evropskih skupnosti;

22.

odločno poziva EU, naj usklajeno pristopi k dobremu davčnemu upravljanju v okviru evropske sosedske politike, širitvene politike in politike razvojnega sodelovanja; poudarja, da bi morala politika upravljanja na davčnem področju aktivno prispevati k razvoju trajnostnih in preglednih davčnih sistemov v državah v razvoju, zlasti ob upoštevanju izkoreninjenja davčnih goljufij, ki povzročajo letne izgube davčnih prihodkov v višini 10-kratne razvojne pomoči; meni, da mora biti za dosego tega cilja dosežena ustrezna raven virov; ponovno poudarja, da bo davčno upravljanje v končni fazi privabilo naložbe, saj bo prispevalo k pravni varnosti na davčnem področju, preglednosti in stabilnosti;

23.

poudarja, da je treba zaradi povečanja preglednosti revidirati veljavne mednarodne računovodske standarde; v zvezi s tem poziva k zahtevi za razkritje računovodskih izkazov podjetij v vsaki državi posebej in razkritje računovodskih informacij v zvezi z davčnimi oazami ter predlaga ustanovitev javnega registra EU, ki bi vseboval imena posameznikov in podjetij, ki so ustanovili podjetja in odprli račune v davčnih oazah, in ki bi imel za cilj razkritje dejanskih oseb, ki se skrivajo za offshore podjetji;

24.

poudarja, da morajo države članice uskladiti politike ter tako izboljšati izvajanje predpisov proti izogibanju;

25.

opozarja, da bi z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb v EU znotraj konsolidiranih skupin lažje odpravili težave dvojnih obdavčitev in transfernih cen; v zvezi s tem z zadovoljstvom pričakuje, da bo Komisija Parlamentu posredovala oceno vpliva najkasneje do konca tega leta;

26.

predlaga, da Komisija za boljše ugotavljanje netočnih cen transakcij ter najpogosteje uporabljenih tehnik izogibanja plačilu davkov da prednost širši uporabi metode primerljivih dobičkov ter tako prenese področje uporabe preverjanja uporabe transfernih cen z ravni transakcije na raven podjetja; poudarja, da je bistvo metode primerljivih dobičkov primerjava dobičkov med podjetji po posamezni industrijski panogi in da je lahko padec dobička podružnice večnacionalnega podjetja, ki je v daljšem časovnem obdobju precej pod sektorskim povprečjem, dokaz obsežne uporabe transfernih cen;

27.

poziva EU, naj preuči nekatere možnosti za sankcije in pobude za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja, na primer posebne dajatve na vse prenose v nekooperativne jurisdikcije ali iz njih, nepriznavanje pravnega statusa v EU za podjetja, ustanovljena v nekooperativnih jurisdikcijah, ter prepoved finančnim institucijam iz EU, da ustanovijo ali ohranijo podružnice in hčerinske družbe v nekooperativnih jurisdikcijah;

28.

meni, da bi morala EU zagotoviti tudi skladnost na evropski in mednarodni ravni pri izvajanju standardov na področju bonitetnega nadzora, obdavčevanja ter pranja denarja in boja proti terorizmu;

29.

poziva Komisijo naj Parlamentu letno poroča o izvajanju politike upravljanja EU na davčnem področju, začenši z oktobrom 2010;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/35

A.

ker je enakost med ženskami in moškimi eno izmed temeljnih načel Evropske unije, ki je zapisano v Pogodbi o Evropski uniji in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker kljub precejšnjemu napredku na tem področju med ženskami in moškimi še vedno obstajajo številne neenakosti,

B.

ker Evropska unija preživlja hudo gospodarsko, finančno in socialno krizo, ki posebej vpliva na ženske in njihov položaj na trgu dela,

C.

ker je treba materinstvo in očetovstvo obravnavati kot temeljno pravico, ki je bistvena za socialno ravnotežje, in ker na ravni Evropske unije obstajata direktiva o porodniškem dopustu (9) in direktiva o starševskem dopustu (10), še vedno pa ni zakonodaje s področja očetovskega dopusta,

D.

ker so bili zaradi poklicne in sektorske segregacije po razpoložljivih podatkih splošno gledano moški na začetku krize bolj prizadeti kot ženske, čeprav se položaj razlikuje po državah in sektorjih, zlasti v tradicionalnih industrijskih panogah s pretežno žensko delovno silo, kjer prihaja do zapiranja številnih podjetij in selitve proizvodnje multinacionalk; ker je za krajši delovni čas zaposlenih 31,1 % žensk v primerjavi s 7,9 % moških; ker so ženske večinoma zaposlene v nekaterih javnih službah in v nekaterih državah članicah predstavljajo do dve tretjini zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in socialni pomoči; ker torej grozi nevarnost, da bo zaradi proračunskih omejitev kriza v teh sektorjih zlasti prizadela ženske,

E.

ker revščina in omejena višina pokojnine tradicionalno bolj ogrožata ženske, zlasti matere samohranilke in ženske nad 65 let; ker slednje zaradi različnih vzrokov - poklicne dejavnosti so prenehale ali prekinile, da bi se posvetile družinskim obveznostim, ali pa so delale v podjetju zakonca, zlasti v sektorjih trgovine ali kmetijstva, brez plačila in socialnega varstva - pogosto prejemajo pokojnine, ki so na meji za preživetje, in ker je večina politik namenjenih podpori družin z otroki, ne glede na to, da je do 35 % gospodinjstev sestavljenih iz ene osebe, ki je v večini primerov ženska,

F.

ker je zaposlenost žensk leta 2008 povprečno znašala 59,1 %, z velikimi nihanji, ki je segalo do 37,4 % do 74,3 %, njeno stalno naraščanje po letu 2000 pa ženskam ni prineslo boljših delovnih pogojev, saj so še vedno žrtve poklicne in sektorske segregacije,

G.

ker so podjetja socialne ekonomije primer uspešnega zaposlovanja žensk, ker vplivajo na boljši položaj žensk v družbi, prispevajo k njihovi finančni neodvisnosti in omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zlasti zaradi ponujenih storitev varstva otrok, starejših in invalidnih,

H.

ker se kljub številnim ukrepom Komisije in prizadevanjem držav članic povprečna razlika v plači med ženskami in moškimi po letu 2000 ni bistveno zmanjšala (ostaja med 14 % in 17,4 %),

I.

ker člen 157 PDEU določa: „Vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske“ in ker to načelo potrjuje sodna praksa Sodišča Evropske unije,

J.

ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. novembra 2008 Komisijo pozval, naj mu do 31. decembra 2009 predloži nov zakonodajni predlog o reviziji obstoječe zakonodaje na področju uporabe načela enakega plačila za moške in ženske,

K.

ker posledice poklicne in sektorske segregacije in spolnih stereotipov trpijo tudi moški, čeprav v manj izraziti meri,

L.

ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med ženske in moške, zlasti doslednejše in daljše koriščenje starševskega dopusta ter očetovskega dopusta, nujni pogoj za spodbujanje in uresničevanje enakosti spolov; vendar obžaluje, da se Okvirni sporazum socialnih partnerjev o starševskem dopustu (iz julija 2009) ne loteva vprašanja plačanega dopusta, ki bi odločilno vplival na to, kolikokrat bi se moški odločali za koriščenje takšnega dopusta, ter na delitev poklicnih in družinskih odgovornosti med ženskami in moškimi,

M.

ker je dostop do storitev varstva otrok ter storitev za starejše in druge osebe, ki potrebujejo oskrbo, bistvenega pomena za enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela ter pri izobraževanju in usposabljanju,

N.

ker je Evropski svet v Barceloni 15. in 16. marca 2002 države članice pozval, naj si prizadevajo, da bi do leta 2010 zagotovile varstvo za vsaj 90 % otrok od treh let do obveznega vpisa v šolo in za vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let, a je več kot polovica držav članic še daleč od zastavljenih ciljev,

O.

ker so ženske v Uniji leta 2008 pridobile 58,9 % univerzitetnih diplom in je njihov študij večinoma s področja ekonomije, poslovodenja in prava, pa vendar ostajajo v manjšini pri zasedanju odgovornih položajev v podjetjih ter upravnih in političnih organih; ker le maloštevilne ženske pridobijo diplomo s področja informacijske tehnologije, inženirstva in fizike, zaradi česar so premalo zastopane v zasebnem sektorju, ki je odločilnega pomena za gospodarsko oživitev; ker se je razlika med spoloma pri zaposlovanju žensk in moških na področju informacijske tehnologije v tem času prej povečala, kot zmanjšala,

P.

ker se je delež poslank Evropskega parlamenta povečal z 32,1 % v zakonodajnem obdobju 2004–2009 na 35 % po evropskih volitvah 7. junija 2009 in se je delež predsednic parlamentarnih odborov povečal s 25 % na 41 %, delež podpredsednic Evropskega parlamenta pa z 28,5 % na 42,8 %, je pa število kvestork padlo s treh na dve,

Q.

ker se zdi, da se slabša položaj nekaterih skupin žensk, ki se pogosto soočajo s prepletenimi težavami in tveganji ter z dvojno diskriminacijo, še zlasti invalidnih žensk, žensk, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejših žensk, pripadnic manjšin in priseljenk,

R.

ker so migrantke žrtev dvojne diskriminacije na trgu dela zaradi svojega spola in statusa migrantke; ker vsaka peta visoko usposobljena migrantka zaseda slabo kvalificirano delovno mesto in ker so migrantke še posebej izpostavljene, saj delajo v sektorjih socialnih storitev in hišnih opravil, gostinstva, hotelirstva in priprave hrane (sektor HoReCa) in kmetijstva,

S.

ker je tako med ženskami kot med moškimi raven zaposlenosti nižja na podeželju in ker številne ženske niso nikdar dejavne na uradnem trgu dela, zaradi česar niso zabeležene kot iskalke zaposlitve in niso upoštevane v statističnih podatkih o brezposelnosti ter se srečujejo s finančnimi težavami, posebnimi pravnimi vprašanji glede porodniškega in bolniškega dopusta, pridobitve pokojninskih pravic in dostopa do socialne varnosti ter problemi v primeru ločitve; ker na podeželju zelo primanjkuje dobrih delovnih mest,

T.

ker pripadnice manjšin, zlasti Romke, redno doživljajo različne oblike diskriminacije na podlagi rase in spola; ker bi morali nacionalni organi za enakost ustrezno obravnavati pojava večplastne diskriminacije ali diskriminacije s prepletenimi učinki,

U.

ker je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva, žrtev te trgovine pa so še vedno pretežno ženske in deklice,

V.

ker so bile v že omenjeni resoluciji z dne 3. septembra 2008 države članice pozvane, naj nemudoma ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki je najmočnejši evropski pravni instrument v boju proti tej trgovini, ki predstavlja kaznivo dejanje in kršitev človekovih pravic ter napad na človekovo dostojanstvo in integriteto; ker je doslej konvencijo ratificiralo le 16 držav članic Unije,

W.

ker je nasilje nad ženskami v vseh svojih oblikah ena izmed glavnih ovir za dosego enakosti med ženskami in moškimi ter predstavlja eno izmed najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic, ki ne poznajo geografskih, ekonomskih, kulturnih ali socialnih meja; ker v Uniji predstavlja pereč problem, saj je približno 20 % do 25 % odraslih žensk žrtev fizičnega nasilja, več kot 10 % pa žrtev spolnega nasilja; ker je špansko predsedstvo Sveta boj proti nasilju nad ženskami opredelilo kot eno svojih prednostnih nalog,

X.

ker izraz spolno in reproduktivno zdravje označuje splošno – fizično, mentalno in socialno – dobrobit človeka pri vsem, kar je povezano z njegovimi spolnimi organi, njihovimi funkcijami in delovanjem, in ne le tega, da oseba ne trpi bolezni ali invalidnosti; ker je priznanje polne fizične in spolne avtonomije žensk predpogoj za vsako uspešno politiko na področju pravic do spolnega in reproduktivnega zdravja ter za politike, ki se borijo proti nasilju nad ženskami,

Y.

ker je bil Evropski inštitut za enakost spolov uradno ustanovljen leta 2006 in naj bi začel normalno delovati najkasneje 19. januarja 2008, vendar še ne deluje v celoti,

Z.

ker Lizbonska strategija načrtuje vključitev 60o% delovno sposobnih žensk na trg zaposlovanja, medtem ko so prizadevanja, povezana z demografskimi izzivi, usmerjena v spodbujanje višje rodnosti zaradi pričakovanih zahtev v prihodnosti; ker je enakost žensk in moških v poklicnem in zasebnem življenju v osredju razprave o demografskih spremembah,

1.

