3.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 326/2

Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o dostopu mladih do kulture

2010/C 326/02

SVET EVROPSKE UNIJE –

1. OB SKLICEVANJU NA

—	Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje z namenom vključevanja kulture v vse učne dejavnosti v šolah, mladinskih organizacijah in institucijah za usposabljanje;

—	Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (1) in strateške cilje, kot tudi sklepe Sveta o delovnem načrtu za kulturo 2011–2014 (2);

—

Resolucijo Sveta z dne 27. novembra 2009 o sprejetju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), v kateri je navedeno, da bi bilo treba spodbujati ustvarjalnost in inovacijske zmogljivosti mladih z bolj kakovostnim dostopom do kulture in participacijo v kulturi in kulturnem izražanju že v zgodnjem otroštvu, s čimer se spodbujajo osebnostni razvoj, boljše učne sposobnosti, medkulturne veščine, razumevanje in spoštovanje kulturne raznolikosti ter pridobivajo nove in prožne spretnosti in znanja za prihodnje možnosti zaposlitve;

—	Sklepe Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije: razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti otrok in mladih s kulturnim izražanjem in dostopom do kulture, vključno s šestimi prednostnimi nalogami.

2. POZDRAVLJA

—	dodatno znanje o mladih in kulturi, kot je študija, ki jo je naročila Evropska komisija, o dostopu mladih do kulture (3).

3. POUDARJA

—	dva glavna vidika dostopa mladih do kulture: mladi kot uporabniki, kupci, potrošniki in občinstvo; in mladi, ki dejavno sodelujejo kot udeleženci in oblikovalci umetnosti in kulture,

—	pomen navedenega za dobro sodelovanje med področjem mladih in področjem kulture,

—	pomen znanja, spodbujanja, prepoznavnosti in uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z digitalizacijo kulturne vsebine, za namene povečanja dostopa mladih do kulture,

—	da gre pri dostopu mladih do kulture tudi za izkušnjo samoizražanja, osebnega razvoja in samozavesti, inovativnosti in ustvarjalnosti, uživanja ter za odprtost do drugih kultur, vključno s kulturno dediščino Evrope,

—	pomen vseživljenjskega razvoja kulturnih kompetenc mladih in vseh zadevnih zainteresiranih strani, saj so te povezane z drugimi ključnimi kompetencami,

—	pomen kulture kot sredstva za spodbujanje socialne vključenosti, enakosti in dejavne participacije mladih, pa tudi sredstva za boj proti diskriminaciji in revščini.

4. ZATO POZIVA IN SPODBUJA KOMISIJO IN DRŽAVE ČALNICE, NAJ ZNOTRAJ SVOJIH PRISTOJNOSTI

—	upoštevajo vsa priporočila navedene študije,

—

v okviru perspektive vseživljenjskega učenja ter z uporabo ciljno usmerjenih programov vsem mladim olajšajo dostop do kulture, zmanjšajo s tem povezane ovire iz študije (npr. finančne, jezikovne, časovne in geografske omejitve), pri tem pa upoštevajo vlogo kulturne in umetnostne vzgoje in usposabljanja vseh mladih že v zgodnjem otroštvu,

—	spodbujajo oblikovanje dolgoročnih usklajenih politik za dostop mladih do kulture na vseh ravneh z jasnim mladinskim vidikom, na primer s spodbujanjem partnerstev in stikov med ustvarjalnim sektorjem in zainteresiranimi stranmi na področju mladine in izobraževanja ter na drugih zadevnih področjih,

—

poglobijo znanje o dostopu mladih do kulture (npr. z Eurobarometrom v poročilu EU o mladih) in podprejo raziskave na področju mladinskih kultur, ustvarjalnosti in kulturnega državljanstva. V zvezi s tem je pomembno opredeliti potrebe mladih pri njihovem dostopu do kulture in razvoj kulturnih praks mladih,

—	izmenjujejo in spodbujajo izkušnje, prakse in informacije vseh zadevnih zainteresiranih strani na vseh ravneh, povezanih z dostopom mladih do kulture, tj. s spodbujanjem mobilnosti pri učenju za vse mlade ter mladinske delavce in mladinske vodje ter z uporabo IKT in medijev,