čestita Komisiji, da v omenjenem poročilu o enakosti žensk in moških za leto 2009 vztraja na tem, kako pomembno je krepiti politiko enakosti spolov v hitro spreminjajočem se gospodarskem kontekstu, vseeno pa poudarja, da so potrebni številnejši konkretni ukrepi in nove politike;

2.

obžaluje, da so načrti gospodarske oživitve v glavnem osredotočeni na delovna mesta, kjer prevladujejo moški, poudarja, da ukrepi v podporo prihodnjemu zaposlovanju moških namesto zaposlovanju žensk povečujejo neenakost med spoloma, namesto da bi jo zmanjševali; vztraja, da je treba politiko enakosti žensk in moških vključiti v evropske, državne in mednarodne načrte za oživitev gospodarstva in odpravo krize;

3.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj branijo socialne pravice in zagotovijo, da se zaradi gospodarske in finančne krize ne bodo zmanjševali socialni prejemki in socialne storitve, zlasti na področju otroškega varstva in skrbi za starejše; poudarja, da so varstvene politike in zagotavljanje skrbstvenih storitev dejansko povezani z doseganjem enakosti med ženskami in moškimi;

4.

ugotavlja, da je gospodarska, socialna in finančna kriza lahko ob sprejetju ustreznih politik in ukrepov priložnost, da postane gospodarstvo Unije produktivnejše in bolj inovativno, družba pa bolj osveščena glede vprašanja enakosti med ženskami in moškimi;

5.

poziva Komisijo, naj pripravi natančne statistične podatke o vplivu krize na ženske in moške, v katerih bo zajela stopnjo brezposelnosti, razvoj zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom in sklepanja pogodb za določen oziroma nedoločen čas, pa tudi vpliv politik za boj proti krizi na javne službe;

6.

poudarja, da morajo Komisija in države članice nujno ovrednotiti, podpreti in okrepiti vlogo žensk v socialni ekonomiji, saj je treba upoštevati visoko stopnjo zaposlenih žensk v tem sektorju in pomen storitev, ki jih socialna ekonomija nudi za boljšo usklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem;

7.

poziva države članice, naj uveljavijo politike proračunskega izboljšanja, da ženske ne bi bile nesorazmerno prizadete, Komisijo in države članice pa poziva, naj pripravijo take politike za oživitev gospodarstva, ki bodo upoštevale potrebe in specifični položaj žensk in moških, zlasti s politikami za vključevanje načela enakosti med spoloma („gender mainstreaming“) in pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola („gender budgeting“);

8.

je kritičen, ker v veljavni lizbonski strategiji integracija načela enakosti med spoloma skoraj ni omenjena, ter poziva Svet in Komisijo, naj v prihodnjo strategijo „EU 2020“, ki bo nadomestila lizbonsko, vključi poglavje o spolu;

9.

poziva nacionalne organe za enakost, naj uvedejo integriran pristop ter s tem izboljšajo svoj odziv na primere večplastne diskriminacije in njihovo obravnavo; nadalje vztraja, naj nacionalni organi za enakost organizirajo usposabljanje za sodnike, odvetnike in pravno osebje za prepoznavanje in preprečevanje večplastne diskriminacije ter odziv nanjo;

10.

izraža zadovoljstvo, da bo kmalu dosežen zastavljeni cilj Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 o 60-odstotni stopnji zaposlenosti žensk do leta 2010; vseeno opozarja, da je žal precejšen del teh delovnih mest negotovih in slabo plačanih; prav tako obžaluje velike razlike med državami članicami, saj ta stopnja niha med 37,4 % in 74,3 %; zato države članice poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe za učinkovito izvajanje Direktive 2006/54/ES;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj položaj zakoncev, ki pomagajo v družinski obrti, trgovini, kmetijstvu, ribolovu in majhnih družinskih podjetjih, obravnavajo z vidika enakosti med spoloma in pri tem upoštevajo, da so ženske v ranljivejšem položaju kot moški; poziva države članice, naj oblikujejo pravni model za delitev premoženja, da bi zagotovili popolno priznavanje pravic žensk v kmetijskem sektorju, njihovo ustrezno socialno zaščito in priznavanje njihovega dela;

12.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj uvedejo postopke in pozitivne ukrepe za vključevanje žensk v projekte in programe ekoloških sprememb, na primer v sektorjih obnovljivih virov energije, znanosti in visoke tehnologije;

13.

poziva države članice, naj spodbujajo podjetništvo med ženskami v industrijskem sektorju ter naj zagotovijo finančno podporo in strukture strokovnega svetovanja ženskam, ki ustanavljajo podjetja, ter naj poskrbijo za njihovo ustrezno usposabljanje;

14.

poudarja, da ostajata osebni dohodek in zaposlitev žensk bistvena za njihovo ekonomsko avtonomijo in za večjo enakost med ženskami in moškimi v družbi kot celoti; opozarja, da so zlasti za preprečevanje pomanjkanja delovne sile v starajoči se družbi potrebni tako moški kot ženske;

15.

ugotavlja, da so ženske bolj izpostavljene revščini, saj se povprečne plače med ženskami in moškimi precej razlikujejo, in da med državami članicami ter sektorji ostajajo številna razhajanja; zato države članice nujno poziva, naj izvajajo Direktivo 2006/54/ES in prav posebej spodbujajo načelo enakega plačila za enako delo ali „dela enake vrednosti“;

16.

meni, da si je treba prizadevati za zmanjšanje neenakosti med ženskami in moškimi na področju upokojevanja, saj ženske še vedno prevzemajo bistvene družinske odgovornosti, kar vodi v prekinitve poklicnih poti in splošneje v manj poklicnega vlaganja kot moški;

17.

obžaluje, da Komisija po resoluciji Parlamenta z dne 18. novembra 2008 še ni predložila novega zakonodajnega predloga o reviziji obstoječe zakonodaje na področju uporabe načela enakega plačila za moške in ženske; zato Komisijo poziva, naj predlog pripravi kar najhitreje;

18.

izraža podporo Komisiji pri postopkih za ugotavljanje kršitev ob prenosu veljavnih direktiv; meni, da morajo države članice, ki tega še niso storile, v domačo zakonodajo kar se da hitro prenesti direktive o enakosti žensk in moških in zlasti poskrbeti za njihovo pravilno izvajanje;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje po šolah, v delovnem okolju in v medijih za spodbujanje diverzifikacije poklicnih izbir, zlasti med mladimi dekleti, za odpravo trdoživih spolnih stereotipov in za boj proti ponižujočim podobam, in sicer zlasti kampanje, ki bi opozarjale na vlogo moških pri enaki delitvi družinskih obveznosti in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja;

20.

poziva države članice, naj z namenom razširitve dobre prakse na tem področju priznajo podjetja, ki izvajajo ukrepe za enakost med ženskami in moškimi ter olajšujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

21.

vztraja, da so za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zelo pomembne urejene storitve varstva predšolskih otrok ter pomoči starejšim in drugim osebam, ki potrebujejo oskrbo; se strinja s tem, da Komisija pripravlja primerljive in kakovostne statistične podatke, ki so na voljo v ustreznem času, in za posamezne države članice oblikuje specifična priporočila; poziva države članice, naj naredijo vse potrebno za uresničitev ciljev Evropskega sveta iz Barcelone glede varstva predšolskih otrok;

22.

opozarja na nekatere ukrepe, ki jih je sprožila Komisija, zlasti na predlog revizije Direktive 92/85/EGS glede porodniškega dopusta in Direktive 86/613/EGS glede samozaposlenih delavcev in zakoncev, ki pomagajo v družinskih podjetjih; vseeno meni, da predlog Komisije za revizijo direktive 92/85/EGS ni dovolj ambiciozen pri spodbujanju usklajenosti med poklicnim ter družinskim in zasebnih življenjem moških in žensk;

23.

poudarja, da je treba obravnavati vprašanje očetovskega dopusta, in Komisijo poziva, naj podpre vse ukrepe za očetovski dopust na evropski ravni; meni, da je treba porodniški dopust združiti z očetovskim, da bi bile ženske bolj zaščitene na trgu dela in bi se s tem borili proti stereotipom, ki vladajo v družbi glede koriščenja tega dopusta;

24.

poziva države članice in socialne partnerje, naj dajo prednost temu, da bi ženske in moški bolj uravnoteženo zasedali odgovorne položaje v podjetjih in političnih organih, zato poziva k določitvi zavezujočih ciljev, da bi zagotovili enako zastopanost žensk in moških; v zvezi s tem poudarja, da uporaba volilnih kvot ugodno vpliva na zastopanost žensk;

25.

pozdravlja odločitev norveške vlade, da poveča število žensk v odborih zasebnih in javnih družb na vsaj 40 %; poziva Komisijo in države članice, naj norveško pobudo obravnavajo kot pozitiven zgled ter začnejo delovati v tej smeri;

26.

poziva države članice, naj začnejo kampanje, namenjene ženskam s končano srednjo šolo, da promovirajo njihovo kariero na področju tehniških ved, s čimer bi povečali enakost žensk v tradicionalno moških tehniških poklicih;

27.

izraža zadovoljstvo nad precej večjim številom predsednic parlamentarnih odborov in podpredsednic Evropskega parlamenta, pa tudi nad sicer ne tako očitnim, a dejanskim povečanjem števila poslank Evropskega parlamenta po evropskih volitvah junija 2009;

28.

v zvezi s tem meni, da je delež predlaganih komisark v Komisiji (33 % od skupnega števila komisarjev), ki je bil dosežen z velikimi težavami, najmanjši možen; je prepričan, da bi morala sestava Komisije bolj odražati raznolikost evropskega prebivalstva, vključno z vidikom spolov; poziva države članice, naj v prihodnje pri imenovanju kandidatov predlagajo po enega kandidata za vsak spol ter tako omogočijo sestavo bolj reprezentativne Komisije;

29.

poziva države članice, naj skrbno proučijo svoje migracijske politike, da bi kar najbolj izkoristile znanje visokokvalificiranih migrantk, in naj zagotovijo socialno varnost delavkam v sektorju hišnih opravil in v drugih sektorjih, kjer ta ni zadostna, za lažje vključevanje migrantk v družbo, ter jim zagotovijo dostop do izobraževanja, zlasti poklicnega usposabljanja in učenja jezika države gostiteljice;

30.

zahteva od Komisije in držav članic, da skupinam žensk, ki so najbolj ranljive, kot so invalidne ženske, ženske, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejše ženske, pripadnice manjšin in priseljenke ter zapornice, namenijo posebno pozornost in prednostno obravnavo ter da sprejmejo posebne ukrepe za obravnavno njihovih potreb;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo ukrepe za pomoč invalidnim ženskam pri njihovem socialnem, poklicnem, kulturnem in političnem življenju, kjer so še vedno premalo zastopane;

32.

vztrajno poziva Češko republiko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Italijo, Litvo, Madžarsko, Nizozemsko, Finsko in Švedsko, naj brez odlašanja ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

33.

opozarja, da nasilje nad ženskami ostaja velik problem, ki ga je treba odpraviti z vsemi sredstvi na evropski in nacionalni ravni, zato Komisijo ponovno poziva, naj v naslednjih petih letih razglasi evropsko leto boja proti nasilju nad ženskami; čestita španskemu predsedstvu Sveta, da je boj proti nasilju nad ženskami opredelilo kot prednostno nalogo, in naslednja predsedstva poziva, naj storijo enako;

34.

podpira predloge španskega predsedstva za začetek evropskega mandata za zaščito žrtev in za vzpostavitev skupne telefonske številke za pomoč žrtvam po vsej Evropski uniji;

35.

vztraja, da je boj proti nasilju nad ženskami potreben za dosego enakosti med moškimi in ženskami; poziva Komisijo, naj začne s pripravo predloga splošne direktive o preprečevanju in boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, še zlasti proti trgovini z njimi;

36.

vztraja, da morajo ženske imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zlasti prek enostavnega dostopanja do kontracepcije in splava; poudarja, da morajo imeti ženske dostop do brezplačnega svetovanja o splavu; zato tako kot v omenjeni resoluciji z dne 3. septembra 2008 podpira ukrepe in dejavnosti za izboljšanje dostopa žensk do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter za njihovo večjo ozaveščenost o pravicah in storitvah, ki so jim na razpolago; poziva države članice in Komisijo k izvajanju ukrepov in dejavnosti za ozaveščanje moških o njihovi odgovornosti pri spolnih in reproduktivnih vprašanjih;

37.

ugotavlja, da je Evropski inštitut za enakost spolov še vedno v ustanavljanju, in pričakuje, da bo čim prej polno zaživel;

38.

poziva Evropsko komisijo, naj nadaljuje z novo strategijo „Onstran BDP“ in vključi v svoje delovne strategije ukrepe za merjenje prispevka iz dejavnosti žensk in moških na področju medgeneracijske solidarnosti k BDP držav članic;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/43

A.

ker je CITES s 175 pogodbenicami, vključno s 27 državami članicami EU, najobsežnejši svetovni sporazum o ohranjanju prostoživečih živali in rastlin, ki preprečuje prekomerno izkoriščanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst zaradi mednarodne trgovine,

B.

ker so človekova poraba naravnih virov, uničevanje življenjskega prostora, podnebne spremembe, prekomerno izkoriščanje prostoživečih vrst in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami glavni razlogi za siromašenje zemeljske biotske raznovrstnosti,

C.

ker strokovna poročila napovedujejo, da se bosta zaradi podnebnih sprememb povečala izguba biotske raznovrstnosti in poslabšal položaj ogroženih vrst,

D.

ker bi morale odločitve, sprejete v okviru CITES, temeljiti za znanstvenih ugotovitvah in ker ima delo Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) in mednarodne organizacije za analizo trgovanja z rastlinskimi in živalskimi vrstami (TRAFFIC) pomembno vlogo, saj pogodbenicam CITES posreduje podrobne ocene predlogov za spremembo dodatkov h konvenciji,

E.

ker javna ozaveščenost v državah porabnicah je in ostaja bistvena za nadzor divjega lova ter nezakonite mednarodne trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,

F.

ker lahko nezakonita sečnja vključuje trgovanje z rastlinskimi vrstami s seznamov konvencije CITES in ker bi moral predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, zagotoviti učinkovito reševanje problema nezakonite sečnje,

G.

ker nezakonita trgovina resno spodkopava svetovni načrt za okoljsko in razvojno trajnost in dobro upravljanje ter pospešuje širjenje nalezljivih bolezni,

H.

ker so vrste, ki so zajete v konvenciji CITES, naštete v njenih dodatkih na osnovi stanja ohranjenosti in ker nanje vpliva ali bi lahko vplivala trgovina; ker so v dodatku I k CITES naštete vrste, ki jim grozi izumrtje, zaradi česar je mednarodna trgovina z njimi prepovedana; ker so v dodatku II k CITES naštete vrste, trgovanje s katerimi je treba nadzorovati, da bi preprečili izkoriščanje, ki bi onemogočilo njihovo preživetje; ker so v dodatku III k CITES navedene vrste, ki so zaščitene vsaj v eni državi, ki je druge pogodbenice CITES zaprosila za pomoč pri nadzoru trgovine,

I.

ker je Kneževina Monako vložila predlog za uvrstitev navadnega tuna v dodatek I k CITES, da bi začasno prekinila mednarodno trgovinsko menjavo s to vrsto,

J.

ker je znanstveni odbor Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) na svoji seji od 21. do 23. oktobra 2009 ocenil, da je biomasa drstilnega staleža trenutno 15 % manjša kot pred začetkom ribolova, in zato potrdil, da vrsta izpolnjuje to merilo za uvrstitev v dodatek I k CITES,

K.

ker sta atlantski morski pes in trnež zaradi čezmernega izkoriščanja v ribištvu zelo ranljiva ter se zaradi svojih bioloških značilnosti (počasna rast, pozna zrelost, majhna zmogljivost razmnoževanja, dolgoživost in dolg generacijski čas) zelo počasi obnavljata,

L.

ker je uvrstitev v dodatek II CITES za te vrste nujna za zagotovitev, da se bo mednarodna trgovina v prihodnje lahko opirala na trajnostno upravljano ribištvo z natančno vodenimi evidencami, ki ne bo škodovalo stanju prostoživečih populacij, ki jih izkorišča,

M.

ker resolucija CITES Conf. 9.24 določa, da vrsta izpolnjuje pogoje za uvrstitev v dodatek I k CITES, če je ali bi lahko bila med drugim ogrožena zaradi trgovine in če se kaže občuten upad prostoživečega staleža te vrste, kar je bilo ugotovljeno ali predvideno na podlagi zmanjšanja območja ali upada kakovosti njenega habitata,

N.

ker so severni medvedi resno ogroženi zaradi izgube habitata, ki je posledica podnebnih sprememb, kar vodi k zmanjšanju populacij v večjem delu njihove vrste, in ker trgovina z deli njihovih teles, ki se je od devetdesetih let povečala, slabo vpliva nanje,

O.

ker so se pogodbenice CITES na 14. srečanju (CoP 14) dogovorile, da vsaj devet let ne bo novih predlogov za trgovino s slonovino,

P.

ker se je na razpravah na srečanju CoP 14 sprva pozivalo k dvajsetletnemu obdobju mirovanja in ker je od takrat prišlo do velikih zaplemb slonovine, poroča pa se tudi o razširjenosti in povečevanju divjega lova,

Q.

ker so populacije azijskih velikih mačk še vedno ogrožene zaradi divjega lova ter zmanjševanja habitata in plena in ker kljub večkratnim pozivom na žalost ni bilo napredka na mnogih področjih, da bi sprejeli odločne ukrepe za zaustavitev upada števila tigrov in drugih velikih mačk,

R.

ker sklep 14.69, sprejet na srečanju CoP 14, pogodbenice, ki izvajajo intenzivno vzrejo, poziva, naj zagotovijo, da bo ostala vzreja azijskih velikih mačk v ujetništvu zgolj na ravni njihove ohranitve, ter navaja, da se tigrov ne sme vzrejati za trgovino z njihovimi deli in izdelki,

S.

ker je bila v nedavnih priporočilih iz Katmanduja poudarjena pomembnost povečanja sodelovanja organov mednarodnega pregona, kot so Interpol, Svetovna carinska organizacija, Urad Združenih narodov za droge in kriminal ter konvencije CITES pri spoprijemanju s kaznivimi dejanji na področju prostoživečih živali in rastlin, ter pozvala, naj se v ta namen okrepijo enote teh organov za okoljski kriminal,

T.

ker sta bila sklepa 14.35. in 14.36 sprejeta na srečanju CoP 14 (leta 2007 v Haagu) in ker lahko anonimnost in svetovni domet interneta močno omejita možnosti pogodbenic konvencije CITES, da bi se borile proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami; ker hitro širjenje elektronske trgovine s primerki vrst iz dodatkov konvencije CITES resno ogroža preživetje mnogih vrst; ker globalna narava interneta pogodbenicam konvencije CITES otežuje izvajanje nacionalnega in mednarodnega prava na območju njihove pristojnosti; in ker je treba elektronsko trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami ter proizvodi iz njih vedno obravnavati kot potencialno mednarodno trgovino,

1.

poziva Komisijo in države članice, naj jih načelo previdnosti vodi pri vseh odločitvah o delovnih dokumentih in predlogih o uvrščanju na sezname ter naj upoštevajo tudi načelo „uporabnik plača“, ekosistemski pristop in tradicionalna načela ohranjanja;

2.

poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da nobena odločitev, ki naj bi izboljšala usklajenost med CITES in drugimi konvencijami o biotski raznovrstnosti, ne bo oslabila narave konvencije CITES kot svetovnega sporazuma za ohranitev vrst ali njenih strogih ohranitvenih ukrepov;

3.

odločno nasprotuje tajnemu glasovanju in je razočaran, ker stalni odbor CITES ni predlagal, naj se možnost tajnega glasovanja izključi iz postopka odločanja v okviru konvencije CITES;

4.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo uvrstitev navadnega tuna (Thunnus thynnus) v dodatek I h konvenciji CITES, če so izpolnjeni naslednji štirje pogoji:

5.

poziva Komisijo, naj zagotovi finančno nadomestilo za ribiški sektor, ki bi ga morebitna uvrstitev navadnega tuna v dodatek I h konvenciji CITES lahko prizadela, in tako zaščiti trajnost sektorja v gospodarskem smislu;

6.

močno odobrava predlog, ki ga je v imenu držav članic vložila Švedska, da se dve vrsti morskih psov: atlantski morski pes (Lamna nasus) in trnež (Squalus acanthias) uvrstita v dodatek II h konvenciji CITES, poziva Komisijo in države članice, naj ta predlog podprejo;

7.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo uvrstitev petih vrst morskih psov: valovitoglave kladvenice (Sphyrna lewini), velike kladvenice (Sphyrna mokarran), kladvenice (Sphyrna zygaena), sivega morskega psa (Carcharhinus plumbeus) in mračnega morskega psa (Carcharhinus obscurus) v dodatek II h konvenciji CITES v skladu s predlogom Združenih držav Amerike;

8.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo uvrstitev dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) v dodatek II h konvenciji CITES v skladu s predlogom Združenih držav Amerike;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prerazporeditev severnega medveda (Ursus maritimus) iz dodatka II v dodatek I h konvencije CITES v skladu s predlogom Združenih držav Amerike;

10.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo:

11.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo predlog Kenije, Gane, Liberije, Malija, Sierra Leoneja, Toga, Konga in Ruande, naj se za afriške slone vključi opomba, ki bo dvajset let od datuma enkratne prodaje slonovine novembra 2008 prepovedovala predloge za trgovanje s slonovino ali deklasacijo populacije slonov iz dodatka I v dodatek II h konvenciji CITES;

12.

spodbuja pogodbenice konvencije CITES, ki so imele koristi od enkratne prodaje vladnih zalog slonovine, naj finančno podprejo sklad za afriškega slona, da bi izboljšale izvajanje predpisov in pobude proti divjemu lovu;

13.

spodbuja širšo in bolj vključujoče posvetovanje z vsemi državami na območju razširjenosti slona pri preučevanju ukrepov, povezanih s predlogi za deklasacijo afriškega slona v dodatek II ter kasnejšimi enkratnimi prodajami;

14.

spodbuja razvoj učinkovitejših metod nadzorovanja nezakonite trgovine s slonovino v sodelovanju z velikim številom udeležencev;

15.

pozdravlja predlog EU za poostritev resolucije 12.5 s konference CITES o ohranitvi tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk iz dodatka I ter trgovini z njimi;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja za boj proti nezakoniti trgovini z deli azijskih velikih mačk in izdelki iz njih, pri tem pa poseben poudarek namenijo pomoči, namenjeni izboljšanju izvajanja predpisov in izmenjave informacij, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti Interpola, Urada ZN za droge in kriminal, Svetovne carinske organizacije in konvencije CITES za boj proti kaznivim dejanjem na področju prostoživečih živali in rastlin ter usposabljanje;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja po delih azijskih velikih mačkah in izdelkih iz njih med svojimi prebivalci in v drugih državah;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo naslednje predloge:

19.

pozdravlja in podpira uvrstitev rastlin in vrst rastlinskih semen, ki jih je predlagal Madagaskar, na seznam;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj ne podpre naslednjih predlogov:

21.

poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo predlog Združenih držav in Mehike za črtanje vrste mlečka Euphorbia misera iz dodatka II h konvenciji CITES;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mednarodno sodelovanje pri izvajanju konvencije CITES;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo predlog Nemčije o odločnejši formulaciji besedila CoP 15 Doc. 32 (elektronska trgovina s primerki vrst s seznamov konvencije CITES) in spremenjeni predlog;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj tudi v zvezi s podnebnimi spremembami podprejo predlog sekretariata o sodelovanju pri razvoju ciljev glede biotske raznovrstnosti po letu 2010, partnerstvu za kazalnike biotske raznovrstnosti za leto 2010 in medvladni platformi o biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov (CoP 15 Doc. 10.1);

25.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo predlog CoP 15 Doc. 10.4 predsednika odbora za rastline za nadaljnje sodelovanje pri globalni strategiji ohranjanja rastlin v okviru konvencije o biotski raznovrstnosti;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dodatne ukrepe za odpravo nezakonite trgovine s tibetanskimi antilopami v skladu s predlogom sekretariata CoP 15 Doc. 46;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo predlog sekretariata CoP 15 Doc. 47, da bodo države na območju razširjenosti tatarske antilope (Saiga tatarica tatarica) izpolnile svoje dolžnosti in bo zagotovljeno pravilno izvajanje akcijskega načrta za te antilope ter spoštovanje ustreznih sklepov; nadalje predlaga, da pogodbenice konvencije CITES spodbudijo industrijo, ki uporablja rogove tatarske antilope, naj sodeluje pri dejavnostih ohranjanja in situ, katerih namen je obnovitev divjih populacij;

28.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dodatne ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini z velikimi opicami v skladu s predlogom sekretariata CoP 15 Doc. 42;

29.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja v okviru konvencije CITES za odpravo nezakonitega, nereguliranega in neprijavljenega ribolova napoleonke (Cheilinus undulates);

30.

opozarja, da je Evropska unija eden največjih trgov za nezakonito trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami in da se upoštevanje konvencije med državami članicami razlikuje, ter poziva Komisijo in države članice, naj bolje uskladijo svoja prizadevanja za izvajanje zakonodaje EU o trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami;

31.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter pogodbenicam in sekretariatu CITES.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/48

A.

ker je novoizvoljeni Evropski parlament zavezan k spodbujanju pristopa Hrvaške k Evropski uniji,

B.

ker bi uspešen pristop Hrvaške pozitivno spodbudil proces evropskega povezovanja v preostalem delu regije zahodnega Balkana in ker je pričakovanje članstva v EU močna spodbuda za politične in gospodarske reforme ter krepitev miru in stabilnosti,

C.

ker je kljub devetmesečnemu zastoju v pristopnih pogajanjih in ne glede na svetovno gospodarsko krizo Hrvaška še nadalje napredovala na skoraj vseh področjih,

D.

ker je zaradi spora o meji s Slovenijo in ker ni bilo mogoče izpolniti okvirnega časovnega načrta Komisije za sklenitev tehničnih pogajanj do konca leta 2009 prišlo do zamude v pristopnih pogajanjih,

E.

ker je sporazum o načinu reševanja dvostranskega mejnega spora, ki sta ga 11. septembra 2009 dosegla predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, omogočil odprtje vseh preostalih poglavij in hiter napredek pristopnih pogajanj,

F.

ker so bili z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil podpisan 4. novembra 2009 ob navzočnosti predsedstva EU, položeni temelji za celovito rešitev mejnega spora med državama v ozračju medsebojnega zaupanja, potem ko bo postopek ratifikacije končan,

G.

ker bi se pristopna pogajanja s Hrvaško morala zaključiti v letu 2010, če bo Hrvaška držala svoje obljube in si prizadevala za, med drugim, okrepitev javne uprave, odločnejše izvajanje reforme sodstva, učinkovit boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, zagotovitev trajnostnega vračanja beguncev ter polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in mu omogočila dostop do dokumentov, zahtevanih za uporabo v sojenjih o vojnih zločinih,

H.

ker je bila 7. julija 2009 imenovana nova predsednica vlade, ki je odločena ohraniti zavezanost Hrvaške za pristop k EU in načrtu reform, vključno z gospodarskimi reformami ter bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji; ker je odstopil podpredsednik vlade, pristojen za gospodarsko politiko; ker je bila odvzeta tudi imuniteta nekdanjemu obrambnemu ministru, kar je znak politične zavezanosti vlade, da se na pregleden način sooči z vsemi obtožbami o korupciji,

1.