—	podpirajo kakovostno izobraževanje, usposabljanje in krepitev zmogljivosti mladinskih delavcev in mladinskih vodij, umetnikov in drugih kulturnih delavcev, učiteljev in vseh drugih zadevnih zainteresiranih strani, ki sodelujejo na področju dostopa mladih do kulture,

—	spodbujajo dostop mladih do kulture kot sredstva za spodbujanje socialne vključenosti, enakosti in dejavne participacije mladih, pa tudi sredstva za boj proti diskriminaciji in revščini,

—	spodbujajo 6 prednostnih nalog iz sklepov Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije,

—	kar najbolje izkoristijo ustrezne obstoječe programe, instrumente in evropska omrežja (npr. Evropsko združenje za mladinske kartice), vključno z evropskimi strukturnimi skladi, da bi spodbujali navedene cilje.

(1) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(2) Sprejeti bodo 18. novembra 2010.

(3) Interarts EACEA/2008/01 (UL 2008/S 91-122802).

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 326/5

Sklepi Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje

2010/C 326/04

SVET EVROPSKE UNIJE –

1. OB SKLICEVANJU NA:

Politično ozadje tega vprašanja, ki je razvidno iz Priloge, in zlasti na:

—

izjavo, ki je priložena sklepom Evropskega sveta z dne 7. do 9. decembra 2000, v kateri je navedeno, da je šport človekova dejavnost, ki temelji na osnovnih družbenih, vzgojnih in kulturnih vrednotah in ima pomembno vlogo pri vključevanju, udeležbi v družbenem življenju, strpnosti, sprejemanju drugačnosti in spoštovanju pravil (1),

—	Sklep št. 291/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o uvedbi Evropskega leta izobraževanja s športom 2004 (2),

—	Sklep št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (3).

2. POZDRAVLJAJOČ:

—	dejstvo, da je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (4)1. decembra 2009 šport postal ena od pristojnosti Evropske unije, zato je treba nadalje razvijati evropsko razsežnost v športu in pri tem upoštevati zlasti njegovo družbeno in vzgojno vlogo,

—	namero Evropske komisije, da sprejme sporočilo o Lizbonski pogodbi in športu do konca leta 2010.

3. SE ZAVEDA NASLEDNJEGA:

1.	Skupne prednostne naloge, kot so večja zaposlenost, socialna vključenost, enakost spolov, enak dostop do infrastrukture in storitev, medgeneracijska solidarnost in medkulturni dialog, potrebujejo močnejšo podporo po vsej Evropski uniji, med drugim tudi na področju športa.

Šport je za številne državljane EU zelo pomemben in ima zaradi svojega velikega potenciala za socialno vključevanje, ki je mogoče v športu in prek športa, pomembno družbeno vlogo. To pomeni, da udeležba v športnih ali fizičnih dejavnostih na različne načine prispeva k vključevanju v družbeno življenje. Vključevanje v športu pomeni kombinacijo „športa za vse“, enakega dostopa do športa, enakih možnosti v športu ter različnih športnih priložnosti in športne infrastrukture, ki ustrezajo povpraševanju; socialno vključevanje prek športa pa pomeni vključujočo udeležbo v družbi, razvoj skupnosti in okrepljeno socialno kohezijo.

Športno udejstvovanje lahko pomembno prispeva k vprašanjem javnega interesa, kot je socialno vključevanje. V tem smislu poklicni in ljubiteljski športniki pa tudi športni klubi dajejo zgled družbi, zlasti mladim, druge športne organizacije in organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s športom, pa prav tako prispevajo k socialnemu vključevanju v športu in prek njega.

4.	Dostop do različnih športnih dejavnosti in udeležba v njih sta pomembna za osebni razvoj, posameznikov občutek identitete in pripadnosti, telesno in duševno blagostanje, zmožnost samostojnega odločanja, socialne kompetence in mreže, medkulturno komunikacijo in zaposljivost.

5.	„Evropske konference o športni udeležbi na lokalni ravni: socialna vključenost in boj proti revščini“, ki je bila 13. in 14. oktobra v Leuvnu v Belgiji in ki je pokazala, da ima šport pomembno vlogo pri socialnem vključevanju prikrajšanih skupin, zlasti na lokalni ravni.

4. OPREDELJUJE, OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI, NASLEDNJE SKUPNE PREDNOSTNE NALOGE Z NAMENOM SPODBUJANJA SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA V ŠPORTU IN PREK ŠPORTA:

4.1

Podpreti je treba načelo „šport za vse“ na podlagi enakih priložnosti, in sicer:

1.	s povečanjem splošne udeležbe v športu in s spodbujanjem čim več državljanov, vključno z mladimi, k telesnim dejavnostim;

2.	z namenjanjem posebne pozornosti osebam, ki trenutno niso telesno aktivne, predvsem v socialno prikrajšanih skupinah;

z upoštevanjem dejstva, da je dostop do „športa za vse“ pomemben, vključno z dostopnostjo in razpoložljivostjo športnih objektov, infrastrukture in prizorišč čim več ljudem, zlasti invalidom, in da je pomembno, da se lahko invalidi enako kot drugi udeležujejo rekreativnih in športnih dejavnosti ter dejavnosti za prosti čas;

4.	s spodbujanjem enakosti spolov v športu, zlasti glede dostopa do športa in zastopanosti v organih odločanja, ter z uporabo aktivnih ukrepov proti stereotipom na podlagi spola.

4.2

Bolje je treba izkoristiti potencial športa kot prispevka k razvoju skupnosti, socialni koheziji in vključujoči rasti, in sicer:

1.	s posebnim poudarkom na uporabi športa za spodbujanje vključevanja prikrajšanih skupin v družbo, tako da bi oblikovali bolj povezane skupnosti;

s priznanjem dejstva, da znanja, spretnosti in kompetence, kot so disciplina, timsko delo in vztrajnost, pridobljene v okviru dejavnosti priložnostnega učenja v športu, vključno s prostovoljnimi dejavnostmi, povečujejo zaposljivost, in s krepitvijo pridobivanja navedenih znanj, spretnosti in kompetenc;

3.	s priznanjem gospodarskega, zaposlitvenega in učnega potenciala športa za prispevanje k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ki je potrebna za dosego trajnostne prihodnosti.

4.3

Podpreti je treba izmenjavo strategij in metodologij med državami, da bi se bolje izkoristil potencial športa za socialno vključevanje na nacionalni in evropski ravni, in sicer:

1.	s spodbujanjem ustvarjanja mrež med državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi in z zagotavljanjem njihovega sodelovanja, zlasti v zvezi z vzajemno izmenjavo znanja in najboljših praks;

2.	s podpiranjem raziskav in analiz odnosa med športom in socialno vključenostjo za oblikovanje analitičnega okvira, ki temelji na dokazih, pridobljenih v praksi, pri čemer se posebna pozornost nameni prikrajšanim skupinam in njihovemu socialnemu vključevanju prek športa;

3.	s spremljanjem in oceno obstoječih politik, da se olajša sprejemanje odločitev in se izboljšajo prihodnji ukrepi, pri čemer se upoštevajo stališča zadevnih udeleženih strani.

5. V ZVEZI Z NAVEDENIM ZATO POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI TER OB UPOŠTEVANJU POSEBNE NARAVE ŠPORTA:

1.	spodbujajo sodelovanje na področju športa po načelu „šport za vse“, ki temelji na enakem dostopu in enakih možnostih, zlasti za osebe, ki niso telesno aktivne, pri čemer je prednostna naloga socialno vključevanje v športu in prek njega;

2.	spodbujajo ukrepe, v katerih so tesno povezani šport in sektorji, ki se ukvarjajo z vprašanjem socialne vključenosti, in povečajo zanimanje za šport med osebami, ki niso telesno aktivne;

3.	spodbujajo osebe iz prikrajšanih skupin k udeležbi v športu in hkrati zagotavljajo, da se ti posamezniki z ustvarjanjem novih socialnih mrež in pridobivanjem novih znanj in spretnosti prek športa vključujejo v družbo;

4.	spodbujajo medkulturni dialog, tako da osebe drugačne kulturne pripadnosti prek športa vključujejo v družbo;

5.	spodbujajo ukrepe za socialno vključevanje invalidov v športu in prek športa, vključno z boljšo infrastrukturo in boljšim dostopom do športnih objektov in prizorišč, pa tudi raziskave v zvezi s specializiranimi športnimi napravami, in se osredotočijo na šport;