želi pohvaliti Hrvaško za njen nenehen napredek pri izpolnjevanju meril za pristop k EU, pa tudi obveznosti za članstvo; opaža usklajena prizadevanja Hrvaške pri sprejemanju potrebne zakonodaje, prenosu pravnega reda Skupnosti in izvajanju reform;

2.

pozdravlja ponovni začetek pogajanj med EU in Hrvaško 2. oktobra 2009 po več kot devetih mesecih zastoja; meni, da se morajo pogajanja nadaljevati nemoteno, da bi se končala v letu 2010, če bo Hrvaška izpolnjevala vsa merila za odprtje in zaprtje poglavij;

3.

je prepričan, da bo Hrvaška kos preostalim velikim izzivom in da jih bo presegla, in sicer tiste, povezane z merili, določenimi v pogajalskih poglavjih; opozarja, da država nadaljuje prizadevanja za reforme, zlasti sodstva in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, podpiranje pravic manjšin, vključno z vračanjem beguncev, prizadevanja za sojenja o vojnih zločinih in omogočanje dostopa do dokumentov Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo; meni, da mora Hrvaška okrepiti prizadevanja za dokončanje prestrukturiranja ladjedelnic;

4.

je zaskrbljen, ker se kljub široki podpori za pristop k EU med političnimi strankami podpora javnosti za članstvo v EU zmanjšuje; opaža, da javnomnenjske raziskave kažejo, da javnost na Hrvaškem sploh ni navdušena nad EU ter da le tretjina prebivalstva meni, da je pristop k EU koristen; spodbuja hrvaške oblasti in civilno družbo, naj sprožijo več javnih razprav o članstvu v EU in o posledicah pristopa k Uniji; poziva vlado in civilno družbo, naj združita moči za izboljšanje socialnih reform in pospešeno izvajanje reform na področjih sodstva, javne uprave, okolja in gospodarske politike;

5.

je seznanjen z delom odhajajočega predsednika, Stjepana Mesića, ter z izvolitvijo novega predsednika, Iva Josipovića;

6.

pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju programa reforme javne uprave za obdobje 2008–2011 in pri nadaljevanju prizadevanj z jasno zavezo vlade;

7.

pozdravlja sodelovanje Hrvaške v operacijah in misijah evropske varnostne in obrambne politike, pa tudi njeno usklajevanje z deklaracijami, skupnimi stališči in izjavami skupne zunanje in varnostne politike, kadar je povabljena, da se jim pridruži;

8.

vendar poudarja, da večje šibke točke ostajajo v upravnih postopkih, pa tudi v vodstvenih in upravnih zmogljivostih pomembnejših institucij; meni, da bi bilo treba več splošne politične pozornosti posvetiti krepitvi javne uprave; ugotavlja, da je proces depolitizacije javne uprave še vedno v zgodnji fazi ter da še ni dokončan pravni okvir za oblikovanje strokovne in učinkovite javne uprave; poudarja, da je potreben nov plačni sistem in da je treba več odgovornosti za sprejemanje odločitev prenesti z vodstvene ravni na raven javnih uslužbencev;

9.

ugotavlja, da kljub obstoju politične volje za boj proti korupciji na vseh ravneh in kljub temu, da je v veljavi pravni okvir za boj proti korupciji, ta ostaja splošno razširjen pojav, upravne zmogljivosti državnih organov, vključno s policijo in organi kazenskega pregona, pa še vedno niso zadostne; poziva ustrezne organe, naj se spoprimejo s primeri korupcije, saj so vanje vključene skoraj vse plasti družbe, gospodarstva in oblasti, vključno z verigo institucij, ki delujejo predvsem na področjih zdravstvenega varstva, sodstva, lokalnih oblasti, urbanističnega načrtovanja ter gradbenega sektorja in podjetništva; še posebej je zaskrbljen zaradi primerov neprimernega vpliva politike na sodstvo; z zadovoljstvom opaža, da so bila okrepljena prizadevanja vlade in njene predsednice za boj proti korupciji v podjetjih v državni lasti, vendar meni, da je treba storiti več, da bi se vzgojila kultura politične odgovornosti za korupcijo, v katero so vpleteni politiki;

10.

pozdravlja uvedbo pomembnih zakonodajnih in institucionalnih sprememb za boj proti organiziranemu kriminalu in je zadovoljen z novimi protimafijskimi ukrepi, ki krepijo sodelovanje med organi, odgovornimi za varnost; še posebej je zadovoljen zaradi zelo dobrega sodelovanja z organi kazenskega pregona v Bosni in Srbiji;

11.

je zadovoljen z zakonodajnimi ukrepi in ukrepi za vzpostavljanje institucij na bistvenem področju reforme sodstva ter z zadovoljstvom opaža izboljšanje učinkovitosti in preglednosti v sodstvu, pa tudi zmanjšanje sodnih zaostankov;

12.

vseeno opozarja, da so kljub napredku potrebni nadaljnji odločni ukrepi za reformiranje sodstva, ki ga med drugim še vedno bremenijo veliki sodni zaostanki in pretirano dolgi sodni postopki; poudarja, da je treba opraviti še veliko dela za krepitev neodvisnosti sodstva, oblikovanje preglednejših izbirnih postopkov za sodnike in tožilce ter učinkovitejšega izvrševanja sodnih odločb; meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za soočanje s temi izzivi, tudi zato, da se prepreči spodkopavanje zaupanja državljanov v delovanje sodstva in pravno državo; podpira zakonodajne pobude ministrstva za pravosodje, ki so usmerjene v izboljšanje postopkov imenovanja, izbiranja in napredovanja sodnikov v skladu z usposobljenostjo in zaslugami;

13.

je seznanjen z izjavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo pred Varnostnim svetom Združenih narodov 3. decembra 2009 ter spodbuja Hrvaško, naj v polni meri sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja, da je tožilec potrdil, da se Hrvaška še vedno ustrezno odziva na večino zahtev za pomoč Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, a je v svoji izjavi ponovno poudaril, da še vedno ostaja eno nerešeno vprašanje, in sicer napredek pri odkrivanju manjkajočih ključnih vojaških dokumentov o operaciji Nevihta iz leta 1995, potrebnih za sojenje nekaterim generalom; želi uspešno delo na novo ustanovljeni medagencijski delovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki različnih državnih institucij in agencij, pri njenem preiskovanju; meni, da če je treba, lahko da tretja stran preiskavam nov zagon; poziva Svet, naj čim prej sprejme sklep o odprtju 23. poglavja o sodstvu in temeljnih pravicah; spodbuja Hrvaško, naj začne reševati vprašanje nekaznovanosti storilcev vojnih zločinov in naj še bolj napreduje pri doseganju nepristranskosti v sojenjih zaradi vojnih zločinov, ki potekajo na Hrvaškem;

14.

z zadovoljstvom opaža, da Hrvaška še naprej izboljšuje svoje rezultate glede uravnoteženega in pravičnega kazenskega pregona vojnih zločinov in da je v zadnjem letu prišlo do vložitve več obtožnic in sojenj proti Hrvatom, ki so obtoženi vojnih zločinov; pozdravlja navodila glede vojnih zločinov, ki jih je vrhovni državni tožilec izdal za vse urade, in so namenjena zagotavljanju enotne prakse, ne glede na narodnost osumljencev; vendar ugotavlja, da so v tem letu sojenja številnim obtožencem potekala v njihovi odsotnosti ter da ostajajo pomisleki tudi o vodenju postopkov v posamičnih primerih; opozarja na primer, ko je znana osebnost, obsojeni vojni zločinec, tudi poslanec v hrvaškem parlamentu, lahko pobegnil in se zatekel v sosednjo državo;

15.

ugotavlja, da ostaja odprto vprašanje vračanja premoženja, ki je bilo zaseženo med drugo svetovno vojno in v času komunističnega režima, pri čemer priznava, da je bil dosežen napredek pri vračanju zasedenega zasebnega premoženja zakonitim lastnikom, zlasti zasedenih kmetijskih površin;

16.

je zadovoljen z razmerami na področju svobode tiska, vendar vseeno opaža, da se do neke mere še vedno izvaja politični in gospodarski vpliv na medije; poziva hrvaške oblasti, naj odločno ukrepajo proti grožnjam novinarjem, ki obravnavajo vojne zločine, korupcijo in organizirani kriminal, glede na to, da je prišlo do primerov ustrahovanja novinarjev;

17.

je zadovoljen, ker sta se zmanjšala pogostnost in resnost hudih napadov na pripadnike srbske narodnosti, izboljšale so se policijske preiskave, proces sprave med pripadniki hrvaške in srbske skupnosti pa se kaže kot uspešen; pozdravlja dejstvo, da naj bi bile s predlaganimi spremembami ustave priznane vse manjšinske skupnosti na Hrvaškem in da so se izboljšale manjšinske pravice na področju izobraževanja; še zlasti je zadovoljen zaradi opaženega napredka pri vključevanju Romov v izobraževalni proces; vseeno poziva hrvaške oblasti, naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji v boju proti diskriminaciji Romov in pripadnikov srbske narodnosti, zlasti v sodnem sistemu ter pri dostopu do delovnih mest in stanovanj; spodbuja Hrvaško, naj tudi v prihodnje ravna v duhu strpnosti in sprejme ustrezne ukrepe za zaščito tistih, ki so še vedno lahko žrtve groženj ali ustrahovanj;

18.

spodbuja Hrvaško, naj si še nadalje prizadeva za spodbujanje kulturne raznolikosti;

19.

pozdravlja napredek, dosežen na področju vračanja beguncev, in poudarja velik pomen vračanja in ponovnega vključevanja beguncev, vključno z obnovo in vračanjem stanovanjske lastnine, zahtevnim izvajanjem stanovanjskih programov za nekdanje imetnike najemniške pravice in korakov za reševanje vprašanja priznavanja pokojninskih pravic; je seznanjen z dejstvom, da je zaradi učinkov svetovne gospodarske krize in proračunskih omejitev Hrvaška šele v začetni fazi izvajanja stanovanjskega programa iz leta 2009 ter da se bo moral program nadaljevati v letu 2010 in mogoče še dlje, kar bo zahtevalo trajna prizadevanja pristojnih organov; poudarja, da je bistvenega pomena ustvariti trajnostne razmere na območjih vračanja; poziva hrvaško vlado, naj svojo politiko priseljevanja in azilsko politiko uskladi z merili EU;

20.

poziva vlado, naj zagotovi usposabljanje zaposlenih v sodstvu za izvajanje zakona o enakosti med spoloma in protidiskriminacijskega zakona; ugotavlja, da doslej še nobena sodba ni temeljila na katerem od teh zakonov; poleg tega, da pozdravlja imenovanje ženske za predsednico vlade, poziva k dejavnejšemu spodbujanju udeležbe žensk v politiki, pri čemer opaža, da se je delež žensk v vseh organih lokalne uprave po letošnjih lokalnih volitvah zmanjšal (število vodij županij je na primer padlo s treh na eno); poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za podporo žrtvam nasilja v družini; opaža napredek Hrvaške na področju zakonodaje o zločinih iz sovraštva in spodbuja vlado, naj si še dodatno prizadeva, da bo sprejet ustrezen pravni okvir, pa tudi, da se spoprime z diskriminacijo spolnih manjšin, tudi s preiskavami zločinov iz sovraštva in groženj;

21.

izraža zaskrbljenost zaradi sovraštva do lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev na Hrvaškem, ki se je nazadnje izkazalo s homofobnimi napadi na udeležence gejevske parade ponosa v Zagrebu; poziva hrvaške oblasti, naj obsodijo in preganjajo politično sovraštvo in nasilje nad vsako manjšino; poziva hrvaško vlado, naj izvaja in uveljavlja protidiskriminacijski zakon;

22.

opozarja, da se je treba spoprijeti s pomanjkljivostmi, ki zadevajo invalidne osebe, zlasti z odpravljanjem obstoječih vrzeli v zakonodaji, oblikovanju politike in zagotavljanju storitev za invalide, zlasti za osebe z motnjami v duševnem razvoju;

23.

z zadovoljstvom opaža, da Hrvaška postopoma okreva po gospodarski krizi in da so gospodarski obeti, kljub rastoči brezposelnosti, za državo razmeroma pozitivni; ugotavlja, da se je makroekonomska stabilnost ohranila, da se trenutno napoveduje manjši primanjkljaj plačilne bilance, da so se zmanjšala zunanja neravnovesja in da je bančni sektor ostal trden; ugotavlja tudi, da je perspektiva pristopa k EU pomagala vlagateljem, da so ohranili zaupanje v hrvaško gospodarstvo, in zagotovila oporo gospodarski politiki v nedavnem nemirnem obdobju;

24.

vseeno poziva vlado, naj odpravi obstoječe strukturne slabosti v gospodarstvu, za kar so potrebne globlje in hitrejše strukturne reforme kot pogoj za trajnostno gospodarsko rast; poziva državo, naj zmanjša svojo močno redistributivno vlogo in še bolj omeji posredovanje države v gospodarstvo, naj spodbuja zaposlovanje z oživitvijo nekoliko togega trga dela, odstrani upravne ovire za podjetja in zmanjša subvencije za sektorje, ki ustvarjajo izgubo;

25.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Hrvaška izboljšala svojo sposobnost prevzemanja odgovornosti, ki izhajajo iz članstva v EU, ter se je v večini sektorjev v veliki meri uskladila s pravnim redom Skupnosti; vseeno spodbuja hrvaške oblasti, naj dodatno okrepijo upravne strukture in institucionalne zmogljivosti, potrebne za ustrezno izvajanje pravnega reda Skupnosti, da bo po pristopu država imela kar največ koristi od članstva v EU;

26.

spodbuja Hrvaško, naj napreduje s privatizacijo, naj dokonča program majhne privatizacije, tudi v turističnem sektorju, naj nadaljuje s prestrukturiranjem v občutljivih sektorjih, kot je kmetijstvo, in naj spodbuja udeležbo zasebnega sektorja pri infrastrukturi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

27.

je seznanjen z doseženim napredkom, ki je med drugim povezan z razpisom za prodajo ladjedelnic v težavah, pri čemer poziva hrvaške oblasti, naj ohranijo prizadevanja, potrebna za dokončanje prestrukturiranja ladjedelniške industrije;

28.

je zadovoljen, da je bila vzpostavljena potrebna institucionalna ureditev na področju javnega naročanja, s čimer je upravljanje politike javnega naročanja bolj dosledno in usklajeno; vseeno poziva hrvaške oblasti, naj še bolj okrepijo zmogljivosti organov, ki razpisujejo javna naročila, da se bo zakonodaja o javnih naročilih uporabljala učinkovito in pregledno ter da se bo znatno zmanjšalo tveganje za nepravilnosti, tudi za prevare, glede na to, da postopki javnega naročanja ostajajo pomemben vir korupcije; poziva hrvaške oblasti, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje nadzora nad pripravo in dejansko izvedbo pogodb;

29.

z zadovoljstvom opaža dober splošni napredek pri finančnem nadzoru, zlasti kar zadeva zakonodajo, ki ureja notranji finančni nadzor, obenem pa opozarja, da je treba bolj napredovati na področju zunanje revizije, med drugim z okrepitvijo pravnega okvira za neodvisnost državnega računskega sodišča; poudarja, da je preglednost javnih financ bistvenega pomena pri boju proti korupciji ter za izboljšanje učinkovitosti javnih storitev, saj omogoča lažji nadzor nad javnimi organi, kar posledično pozitivno vpliva na njihovo odgovornost do državljanov;

30.