6.	spodbujajo ukrepe, ki bodo vprašanja enakosti spolov, zlasti enak dostop obeh spolov do ključnih funkcij v organih odločanja, postavili v središče s športom povezanih dejavnosti, in obravnavajo šport v zvezi z vlogo spolov, kakor je določeno v Strategiji za enakost žensk in moških 2010–2015 (5);

vzpostavijo načine za obveščanje in sodelovanje z drugimi zadevnimi področji politike in službami tako v različnih institucijah EU kot tudi med njimi ter v državah članicah, pri tem pa posebno pozornost namenijo pozitivnemu prispevku športa k socialnemu vključevanju in šport vključijo v zadevne akcijske načrte, kot je akcijski načrt za socialno vključenost in akcijski načrt za boj proti revščini;

8.	se zavzamejo za to, da bi se priložnostno učenje prek športa priznalo kot dopolnilo k formalnemu izobraževanju, saj omogoča pridobivanje konstruktivnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki so v povezavi s trajnostno in vključujočo rastjo potrebne za zaposljivost;

9.	ozaveščajo in poudarjajo pomen prostovoljstva v športu kot orodja za socialno vključevanje in načina za pridobivanje znanj in spretnosti, s čimer bi prispevali k zaposljivosti in koheziji, zlasti v okviru evropskega leta prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011);

10.

spodbujajo in podpirajo instrumente vzajemnega učenja, meddisciplinarne raziskave za oblikovanje analitičnega okvira, ki bo temeljil na dokazih, in izmenjavo znanja in najboljših praks, na primer s seminarji na visoki ravni ali srečanji skupin strokovnjakov o vprašanjih v zvezi s športom in socialno vključenostjo, in zagotovijo, da se rezultati teh dejavnosti učinkovito razširjajo in uporabljajo v praksi;

11.	v največji možni meri povečajo prispevek športa k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, zlasti prek vodilnih pobud, vključno z evropsko platformo za boj proti revščini;

12.	v sodelovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi spodbujajo socialno vključevanje in postanejo zgled zanj, in sicer s povezovanjem športa in projektov za socialno vključevanje, pri čemer je še poseben poudarek na lokalnih organizacijah, ki so v tesnem stiku z državljani;

13.	v sodelovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi spodbujajo učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev v EU, tudi v povezavi z morebitnimi prihodnjimi športnimi programi, da bi podprli proces socialnega vključevanja v športu in prek njega.

6. POZIVA KOMISIJO, NAJ:

1.	vprašanje socialnega vključevanja v športu in prek njega vključi med prednostne naloge za sodelovanje na področju športa in zlasti v prihodnje sporočilo Evropske komisije o Lizbonski pogodbi in športu;

zagotovi, da se socialno vključevanje v športu in prek njega obravnava kot ena od prednostnih nalog pri morebitnih prihodnjih predlogih za športne programe EU, in preuči možnosti za uporabo obstoječih skladov, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, ter programa Mladi v akciji in progama vseživljenjskega učenja, da bi podprli dejavnosti na področju športa;

3.	oceni učinkovitost dejavnosti na ravni EU, ki jih podpirajo pripravljalni ukrepi na področju socialnega vključevanja.

(1) SN 400/00.

(2) UL L 43, 18.2.2003, str. 1.

(3) UL L 298, 7.11.2008, str. 20.

(4) Člena 6 in 165 PDEU.

(5) COM(2010) 491 konč.

PRILOGA

Politično ozadje

1.	Sklepi Evropskega sveta z zasedanja v Nici z dne 7. do 9. decembra 2000, Priloga IV, Izjava o posebnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi (1).

2.	Sklepi spomladanskega zasedanja Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008 (2).

3.	Sklep št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (3).

4.	Izjava Evropskega sveta o športu z dne 11. in 12. decembra 2008, del Sklepov Evropskega sveta – Priloga 5 (4).

5.	Odločba 2010/37/ES Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011) (5).

6.	Sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010 (6).

7.	Bela knjiga Komisije o športu z dne 11. julija 2007 (7).

8.	Sporočilo Evropske komisije o Lizbonski pogodbi in športu (objavljeno bo novembra 2010).

(1) SN 400/00 ADD1 REV1 + ADD1 REV2 (de, it, en, el, pt).

(2) Dok. 7652/08, str. 9 (sklepi predsedstva).

(3) UL L 298, 7.11.2008, str. 20.

(4) Dok. 17271/08, priloga 5, str. 21.

(5) UL L 17, 22.1.2010, str. 43.