pozdravlja napredek pri izvajanju komponent instrumenta predpristopne pomoči, s katerimi se država pripravlja na upravljanje strukturnih skladov; poziva hrvaške oblasti, naj vseeno znatno povečajo upravne zmogljivosti v obstoječi strukturi instrumenta predpristopne pomoči, da bi izpolnile regulativne in operativne zahteve kohezijske politike EU in da bi zagotovile sposobnost za črpanje sredstev, zlasti z oblikovanjem programov za nacionalni strateški referenčni okvir in za operativne programe strukturnih skladov;

31.

poziva hrvaške oblasti, naj razvijejo projekte čezmejnega sodelovanja, ki bodo zasnovani za doseganje socialne, ekonomske in ozemeljske kohezije ter dvigovanje življenjskega standarda ljudi, ki živijo v obmejnih regijah;

32.

je zadovoljen z dosežki in napredkom na okoljskem področju, zlasti kar zadeva kakovost zraka, podnebne spremembe, nadzor nad industrijskim onesnaževanjem in obvladovanje tveganja; poziva Hrvaško, naj okrepi svoje upravne zmogljivosti na nacionalni in lokalni ravni; poziva, naj se pravni red EU, ki zadeva varstvo narave in upravljanje voda, ne le zgolj formalno prenese v nacionalno pravo, temveč tudi ustrezno izvaja;

33.

opozarja, da je treba spodbujati naložbe v energetsko infrastrukturo, da se izboljšajo zanesljivost in raznolikost energetske oskrbe ter energetska učinkovitost; opozarja na velik potencial države kar zadeva obnovljive vire energije, še zlasti sončne energije, in glede tega poziva hrvaške oblasti, naj sprejmejo zakonodajo za spodbujanje razvoja trga z obnovljivimi viri energije;

34.

spodbuja Hrvaško, naj nadaljuje s prizadevanji za vzpostavljanje in ohranjanje dobrososedskih odnosov, naj ostane pomemben in dejaven spodbujevalec regionalnega sodelovanja na vseh ravneh ter naj v regiji igra pozitivno vlogo; kljub temu poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj okrepijo dialog, da bi našle dokončne rešitve za številna odprta dvostranska vprašanja, zlasti kar zadeva določitev meje, pogrešane osebe, vračanje premoženja, begunce, pa tudi izročanje državljanov v primerih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu;

35.

opozarja na arbitražni sporazum, ki sta ga sklenila predsednika vlad Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega spora; pozdravlja ratifikacijo sporazuma v hrvaškem parlamentu in upa, da bo to v bližnji prihodnosti storil tudi slovenski parlament; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje seznam članov arbitražnega sodišča, na katerem naj bodo le visoko usposobljeni strokovnjaki s pravnim znanjem ter, kolikor je to mogoče, z izkušnjami pri arbitraži;

36.

poziva hrvaško vlado in vse hrvaške politične sile, naj delujejo konstruktivno, da bi se okrepila suverenost Bosne in olajšal sedanji proces ustavnih reform;

37.

poziva hrvaško vlado, naj ponovno pretehta svojo politiko na področju dvojnega državljanstva, še posebej glede hrvaških državljanov s stalnim prebivališčem v Bosni in Hercegovini; poziva hrvaško vlado, naj poiščeta pravično in trajno rešitev za te državljane;

38.

poudarja, da je v skladu z eno od ključnih prednostnih nalog iz partnerstva za pristop treba okrepiti prizadevanja za rešitev vseh odprtih mejnih vprašanj, ki jih ima Hrvaška s sosednjimi državami; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen v pogajanjih s Črno goro, ter spodbuja vlade Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, naj nadaljujejo dvostranske pogovore o določitvi meje;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Hrvaške.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/54

A.

ker širitveni proces koristi državam pristopnicam, pa tudi Evropski uniji kot celoti,

B.

ker pričakovana pridružitev EU še naprej pozitivno vpliva na reforme na Zahodnem Balkanu ter prispeva k večji stabilnosti, miru in blaginji v tej regiji,

C.

ker je boj proti korupciji v vsaki državi, ki se želi pridružiti Evropski uniji, pomembna prednostna naloga pri načrtih za vstop v EU,

D.

ker Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nadaljuje proces reforme in se bo pridružila Evropski uniji takoj, ko bo izpolnila vsa københavnska merila,

1.

izraža pohvalo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za napredek, ki ga je dosegla od zadnjega poročila o napredku; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija na podlagi tega napredka predlagala začetek pristopnih pogajanj; poziva Svet, naj na srečanju na vrhu marca 2010 brez odlašanja potrdi predlog Komisije skladno s sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 7. in 8. decembra 2009; pričakuje, da se bodo pogajanja začela v bližnji prihodnosti;

2.

poudarja, da je jasna, oprijemljiva in pravočasna možnost članstva v EU še naprej glavna gonilna sila reformnega procesa v državah v regiji, zlasti v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji; poleg tega opozarja, da je neovirano približevanje članstvu v EU izrednega pomena za zagotavljanje politične stabilnosti, kar je skupni cilj, s katerim se na splošno strinjajo politični akterji in etnične skupine v državi;

3.

pozdravlja splošno soglasje med vlado in opozicijskimi strankami glede evropske usmeritve države; z zadovoljstvom ugotavlja, da sta to soglasje in izboljšani politični dialog pospešila sprejemanje zakonodaje o pridružitvi EU; vendar poudarja pomen njenega učinkovitega izvajanja; pozdravlja dejstvo, da velika večina prebivalstva podpira proces pridruževanja EU in zato podpira potrebne reforme;

4.

pozdravlja občuten napredek države v boju proti korupciji, zlasti sprejetje zakona o financiranju političnih strank; vendar ugotavlja, da je korupcija, skupna težava držav v regiji, še vedno razširjena, in da si je treba še dodatno prizadevati za njeno izkoreninjenje;

5.

opozarja, da so učinkoviti parlamenti, ki izpolnjujejo vlogo zakonodajalca in izvajajo nadzor nad delovanjem vlad, temelj demokracije; s tem v zvezi pozdravlja sprejetje zakona o državnem parlamentu, ki občutno izboljšuje njegovo delovanje; ugotavlja, da je treba še izboljšati delovanje parlamenta in okrepiti vlogo opozicije s spremembo poslovnika parlamenta v skladu s primeri najboljše evropske prakse; obžaluje nedavno odločitev ene od političnih strank o umiku iz parlamentarnih dejavnosti ter poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za splošno sprejeto rešitev, s katero bi se normaliziralo delo parlamenta;

6.

izraža pohvalo oblastem za izvedbo predsedniških in lokalnih volitev, ki pomenijo velik napredek v primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2008; z zadovoljstvom ugotavlja, da so volitve potekale skladno z večino mednarodnih standardov, in poziva vlado, naj nadaljuje s svojim izvajanjem preostalih priporočila OVSE/Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), zlasti s posodobitvijo volilnega imenika, zagotavljanjem enakega dostopa strankam in kandidatov do medijev in celotnim uresničevanjem določb o financiranju kampanj; poudarja številne primere poročanja o pritisku na volivce, zlasti javne uslužbence, in njihovem zastraševanju; te primere je treba obravnavati; pozdravlja dejstvo, da so bili nekateri povzročitelji nepravilnosti privedeni pred sodišče in pričakuje, da bodo ostale nepravilnosti preiskovane in njihovi povzročitelji preganjani;

7.

poudarja izreden pomen izboljšanja medetničnih odnosov, vključno s spoštovanjem pravic oseb vseh etničnih pripadnosti z nadaljnjim izvajanjem Ohridskega okvirnega sporazuma, na katerem temeljijo vsi medetnični odnosi v državi; poziva vse skupnosti in njihove voditelje, da spoštujejo občutljivost drugih skupin, ter zlasti, da ne uporabljajo podžigajočega govora in provokativnih simbolov, ki izničujejo vlogo drugih etničnih skupin; poleg tega poudarja pomen izobraževanja v procesu povezovanja in s tem v zvezi poziva oblasti, da postopno odpravijo prakso etnično ločenih oddelkov v šolah;

8.

posebej opozarja na nadaljevanje procesa decentralizacije, pomembnega koraka, ki prispeva k boljšemu delovanju države in izboljšanju medetničnih odnosov; poudarja, da je treba za uspešno nadaljevanje tega procesa občinam zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje novih nalog; in da je poleg tega treba izboljšati njihove zmožnosti za izvajanje nanje prenesenih pristojnosti;

9.

poudarja, da je dostop do sodnega varstva za državljane najpomembnejši element pravne države; s tem v zvezi pozdravlja doseženi napredek v sodstvu in zavezo vlade, da bo nadaljevala reforme, kar dokazuje med drugim s povečanim zagotavljanjem finančnih sredstev za sodišča in urad državnega tožilstva; poudarja pomen izvajanja zakonov in poziva oblasti, da dodatno okrepijo neodvisnost sodnikov in zagotovijo njihovo nepristranskost; ugotavlja, da so se zaostanki pri sodnih postopkih zmanjšali in spodbuja oblasti, da še izboljšajo učinkovitost sistema in obenem še naprej spodbujajo upoštevanje človekovih pravic pri preiskavah in sodnih postopkih; poleg tega poziva k hitremu sprejetju zakona o pravni pomoči;

10.

ugotavlja napredek, dosežen z reformo delovanja javne uprave na splošno, zlasti pa s sprejetjem zakona o javnih uslužbencih; poziva oblasti, naj zagotovijo spoštovanje zakonov, tako da odpravijo prakso nezakonitih napredovanj in zaposlovanja začasnega osebja zunaj področja uporabe zakonov;

11.

pozdravlja napredek pri reformi policije in uvedbi novega sistema poklicnega napredovanja, kar prispeva k procesu njene depolitizacije; poziva oblasti, naj nadaljujejo z reformami, da bi zagotovili učinkovite in demokratične mehanizme za nadzor policije ter preprečili njeno neprimerno ravnanje in zlorabo pooblastil;

12.

poziva oblasti, naj dodatno spodbujajo razvoj neodvisnih in raznolikih medijev brez vmešavanja politike; poudarja, da je treba z izvajanjem evropskih standardov in večjo preglednostjo nenehno krepiti medijsko svobodo;

13.

poziva oblasti, da razvijejo protidiskriminacijsko strategijo, s katero bi zagotovili enakost vseh ljudi ne glede na etnično pripadnost, spol, starost, vero,spolno usmerjenost ali invalidnost, in da v ta namen sprejmejo vso potrebno zakonodajo; poudarja potrebo po močnih prizadevanjih za izboljšanje položaja žensk in otrok ter njihovo zaščito pred nasiljem v družini;

14.

obžaluje, da predlog celovitega protidiskriminacijskega zakona, ki naj bi državljane ščitil pred diskriminacijo na področju zaposlovanja, dostopa do blaga in storitev, izobraževanja, javnih ustanov in zasebnega življenja ter ki ga je vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije predlagala 28. januarja 2010, kot razlog za diskriminacijo ne priznava spolne usmerjenosti; opozarja, da so bile v prejšnje zakonodajne osnutke, v katere je imela Komisija vpogled, tovrstne določbe vključene, omenjene pa so bile tudi v poročilu ministrstva za delo in socialne zadeve; poziva vlado v Skopju, naj omenjeni predlog zakona uskladi z okvirno direktivo o zaposlovanju (2000/78/ES) in predlagano direktivo o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (predlog KOM(2008)0426);

15.

poziva vlado, naj si še naprej prizadeva za povečanje trenutno omejenega sodelovanja žensk v političnem življenju; pozdravlja pozitivne ukrepe, ki so privedli do večjega deleža žensk v nacionalnem parlamentu; vendar meni, da si je treba še naprej prizadevati, zlasti za večje sodelovanje žensk v političnem življenju na lokalni ravni;

16.

pozdravlja novi institucionalni okvir odborov za enake možnosti, ki so bili ustanovljeni, ter upa, da bodo imeli ti odbori zadostna sredstva in jasne pristojnosti;

17.

ugotavlja, da je po mnenju Komisije nasilje v družini kljub sprejetju politike za boj proti njemu, še vedno zaskrbljujoče vprašanje; z veseljem ugotavlja, da je bila razširjena opredelitev posilstva v kazenskem pravu, kar pomeni boljšo zaščito žensk;

18.

s tem v zvezi poziva vse občine, naj podpišejo memorandum o sodelovanju za izvajanje dejavnosti za vključitev Romov med letoma 2005 in 2015 ter strategijo za Rome, da bi romska vprašanja obravnavali lokalno v sodelovanju z vladnimi institucijami; poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj povečajo sredstva za izvajanje operativnih načrtov v okviru nacionalnega akcijskega načrta za romske ženske;

19.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri preoblikovanju države, ki trenutno poteka, ne samo v procesih reforme in boju proti korupciji, ampak tudi, kar je enako pomembno, pri medetničnih odnosih in spremljanju položaja človekovih pravic; poudarja, da mora te dejavnosti ustrezno podpirati instrument za predpristopno pomoč v tako v Skopju kot tudi drugod po državi;

20.

izraža pohvalo vladi za makroekonomsko politiko, sprejeto za odpravo negativnih učinkov svetovne finančne in gospodarske krize; je zaskrbljen, da bo vpliv finančne krize na državo zaostril dolgotrajno visoko stopnjo brezposelnosti in oviral prizadevanja za njeno znižanje; poudarja, da morajo oblasti narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi čim bolj zaščitile ranljive skupine v družbi pred učinki krize;

21.

čestita državi za izboljšan položaj na lestvici iz zadnjega poročila Svetovne banke „Poslovanje v letu 2009“; vendar poudarja, da postopki za registracijo gospodarskih družb in zaščito lastninskih pravic še vedno niso zadovoljivo izboljšani in da sistem izobraževanja nima dovolj ustreznih sredstev za oblikovanje človeških virov, potrebnih za razvoj gospodarstva;

22.

se seznanja z nedavnim protestom sindikatov proti predlaganim vladnim spremembam zakona o delovnih razmerjih, ki bi lahko zmanjšal pravice in svoboščine delavcev; izraža resno zaskrbljenost glede statusa delavcev, zlasti delavk v tekstilnih tovarnah; poudarja, da sta enako obravnavanje žensk in enake zaposlitvene možnosti bistvena značilnost cvetočega in konkurenčnega gospodarstva;

23.

meni, da je kljub zmernemu napredku pri prilagajanju okoljske zakonodaje treba še občutno izboljšati izvajanje na lokalni ravni; ponovno poziva k učinkovitemu spremljanju kakovosti voda in vodostaja v mejnih Ohridskem jezeru, Prespanskem jezeru in Dojranskem jezeru; poziva k tesnejšemu čezmejnemu sodelovanju glede okoljskih zadev na temelju standardov EU in v tem pogledu pozdravlja pobude na regionalni ravni, kot je nedavno srečanje predsednikov vlad Grčije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Albanije;

24.

prepoznava pomen teh ekosistemov in zato poziva k učinkovitim korakom na osnovi trajnostnega razvoja, da bi zmanjšali negativne posledice, ki jih imajo človeške in gospodarske dejavnosti na ekosisteme, zlasti v povezavi z ogroženimi vrstami in splošnim stanjem občutljivih habitatov; glede tega poudarja, da so zamude pri gradnji čistilnih naprav za odpadne vode v vseh večjih mestih in industrijskih obratih zaskrbljujoče;

25.

poziva oblasti, da začno vlagati v vzdrževanje in nadgradnjo železniške mreže, ki je ekološko in ekonomsko izvedljiva nadomestna možnost za cestni sistem in bistvenega pomena za obnovitev dobrega regionalnega sodelovanja; spodbuja državo, da bolje poveže svoj prometni sistem z vsemi sosednjimi državami, zlasti v javnem sektorju, ter poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično in finančno pomoč prek instrumenta za predpristopno pomoč;

26.

čestita vladi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za napredek pri pripravah na prevzem upravljanja sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč; se z zadovoljstvom seznanja z akreditacijo nacionalnih organov za komponente instrumenta za predpristopno pomoč za regionalni razvoj, razvoja človeških virov in razvoj podeželja; poziva vlado države in Komisijo, naj pohitita z delom, potrebnim za prenos upravljanja komponent instrumenta za predpristopno pomoč za pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij ter komponente za čezmejno sodelovanje; poudarja pomen instrumenta za predpristopno pomoč kot pomembnega orodja za pomoč državi pri pripravah na prihodnje članstvo v Evropski uniji;

27.

čestita državi za izpolnitev vseh meril za liberalizacijo sistema vizumov, kar je privedlo do Uredbe Sveta (ES) št. 1244/2009 o odpravi vizumov za državo od 19. decembra 2009; izraža pohvalo vladi, ker je pokazala odgovornost na regionalni ravni, ko je oblastem Bosne in Hercegovine ponudila strokovno znanje ključnega pogajalca za vprašanja o vizumih;

28.

pozdravlja udeležbo države v civilnih in vojaških misijah EU ter njeno uskladitev z večino izjav in skupnih stališč EU; se seznanja z nedavno vzpostavitvijo diplomatskih odnosov s Kosovom ter s sklenitvijo sporazuma o fizični določitvi meje, kar bistveno prispeva k stabilnosti v regiji;

29.

opozarja, da v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 in s sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 7. in 8. decembra 2008 ter z dne 8. decembra 2009 ostaja ohranjanje dobrososedskih odnosov, vključno z vzajemno dogovorjeno in sprejemljivo rešitvijo vprašanja o imenu, bistvenega pomena;

30.

v ta namen pozdravlja novo, pozitivnejše razpoloženje med vladama Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Grčije po nedavnih volitvah v Grčiji, in zlasti po nedavnem srečanju predsednikov vlad obeh držav; spodbuja državi, da podvojita prizadevanja na najvišji ravni, zlasti med pogajanji pod okriljem OZN, da bi našli rešitev glede vprašanja imena, ki bo zadovoljiva za obe strani pod okriljem OZN in poudarja, da bi morala biti Evropska unija pripravljena pomagati v pogajalskem procesu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v sedanji razpravi uporabljajo zgodovinski dokazi, vključno z nedavnim pojavom tako imenovane „antikvizacije“, ki lahko poveča napetost med sosedami in ustvari nove notranje razkole;

31.

pozdravlja pobudo nove grške vlade, ki je kot simboličen in spodbuden ciljni datum za pristop držav Zahodnega Balkana k EU predlagala leto 2014; v tem pogledu vabi vlade držav v tej regiji, naj iskreno prispevajo k uresničitvi tega plemenitega cilja;

32.

poudarja pomen sprave in razumevanja v regiji, ki tvorita temeljni del evropskih vrednot in načel ter spodbuja Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in sosednje države, naj aktivno pristopijo k oblikovanju in uresničevanju ukrepov za krepitev zaupanja pri izobraževanju ter čezmejnem sodelovanju in širjenju skupnega razumevanja zgodovine;poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in sosednje države, naj se izogibajo dejanjem in izjavam, ki bi lahko negativno vplivali na tovrstna prizadevanja; ugotavlja, da skupna praznovanja skupnih zgodovinskih dogodkov s sosednjimi državami članicami EU prispevajo k boljšemu razumevanju zgodovine in ohranjanju dobrih sosedskih odnosov;

33.

poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje sovražnega govora proti sosednjim državam članicam EU v medijih in podobnih izjav v šolskih učbenikih;

34.

poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in sosednje države, naj prispevajo k politični kulturi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in strpnosti; s tem v zvezi poudarja temeljno odgovornost politikov in medijev;

35.

poudarja osrednjo odgovornost vlad v regiji za mir, varnost in stabilnost ter na pomembno vlogo, ki jo imajo pri tem institucije Evropske unije, in jih poziva, naj skrbno pretehtajo posledice svojih odločitev in dejanj; glede tega z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Svet preložil odločitev o nadaljnjih korakih v širitvenem procesu z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, kar lahko poslabša politične medetnične napetosti v državi in ima lahko negativne posledice za stabilnost v regiji;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/59

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega procesa z negotovim koncem,

B.

ker se je Turčija zavezala k reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU in ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za posodobitev same Turčije,

C.

ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost za vključevanje v EU v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D.

ker je Komisija ugotovila, da je bil glede političnih reform v letu 2009 dosežen le omejen napredek,

E.

ker Turčija še vedno, že četrto leto zapored, ne izvaja predpisov, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu,

F.

ker je Komisija v poročilu o napredku Turčije za leto 2009 obravnavala in natančneje razdelala zadeve, ki jih je izpostavil Parlament v svoji zadnji resoluciji o napredku Turčije,

1.

pozdravlja obsežno javno razpravo o vrsti tradicionalno občutljivih zadev, na primer vlogi sodstva, pravicah državljanov kurdskega porekla, pravicah skupnosti alevitov, vlogi vojske ter odnosih Turčije s sosedami; izraža pohvalo turški vladi za konstruktiven pristop in njeno vlogo pobudnika te razprave;

2.

znova izraža zaskrbljenost nad še vedno trajajočo polarizacijo v turški družbi in med političnimi strankami ter poziva vlado in parlamentarne stranke, naj razvijejo ustreznejše ravnovesje med političnim tekmovanjem in razumnim sodelovanjem, da se tako spodbudi sprava v turški družbi in se omogoči uresničitev ključnih reform, zlasti ustavne reforme;

3.

ugotavlja, da je v letu 2009 ostal napredek v smislu oprijemljivih reform omejen, in poziva vlado, naj svoje politične pobude pretvori v konkretne spremembe zakonodaje in jih začne posledično tudi izvajati;

4.

obžaluje, da je izvajanje zakonodaje v zvezi s københavnskimi merili na področjih, kjer je ta vpeljana, še vedno nezadostno; poziva vlado, naj stopnjuje zlasti izvrševanje zakonodaje na področjih pravic žensk, nediskriminacije, verske svobode, svobode misli, prepričanja, govora in izražanja, ničelne tolerance do mučenja in boja proti korupciji;

5.

poziva Turčijo, naj nadaljuje in stopnjuje prizadevanja, da v celoti izpolni københavnska merila in združi turško družbo pri podpori potrebnih reform na podlagi enakosti vsakogar ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

6.

znova opozarja na nujno potrebo po celoviti in znatni spremembi ustave, s katero bi postavili varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v središče turške države in družbe; spodbuja turško vlado, naj si še naprej prizadeva za to reformo, in poziva k sodelovanju političnih strank ter vključitvi civilne družbe in vseh manjšin;

7.

ponovno opozarja na svoj poziv iz prejšnjih resolucij v letih 2006 in 2007 k prenovi volilnega sistema z zmanjšanjem praga desetih odstotkov, kar bi zagotovilo strankarski pluralizem, zlasti zato, da se na novo ustanovljenim strankam omogoči dostop do političnega procesa ter zagotovi večja zastopanost političnih sil in manjšin v Veliki narodni skupščini;

8.

globoko obžaluje odločitev ustavnega sodišča o prepovedi Stranke demokratične družbe (DTP) in prepovedi političnega delovanja za nekatere demokratično izvoljene predstavnike te stranke; obžaluje tudi nedavno aretacijo članov stranke DTP; ponovno poudarja svojo obsodbo nasilja in terorizma in poziva vse politične sile, naj si prizadevajo za miroljubno spravo ter naj združijo turško družbo na podlagi enakih pravic za vse državljane; poudarja, da mora biti političnim predstavnikom kurdskega prebivalstva omogočeno, da polno sodelujejo v tem procesu; opozarja na mnenje, ki ga je marca 2009 podala beneška komisija Sveta Evrope, ko je sklenila, da turška zakonodaja, ki ureja prepoved političnih strank, ni združljiva z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in poziva vlado, naj predlaga potrebne reforme, ki bi upoštevale evropske standarde;

9.

meni, da je izčrpna in hitra reforma sodstva bistvenega pomena za uspešen proces modernizacije v Turčiji; pozdravlja odobritev strategije za reformo sodstva s strani vlade in z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila oblikovana z obsežnim posvetovalnim postopkom; poziva vlado, naj začne brez oklevanja izvajati strategijo, pri čemer naj bo še posebej pozorna na sistematske ukrepe za povečanje neodvisnosti in strokovnosti sodstva, pa tudi njegove skladnosti s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; v zvezi s tem poziva turško vlado, naj tožilcem izda smernice v zvezi z zakoni, ki se jih pogosto uporablja za omejevanje svobode izražanja; prav tako poziva vlado, naj prestrukturira visoki svet za sodstvo in tožilstvo, da se zagotovi reprezentativnost, objektivnost, neodvisnost in preglednost;

10.

globoko obžaluje odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi zakonodajo, ki omejuje pristojnost vojaških sodišč, saj gre za resno nazadovanje pri prizadevanjih za reformo Turčije, ter poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj doseže konsenz v prid ustavnim reformam; je zaskrbljen zaradi stalnega vmešavanja vojske v turško politiko in zunanje zadeve ter poudarja, da mora biti v demokratični družbi vojska pod popolnim civilnim nadzorom; poziva zlasti Veliko narodno skupščino Turčije, naj okrepi nadzor nad vojaškim proračunom in izdatki ter se loti oblikovanja varnostne in obrambne politike;

11.

je zaskrbljen nad domnevnim obsegom kriminalne mreže Ergenekon in načrta Kladivo; odločno poziva vlado in sodstvo, naj zagotovita, da bodo vsi kazenski postopki povsem v skladu z zakonom in da bodo upoštevane pravice vseh obtožencev; se strinja z oceno Komisije, da mora Turčija ta primer vzeti kot priložnost, da okrepi zaupanje v pravilno delovanje demokratičnih institucij in pravne države; poziva turško vlado, naj ne dovoli, da bi se sodni postopki izkoriščali za izvajanje neupravičenega pritiska na novinarje, akademike ali politike iz opozicije, ki so kritični do družbenih razmer;

12.

obžaluje, da ni bilo napredka pri ustanavljanju urada varuha človekovih pravic; poziva vlado, naj uvede potrebno zakonodajo za vzpostavitev učinkovitega in neodvisnega pritožbenega mehanizma, vezanega na sistem za preiskovanje domnevnih kršitev človekovih pravic, parlamentarne stranke pa poziva, naj to zakonodajo podprejo;

13.

pozdravlja pobudo turške vlade, da zbliža turške državljane in vsakomur, ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, zagotovi enake pravice in možnost dejavnega sodelovanja v turški družbi; se zaveda, da je to zgodovinska razprava, vendar odločno poziva vlado, naj svojo politično pobudo pretvori v oprijemljive reforme, vse politične stranke in udeležene akterje pa poziva, naj podprejo proces in še naprej stremijo k preseganju občutljivih točk; v zvezi s tem pozdravlja načrt, ki ga je vlada predstavila Veliki narodni skupščini 13. novembra 2009, in se zavzema za njegovo izvajanje, da bi zagotovili svoboščine vsem državljanom;

14.

pozdravlja sprejetje zakonodaje, s katero so odpravljene vse omejitve, ki so zasebnim in javnim kanalom onemogočale oddajanje v kurdskem jeziku na lokalni in nacionalni ravni, pa tudi sprejetje zakonodaje o uporabi kurdskega jezika v zaporih; poziva vlado, naj s sprejetjem dodatnih ukrepov zagotovi dejanske možnosti učenja kurdskega jezika v javnem in zasebnem šolskem sistemu ter tako omogoči njegovo uporabo v političnem življenju in pri dostopu do javnih storitev; poziva vlado, naj poskrbi, da zakoni za boj proti terorizmu ne bodo zlorabljeni za omejevanje temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja, in naj odpravi sistem vaških straž na jugovzhodu države;

15.

podpira namen Velike narodne skupščine Turčije, da takoj sprejme spremembe protiterorističnega zakona, da se izbrišejo določbe, ki omogočajo, da se otrokom med petnajstim in osemnajstim letom sodi kot odraslim;

16.