(6) EUCO 13/10.

(7) COM(2007) 391 konč., str. 4.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 326/9

Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o pobudi Mladi in mobilnost – celovit pristop za obvladovanje izzivov, s katerimi se srečujejo mladi

2010/C 326/05

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

strategije Evropa 2020, ki določa ambiciozne cilje za pametno, vključujočo in trajnostno rast, ki jih je treba uresničiti v prihodnjem desetletju in v katerih je izpostavljena zlasti potreba po ukrepih za izboljšanje stopenj izobrazbe, dvig stopenj zaposlenosti in spodbujanje socialnega vključevanja, ter ki opredeljuje poseben krovni cilj EU v zvezi z izobraževanjem (1), pa tudi druge v zvezi z zaposlovanjem (2), socialnim vključevanjem (3) ter raziskavami in inovacijami (4);

sklepov Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (5), ki ostajajo temelj za takšno sodelovanje in ki dopolnjujejo strategijo Evropa 2020 z izpostavljanjem ključnega prispevka, ki ga morata vložiti izobraževanje in usposabljanje pri reševanju številnih socialno-ekonomskih, demografskih, okoljskih in tehnoloških izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa, in ki določajo štiri strateške cilje (6), namenjene zagotavljanju trajnostne gospodarske blaginje in zaposljivosti ter osebnega, socialnega in poklicnega razvoja vseh državljanov;

resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (7), ki priznava, da je pospeševanje socialne in poklicne vključenost mladih žensk in moških bistven dejavnik za doseganje ciljev evropske strategije za rast in delovna mesta, skupaj s spodbujanjem osebnostnega razvoja, socialne kohezije in aktivnega državljanstva. Bistveno je vsem mladim ženskam in moškim omogočiti, da kar najbolje izkoristijo svoje sposobnosti. Zato resolucija poziva k posebnim pobudam na področju mladine, in sicer politikam in ukrepom, ki posebno pozornost namenjajo mladim na področjih, kot so neformalno učenje, participacija, prostovoljne dejavnosti, mladinsko delo, mobilnost in obveščanje, socialna vključenost, kultura in zdravje. Poziva tudi k pobudam, temelječim na celostnem pristopu, to je pobudam, ki omogočajo medsektorski pristop med mladinskimi politikami in drugimi ustreznimi področji politike;

države članice in Evropska unija bi morale v okviru strategije Evropa 2020 izvajati reforme, namenjene pametni in vključujoči rasti, to je rasti, ki temelji na znanju in inovacijah ter omogoča največjo možno mero participacije. Namenjene bi morale biti izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja, podpiranju raziskav ter spodbujanju inovacij in prenosu znanja po vsej EU. Pospeševale naj bi podjetništvo in pomagale pretvoriti ustvarjalne zamisli v inovativne proizvode, storitve in postopke, ki lahko ustvarijo rast, kakovostna in trajna delovna mesta, ozemeljsko, ekonomsko in socialno kohezijo ter pomagajo pri učinkovitejšem in bolj smotrnemu reševanju evropskih in svetovnih družbenih izzivov;

POZDRAVLJA:

sporočilo Komisije Mladi in mobilnost: pobuda za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji (8), ki postavlja mlade v središče okvirnega programa za EU;

V PRIČAKOVANJU TEGA, DA BO:

preučil predloge pobude, ki zagovarja tako ključne nove ukrepe kot okrepitev obstoječih dejavnosti v državah članicah in na evropski ravni, da bi mladim pomagali pri spoprijemanju s številnimi socialno-ekonomskimi izzivi in doseganju uspeha v družbi znanja;

PRIZNAVA, DA:

Je sicer blaginja Evrope v veliki meri odvisna od mladih, a se premnogi med njimi še vedno soočajo s precejšnjimi težavami pri uresničevanju svojega potenciala in zagotavljanju lastnega prispevka k družbi: preveč jih opusti šolanje brez kvalifikacij ali z nezadostnim znanjem, ne dobijo zaposlitve in se znajdejo v nevarnosti socialne izključenosti, kar posledično povzroča visoke stroške tako za posameznika kot za družbo kot celoto. Ureditev tega stanja zahteva bolj integriran, medsektorski pristop do izobraževanja in usposabljanja, mladine, zaposlovanja in socialnih politik, ki temelji na trenutnih prednostih in razvija učinkovite nove ukrepe.