spodbuja turško vlado, da poveča svoja prizadevanja za premostitev družbenih in gospodarskih pomanjkljivosti na jugovzhodu države; ponovno poziva Komisijo, naj predstavi študijo o posledicah projekta za jugovzhodno Anatolijo; poziva turške oblasti, naj v zvezi s tem zavarujejo kulturno in okoljsko dediščino, posebno pozornost pa naj posvetijo arheološkima najdiščema Hasankeyf in Allianoi; je zaskrbljen zaradi razselitve tisočev ljudi zaradi izgradnje jezov; vlado poziva, da zaustavi dela na projektu izgradnje jeza Ilisu vse do predstavitve zgoraj omenjene študije Komisije;

17.

poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj vsem poslancem brez kakršne koli diskriminacije zagotovi poslansko imuniteto, ki bi omogočala svobodno izražanje političnega mnenja;

18.

obsoja stalno nasilje, ki ga na turškem ozemlju izvajajo Kurdska delavska stranka in druge teroristične skupine, in odločno poziva Kurdsko delavsko stranko, naj se odzove na politično pobudo turške vlade in odloži orožje ter tako konča nasilje;

19.

poudarja, da je verska svoboda univerzalna temeljna vrednota in poziva Turčijo, da zagotavlja njeno varovanje za vse ljudi; pozdravlja dialog z verskimi skupnostmi, vključno z aleviti, v katerega je vstopila turška vlada, in spodbuja oblasti, naj okrepijo medverski dialog, da se tako vzpostavi redna in tvorna komunikacija; ponovno poudarja, da morajo pozitivnim korakom in potezam slediti dejanske reforme pravnega okvira, ki morajo tem verskim skupnostim omogočiti delovanje brez nepotrebnih omejitev v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; zlasti poudarja, da mora biti vsem verskim skupnostim podeljen status pravnih oseb;

20.

pozdravlja izvajanje zakona o verskih skupnostih, vendar obžaluje, da se verske skupnosti še naprej soočajo s težavami, ki jih ta zakon ne zajema, in sicer v zvezi z lastnino, zaseženo in prodano tretjim osebam, ali lastnino verskih skupnosti, ki so se združile pred sprejetjem nove zakonodaje; poziva turško vlado, naj se brez oklevanja loti tega vprašanja;

21.

znova izraža zaskrbljenost nad težavami, s katerimi se sooča ekumenski patriarhat pri ureditvi pravnega statusa, usposabljanju duhovnikov in izvolitvi ekumenskega patriarha; ponovno poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in ukrepom, s katerimi bi dovolili javno rabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh in bolj na splošno, ustvarili pogoje za neovirano usposabljanje duhovnikov krščanskih skupnosti v Turčiji;

22.

obžaluje, da še vedno vlada negotovost v zvezi s priznanjem hiš cema kot verskih središč alevitov in v zvezi z obveznim verskim izobraževanjem v šolah; poziva turško vlado, naj sistematično izboljša razmere;

23.

je zaskrbljen nad težavami, s katerimi se srečujejo Sirci, ko gre za njihovo lastnino; zlasti z zaskrbljenostjo izpostavlja sodno prakso v zvezi z razlastitvijo sirskega pravoslavnega samostana Sv. Gabrijela;

24.

obžaluje, da ima turška vlada še naprej pridržke v zvezi s pravicami manjšin, določenimi v mednarodnem pravu, da še ni podpisala ustreznih konvencij Sveta Evrope in da še ni začela dialoga z visokim komisarjem za narodnostne manjšine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi; odločno poziva vlado, naj povsem uskladi svojo politiko z mednarodnimi standardi in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva vse parlamentarne stranke, naj jo pri tem podprejo; v zvezi s tem je seznanjen z upravnimi težavami manjšinskih šol in z zastarelim sistemom dvojnega predsedovanja; prav tako odločno poziva vlado, naj spodbuja ozračje neomejenega spoštovanja manjšin in poskrbi, da se bodo primeri sovraštva in nasilja znašli na sodišču;

25.

obžaluje, da od poročila o napredku Turčije iz leta 2008 ni bilo spodbudnega napredka v zvezi z grškim prebivalstvom na otokih Gökçeada (Imvros) in Bozcada (Tenedos), ki se še naprej sooča s težavami na področju lastninskih pravic in izobraževanja; zato poziva turško vlado, naj poišče rešitev za ohranitev dvokulturnega značaja teh otokov v skladu z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. junija 2008 o teh otokih;

26.

je zaskrbljen, ker turški pravni okvir še vedno ne daje zadostnih zagotovil glede svobode izražanja in ker se nekateri zakoni še vedno zlorabljajo za omejevanje te svobode; poziva turško vlado, naj predlaga izčrpno reformo pravnega okvira, da bo zagotovila njegovo skladnost z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; ugotavlja, da je revizija člena 301 turškega kazenskega zakonika privedla do precejšnjega zmanjšanja števila sodnih postopkov v primerjavi s prejšnjimi leti; vendar še vedno meni, da je treba člena 301 in 318 razveljaviti;

27.

je še vedno zaskrbljen, ker Turčija ne omogoča pravice do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka in ker ni na voljo nobene druge civilne možnosti; obžaluje, da še vedno ne uresničuje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2006 v zadevi Ülke proti Turčiji, na podlagi katere mora Turčija spremeniti zakonodajo, ki omogoča večkraten sodni pregon in obsodbo oseb, ki izražajo ugovor vesti, ter poziva turško vlado, naj to sodbo nemudoma upošteva;

28.

je zaskrbljen nad nenehnim omejevanjem svobode tiska, zlasti nad poročili o preiskavi mreže Ergekon in globo, ki je bila izrečena eni od medijskih skupin in kakršne doslej še ni bilo, pa tudi zaradi pogostih prepovedi spletnih mest; poudarja, da je krepitev svobode tiska pomemben znak politične kulture v pluralistični družbi; priporoča, da se glede na to in na škodljivo povezavo med mediji, poslovnim svetom in politiko sprejme nov zakon o medijih;

29.

poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja za izvajanje politike ničelne tolerance do mučenja in podkrepi njihovo verodostojnost s tem, da dovoli objavo poročila odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja; znova odločno poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj ratificira izbirni protokol h konvenciji ZN proti mučenju; prav tako odločno poziva vlado, naj se zavzema za to, da bodo kršitelji človekovih pravic, zlasti med organi kazenskega pregona, redkeje ostali nekaznovani;

30.

odločno poziva turško vlado, naj nameni dodatno pozornost izkoreninjenju korupcije, naj poveča preglednost financiranja strank in volilnih kampanj ter spodbuja odprtost uprave na vseh ravneh;

31.

spodbuja vlado, naj si močneje prizadeva za prenos z zakonom zagotovljene enakosti spolov v prakso; meni predvsem, da je treba pripraviti strategijo za izobraževanje in zaposlovanje žensk, s čimer bi zmanjšali zaposlovanje žensk na področju sive ekonomije; poziva vlado, naj izkoristi možnosti, ki jih nudijo organizacije civilne družbe, zlasti ko gre za osveščanje o pravicah žensk, preprečevanje nasilja in t. i. uboje iz časti; poudarja, da morata vlada in sodstvo zagotoviti, da bodo vsi primeri nasilja in diskriminacije proti ženskam pravočasno obravnavani na sodišču in storilci kaznovani ter da bodo organi podprli in zaščitili vse ženske in otroke, ki jim grozi nasilje ali uboj iz časti; spodbuja turško vlado, naj začne učinkovito komunikacijsko kampanjo, da bi v vsej državi izboljšala osveščenost o pravicah žensk;

32.

ugotavlja, da zakonodajni okvir za obravnavanje nasilja v družini, ubojev iz časti in zgodnjih prisilnih porok že obstaja, a poudarja, da zbuja skrb njegovo izvrševanje; zato poziva oblasti, da zaščitijo žrtve s povečanjem števila zavetišč in drugih prostorov; opozarja, da ima Turčija med vsemi državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj najnižji delež zaposlenosti žensk in da je treba ta delež povečati, da bi spodbudili gospodarske pravice žensk in njihovo neodvisnost;

33.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja zagotovil proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj sprejme nov zakon o prepovedi neposredne in posredne diskriminacije na podlagi katerih koli razlogov in za vsa področja, in poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja za osveščanje javnosti v zvezi s posameznimi človekovimi pravicami in prepovedjo diskriminacije, naj poskrbi za odstranitev spornih določb iz zakonodaje ter strogo kaznuje sovraštvo in nasilje na podlagi homofobije;

34.

obžaluje pomanjkanje napredka na področju pravic sindikatov in znova poziva vlado, naj po posvetovanju s socialnimi partnerji predloži nov predlog Veliki narodni skupščini Turčiji, da se bo brez odlašanja sprejel nov zakon o sindikatih, ki bo v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela in bo vključeval tudi zaščito pravice do stavke in pogajanj o kolektivnih pogodbah; izraža zaskrbljenost zaradi nedavne aretacije (sredi novembra 2009) približno 20 turških sindikalistov in poziva k strogemu spoštovanju njihovih socialnih pravic;

35.

obžaluje, da Turčija že četrto leto zapored ni začela izvajati dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo; poziva turško vlado, naj ga začne nemudoma v celoti izvajati brez diskriminacij, in opozarja, da bi lahko neupoštevanje tega dodatno ogrozilo pogajalski proces;

36.

ponovno opozarja na turško nedvoumno obvezo do vzdrževanja dobrih sosedskih odnosov, kot je določeno v pogajalskem okviru; poudarja, da mora skupaj z vsemi drugimi stranmi podpreti prizadevanja za dosego obsežne rešitve ciprskega problema in vseh odprtih mejnih sporov s sosednjimi državami v skladu z načelom mirnega reševanja sporov v skladu z listino ZN;

37.

poziva turško vlado in vse zadevne strani, naj dejavno podpirajo pogajanja, ki potekajo, in prispevajo konkretne predloge za splošno rešitev ciprskega vprašanja, ki bi v skladu z ustreznimi resolucijami varnostnega sveta združenih narodov in načelih, na katerih je ustanovljena EU, temeljila na zvezni državi, razdeljeni na dve coni in dve skupnosti; poziva Turčijo, naj s takojšnjim začetkom umikanja svojih sil s Cipra, obravnavo vprašanja naseljevanja turških državljanov na otok in omogočitvijo vrnitve zaprtega območja Famaguste zakonitim prebivalcem, v skladu z resolucijo št. 550(1984) varnostnega sveta Združenih narodov, ustvari primerno ozračje za pogajanja;

38.

poziva turško vlado, naj preneha ovirati civilna plovila, ki v imenu Republike Ciper v vzhodnem Sredozemlju iščejo nafto;

39.

odločno poziva Turčijo, naj zagotovi spoštovanje pravic vseh razseljenih ljudi na Cipru, tudi verskih manjšin, in jim omogoči svobodno izražanje verskih pravic; poudarja, da je treba v primeru katoliške skupnosti maronitov svoboščine priznati vsem štirim maronitskim vasem;

40.

pozdravlja vnovično obuditev Odbora za pogrešane osebe in poziva Turčijo, naj sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem humanitarnim vprašanjem;

41.

pozdravlja diplomatska prizadevanja za izboljšanje odnosov z Armenijo in odločno poziva turško vlado, naj odpre mejo s to državo; poziva Veliko narodno skupščino Turčije in armenski parlament, naj brez postavljanja pogojev nemudoma ratificirata ustrezne protokole, s čimer bi izboljšala regionalno varnost in stabilnost v območju južnega Kavkaza;

42.

ugotavlja, da je bil na področju izboljšanja dvostranskih odnosov med Turčijo in Grčijo dosežen le zmeren napredek; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj odpravi grožnjo s povodom za napoved vojne (casus belli), in pričakuje, da bo turška vlada končala nenehne kršitve grškega zračnega prostora;

43.

pozdravlja stalno izboljševanje odnosov z Irakom in kurdsko regionalno vlado; znova poziva turško vlado, naj pri izvajanju protiterorističnih operacij v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost Iraka, človekove pravice in mednarodno pravo ter prepreči civilne žrtve;

44.

je seznanjen z začetkom pogajanj o vstopu Turčije v skupnost za energijo; je zadovoljen, da je Turčija podpisala mednarodni sporazum o plinovodu Nabucco, saj je njegovo izvajanje še vedno ena najpomembnejših prednostnih nalog Evropske unije na področju energetske varnosti, in poziva k odprtju energetskega poglavja v pristopnih pogajanjih; obenem je seznanjen tudi s sodelovanjem Turčije, Rusije in nekaterih držav članic EU pri projektu Južni tok;

45.

poudarja, da je Turčija izjemno pomembna prehodna in ciljna država za nezakonito preseljevanje; poziva turško vlado, naj sprejme nujne ukrepe, s katerimi bi zagotovila upoštevanje mednarodnih pravic o varstvu in sprejemu migrantov in prosilcev za azil; pozdravlja ponoven začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb ter poziva Turčijo, naj medtem v celoti izvaja veljavne dvostranske sporazume z državami članicami o ponovnem sprejemu; poziva turško vlado, naj na področju upravljanja preseljevanja, boja proti čezmejnemu kriminalu in trgovine z ljudmi okrepi sodelovanje z EU; v zvezi s tem je seznanjen s prizadevanji Turčije za sklenitev delovnega dogovora z agencijo Frontex;

46.

ugotavlja, da je Turčija zunanjepolitično vedno dejavnejša in ceni njena prizadevanja za prispevanje rešitev na različnih kriznih območjih; poziva turško vlado, naj okrepi usklajevanje zunanje politike z Evropsko unijo, zlasti glede Irana; priznava vlogo Turčije kot pomembne partnerice EU pri uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev EU v črnomorski in srednjeazijski regiji ter na širšem Bližnjem vzhodu; poziva Komisijo in Svet, naj bolje izkoristita možnost tesnih odnosov med EU in Turčijo v teh regijah;

47.

ceni stalen prispevek Turčije k operacijam evropske varnostne in obrambne politike in Nata; vseeno obžaluje, da strateško sodelovanje med EU in Natom, ki bi preseglo okvire sporazuma Berlin plus, še naprej ovirajo ugovori Turčije, to pa ima negativne posledice za varnost razmeščenega osebja EU, zato poziva Turčijo, naj čim prej odpravi te ugovore;

48.

ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije h globalnemu večstranskemu sistemu in okrepi sodelovanje v tem sistemu;

49.

poziva visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj analizira sinergije v zunanji politiki Evropske unije in Turčije in z njihovo izrazitejšo rabo prispeva k svetovni varnosti in stabilnosti;

50.

odločno poziva Turčijo, naj ravna pragmatično in stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila uspešna pogajanja med grškimi in turškimi voditelji na Cipru, ki se bližajo odločilni fazi; ugotavlja, da je to morda zadnja priložnost za razrešitev dolgoletne razdelitve otoka; pozdravlja pozitivno stališče generalnega sekretarja Združenih narodov o vztrajnih prizadevanjih voditeljev obeh skupnosti na Cipru, gospodov Hristofiasa in Talata, da bi dosegla celovito rešitev;

51.

meni, da bo rešitev ciprskega vprašanja prinesla večjo stabilnost, blaginjo in varnost v vzhodno Sredozemlje, omogočila naglo izboljšanje odnosov med EU in Natom ter ponovno zagnala pristopni proces Turčije k EU; zato predlaga, da se Turčija, skupaj s porokoma Združenim kraljestvom in Grčijo, zaveže, da bo podprla vsak sporazum, ki ga bosta glede ponovne združitve Cipra dosegla voditelja Christofias in Talat in ki ga bo odobril Varnostni svet ZN;

52.

je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 16/2009, ki navaja vrsto pomanjkljivosti pri upravljanju predpristopne pomoči za Turčijo; ugotavlja pa, da so glede na oceno Sodišča revidirani projekti dosegli predvidene rezultate in da bodo ti rezultati najverjetneje trajnostni; poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju pomoči v okviru instrumenta predpristopne pomoči izvaja priporočila iz poročila Računskega sodišča, pri čemer naj da prednost ciljem in posledično projektom, ki so v skladu z merili za pristop; od Komisije zahteva, da pripravi zlasti oceno o celotnem programu predpristopne pomoči in poroča Evropskemu parlamentu o njegovem izvajanju;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/67

A.

ker se lahko pri poškodbah z injekcijskimi iglami prenese več kot 20 življenjsko nevarnih virusov, med drugim hepatitis B, hepatitis C in HIV/aids, kar je velika zdravstvena težava,

B.

ker so poškodbe z injekcijskimi iglami in druge poškodbe, ki jih povzročijo ostri medicinski instrumenti, med najpogostejšimi in najresnejšimi tveganji za zdravstvene delavce po vsej Evropi; ob upoštevanju dejstva, da zaposleni v bolnišnicah in zdravstveni delavci pogosto tvegajo okužbe zaradi poškodb, povzročenih z iglami in drugimi ostrimi predmeti,

C.

ker so neodvisne študije pokazale, da se lahko večina tovrstnih poškodb prepreči z ustreznim usposabljanjem, boljšimi delovnimi razmerami in splošno rabo varnejših medicinskih instrumentov, vključno z mehanizmi za zavarovanje ostrih delov,

D.

ker strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropski uniji vsako leto zgodi več kot milijon poškodb z injekcijskimi iglami,

E.

ker je lahko psihološki in emocionalni vpliv po poškodbi z injekcijsko iglo ali drugim ostrim predmetom izredno velik, čeprav kasneje ne pride do okužbe, saj zadevni delavec in njegova družina več mesecev živijo v negotovosti glede zdravstvenih posledic poškodbe,

F.

ker pobuda, da bi z zakonodajno rešitvijo omogočili ustrezno zaščito evropskih zdravstvenih delavcev pred smrtno nevarnimi okužbami zaradi poškodb z injekcijskimi iglami in drugimi ostrimi medicinskimi instrumenti, izhaja iz zgoraj navedene resolucije z dne 6. julija 2006,

G.

ker močno primanjkuje medicinskega osebja, študije pa kažejo, da je eden od glavnih razlogov za neprivlačnost zdravstvenih poklicev velika nevarnost za zdravje, ki so ji ti poklici dnevno izpostavljeni; ker je bilo v evropskem poročilu o konkurenčnosti za leto 2004 ugotovljeno, da je vse večje pomanjkanje delavcev v zdravstvu v Evropski uniji še posebej zaskrbljujoče,

H.

ker bo uveljavitev okvirnega sporazuma pomemben prispevek k zaščiti zdravja in varnosti delavcev v bolnišnicah in zdravstvu,

I.

ker je v delovnem okolju bolnišnic in drugje, ker se izvajajo zdravstvene dejavnosti, treba zagotoviti najvišjo možno raven varnosti,

J.

ker bi se zakonodaja o socialnih vprašanjih morala izogibati postavljanju nepotrebnih upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi lahko ovirale razvoj malih in srednjih podjetij,

1.

pozdravlja dejstvo, da ga je Komisija zaprosila za mnenje, še zlasti, ker je temu vprašanju že dolga leta posvečal precej pozornosti;

2.

ugotavlja, da predlagana direktiva Sveta zajema najpomembnejše ugotovitve iz omenjene resolucije Parlamenta z dne 6. julija 2006;

3.

pozdravlja dejstvo, da sta pri sestavi okvirnega sporazuma enakovredno sodelovala HOSPEEM (European Hospital and Healthcare Employers' Association) in FSESP (Fédération Syndicale Européenne des Services Publics), ki jih Komisija priznava kot evropska socialna partnerja za bolnišnični in zdravstveni sistem;

4.

pozdravlja dejstvo, da okvirni sporazum vključuje klavzulo o minimalnih standardih, brez poseganja v obstoječe in prihodnje za delavce ugodnejše nacionalne predpise in predpise skupnosti; opozarja, da je državam članicam in/ali socialnim partnerjem treba dati proste roke in jih spodbuditi, naj sprejmejo dodatne ukrepe, ki bi bili ugodnejši za delavce v tem sektorju;

5.

priporoča, naj se ukrepi, opredeljeni v predlagani direktivi, nujno sprejmejo in izvajajo, saj zadevni delavci čakajo že več kot pet let, odkar je bila Komisija prvič opozorjena na to pomembno vprašanje;

6.

poziva Komisijo, naj sestavi in izda smernice, ki naj spremljajo sporazum, in tako pripomore k nemotenemu njegovemu izvajanju v vseh državah članicah;

7.

poziva Komisijo, naj spremlja postopek izvajanja sporazuma in naj Evropski parlament redno obvešča o njegovem poteku;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in socialnim partnerjem, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/69

A.

ker je pojem svobode in neodvisnosti medijev bistveni del pravice do svobode izražanja, zapisane v splošni deklaraciji o človekovih pravicah,

B.

ker je svoboda medijev izjemno pomembna za demokracijo ter spoštovanje temeljnih svoboščin, saj ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju svobode izražanja mnenj in idej v spoštovanju pravic manjšin, tudi politične opozicije, ter prispeva k učinkovitemu sodelovanju ljudi v demokratičnih procesih ter s tem omogoča izvedbo svobodnih in poštenih volitev,

C.

ker je pravica javnosti do prejemanja informacij iz pluralističnih virov temeljnega pomena za demokratično družbo ter sodelovanje državljanov v političnem in družbenem življenju države,

D.

ker se obveznost predvajanja vseh govorov voditelja države v celoti, ki jo vsem medijem nalaga zakon o družbeni odgovornosti na radiu in televiziji, ne sklada s temi načeli pluralizma,

E.

ker člena 57 in 58 venezuelske ustave zagotavljata svobodo izražanja, sporočanja in obveščanja,

F.

ker morajo mediji spoštovati zakonske določbe, zaprtje medijske hiše pa bi moral biti zadnji izhod ter ukrep, ki se ga izvede samo, ko so dana vsa zagotovila za pošten postopek, tudi pravica do obrambe in pritožbe na neodvisnem sodišču,

G.

ker je predsednik Hugo Chávez maja 2007 ukinil odprti signal postaje Radio Caracas Televisión, kanal pa se je moral preoblikovati v mednarodnega, da je lahko oddajal signal prek kabelske televizije,

H.

ker so se zaradi prenehanja oddajanja tega kanala začeli prvi protesti študentskega gibanja,

I.

ker je vlada Huga Cháveza 1. avgusta 2009 odredila zaprtje 34 radijskih postaj, in sicer je zavrnila podaljšanje njihovih dovoljenj,

J.

ker je predsednik Chávez januarja 2010 ukazal ukinitev oddajanja postaje RCTV International (RCTV-I) ter petih drugih kabelskih in satelitskih televizijskih programov (TV Chile, Ritmo Son, Momentum, America TV in American Network), potem ko niso prenašale uradnega predsedniškega govora ob 52. obletnici strmoglavljenja Pereza Jimeneza, in ker sta dve od teh postaj, America TV in RCTVI, še vedno prepovedani,

K.

ker je nova ukinitev sprožila nov val študentskih protestov, ki jih je policija v številnih zveznih državah in mestih ostro zatrla, v teh dogodkih pa sta v mestu Mérida umrla mlada študenta, na ducate pa je bilo ranjenih,

L.

ker je namen teh ukrepov pridobiti nadzor nad mediji ter jih utišati, če že ne okrniti demokratičnih pravic do svobode izražanja in obveščanja,

M.

ker je Organizacija ameriških držav prek Medameriške komisije za človekove pravice posvarila, da ima novi korak prekinitve oddajanja kanalov velikanske posledice za pravico do svobode izražanja,

N.

ker je predsednik Chávez pred nedavnim izjavil, da uporaba spletnih socialnih mrež, kot je Twitter, in interneta ter pošiljanje sporočil prek mobilnih telefonov za kritiziranje njegovega režima ali nasprotovanje njemu „predstavlja terorizem“,

O.

ker je cilj reforme zakona o znanosti in tehnologiji, o kateri sedaj razpravlja venezuelska narodna skupščina, urediti „informacijska omrežja“ tako, da bi to lahko vodilo do cenzure interneta,

P.

ker je Venezuela podpisala mednarodni pakt o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah ter ameriško konvencijo o človekovih pravicah,

Q.

ker je Venezuela država z največjimi zalogami energije v Latinski Ameriki in ker bi ukrepi, kot sta samovoljna zaplemba in razlastitev, nekateri med njimi z vplivom na interese EU, ogrozili osnovne socialne in ekonomske pravice državljanov,

R.

ker je nekaj voditeljev blizu predsedniku Chávezu, kot so podpredsednik in minister za obrambo Ramón Carrizález, ministrica za okolje Yubiri Ortega in predsednik centralne banke Eugenio Vázquez Orellana, pred kratkim podalo odstopne izjave,

S.

ker poročilo organizacije Transparency International za leto 2009 Venezuelo uvršča med države z največ korupcije na svetu,

T.

ker prikrito ozračje negotovosti ter stopnja kriminala in nasilja, zaradi katere sta Venezuela in njena prestolnica Caracas postali eno najnevarnejših območij na svetu, povzročata zaskrbljenost med ljudmi v Venezueli,

U.

ker številne žalitve, grožnje in napadi, ki jih predsednik Chávez naperja proti državnim in mednarodnim voditeljem, povzročajo nelagodje ter številne nepotrebne napetosti, ki so v nekaterih primerih celo povzročile ukaz za mobilizacijo vojske zaradi morebitne vojne s Kolumbijo,

1.

je pretresen ob smrti dveh mladih študentov Yonisia Carrilla in Marcosa Rosalesa med protesti v Méridi ter poziva oblasti, naj izvedejo preiskavo o vzrokih za smrt teh mladeničev, ter poziva, naj krivce obravnava sodni sistem;

2.

obžaluje odločitev vlade, da omenjenim kanalom ne bo več dovolila oddajanja v Venezueli, ter jo poziva, naj ju ponovno dovoli;

3.

poziva venezuelske oblasti, naj pregledajo to odločitev ter obveznost predvajanja vseh govorov voditelja države v celoti;

4.

opozarja vlado Bolivarske republike Venezuele, da je dolžna spoštovati svobodo izražanja in mnenja ter svobodo tiska, saj jo k temu zavezuje lastna ustava ter različne mednarodne in regionalne konvencije in listine, katerih podpisnica je;

5.

poziva vlado Venezuele, naj v imenu načela nepristranskosti države zagotovi enako obravnavo pred zakonom za vse medije, tudi internet, v zasebni ali javni lasti in ne glede na vse politične ali ideološke pomisleke;

6.

meni, da bi morali venezuelski mediji zagotavljati pluralistično poročanje o političnem in družbenem življenju v Venezueli;

7.

meni, da bi se morala nacionalna komisija za telekomunikacije dokazati kot neodvisna od političnih in ekonomskih oblasti ter zagotoviti pošten pluralizem;

8.

poziva venezuelsko vlado, naj bo zavezana vrednotam pravne države ter naj spodbuja, ščiti in spoštuje pravico do svobode izražanja, tudi na internetu, in do svobode zbiranja;

9.

poudarja, da mora v skladu z medameriško demokratično listino Organizacije ameriških držav v demokraciji poleg nedvomne in nujne legitimnosti prevzema oblasti, temelječe in pridobljene na volitvah, obstajati tudi legitimnost izvajanja oblasti, ki mora temeljiti na spoštovanju pluralizma, veljavnih pravilih, veljavni ustavi, zakonih ter pravni državi kot zagotovilu za v polnosti delujočo demokracijo, to pa nujno vključuje tudi spoštovanje miroljubne in demokratične politične opozicije, zlasti če je bila ta opozicija izvoljena na volitvah ter ima mandat ljudstva;

10.

je globoko zaskrbljen, ker vlada predsednika Huga Cháveza očitno drsi v avtoritarnost, njena dejanja pa so usmerjena v oslabitev demokratične opozicije ter omejitev pravic in svoboščin državljanov;

11.

poziva venezuelsko vlado, naj glede na parlamentarne volitve 26. septembra 2010 spoštuje pravila demokracije ter načela svobode izražanja, zbiranja, združevanja in volitev;