Je za veliko držav članic izvajanje nacionalnih strategij in instrumentov za vseživljenjsko učenje, ki so bistveni za omogočanje tako mladim kot tudi odraslim, da pridobivajo, ohranjajo in širijo znanje, spretnosti in kompetence skozi celotno poklicno pot, še vedno izziv. Zlasti so potrebne prožnejše učne poti, ki ženskam in moškim v različnih življenjskih obdobjih omogočajo prehajanje med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, pa tudi med formalnim, neformalnim in priložnostnim učnim okoljem, ter ki lahko pritegnejo netradicionalne učence.

V prihodnjih letih bo za vse več delovnih mest potrebna visoka stopnja usposobljenosti (9), vendar pa ima EU trenutno nižji odstotek ljudi s terciarno ali enakovredno stopnjo izobrazbe (10) ter manjši delež raziskovalcev kot njeni tekmeci. Poleg tega bodo za inovacijsko sposobnost Evrope potrebna partnerstva znanja in močnejše povezave med izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami in podjetji, da se okrepi trikotnik znanja. To bo tudi sredstvo za zagotavljanje, da se bodo osebe na delovnih mestih, za katera se zahteva nižja usposobljenost, bolj sposobne prilagajati spreminjajočim se zahtevam trga dela.

Učna mobilnost lahko poleg uresničevanja osebnih in socialno-ekonomskih ciljev zagotovi koristen način za povečanje zaposljivosti in pridobivanje ali krepitev poklicnih, pedagoških, jezikovnih, medosebnih in medkulturnih kompetenc. Prav tako lahko prispeva k izboljšanju kakovosti izobraževalnih ustanov in sodelovanja med njimi. Čeprav programi in instrumenti politike EU pomembno prispevajo na tem področju, pa je še precej neizkoriščenega potenciala za učno mobilnost, ki je vse prevečkrat zgolj izjema. Za skupine, kot so mlajši odrasli učenci, učitelji, vodje usposabljanj in pedagoško osebje, bi bilo treba dejavno spodbujati možnosti za učno mobilnost v formalnem učnem okolju. Mlajši odrasli bi takšne priložnosti morali imeti na voljo tudi v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih. Treba je raziskati tudi nove inovativne oblike te mobilnosti, vključno z virtualno mobilnostjo, dostop do nje pa povečati ter posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam in enakosti spolov.

SE ZATO STRINJA, DA:

Bi pri prizadevanjih za cilje pobude Mladi in mobilnost morale Evropska komisija in države članice sodelovati v splošnem okviru strategije Evropa 2020 in hkrati zagotoviti skladnost z obstoječimi ureditvami, zlasti tistimi znotraj strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“), evropske strategije zaposlovanja in prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine. V teh okvirih ter v skladu z zadevnimi splošnimi načeli in cilji bi bilo treba izvajati ukrepe, spremljanje in postopke poročanja. Ukrepe je treba dobro usklajevati z vključenostjo in sodelovanjem zadevnih zainteresiranih strani na vseh ravneh, tudi s strukturiranim dialogom.

Integrirane smernice strategije Evropa 2020 (11) določajo okvir za usklajene politične ukrepe, od katerih večina sodi v pristojnost držav članic. Z ustreznim spremljanjem, vzajemnim učenjem in pripravo prispevka za zasedanja Evropskega sveta bi moral imeti Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport ključno vlogo pri izvajanju pobude Mladi in mobilnost ter širše strategije Evropa 2020, vključno s posebno nalogo doseganja krovnega cilja EU na področju izobraževanja in usposabljanja.

Potrebna so dodatna prizadevanja za pomoč mladim pri uresničevanju številnih socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se soočajo. Vendar bi se morala v času proračunskih omejitev ta prizadevanja osredotočiti na optimizacijo in racionalizacijo političnih ciljev in naložb, in sicer tako, da bi bili ti cilji in naložbe tesneje povezani s cilji Evrope 2020 in prednostnimi nalogami strateškega okvira „ET 2020“.

Četudi obseg obstoječih programov EU, kot so Vseživljenjsko učenje, Erasmus Mundus in Mladi v akciji, presega obseg pobude Mladi in mobilnost, bodo ti očitno pomembno prispevali k doseganju ciljev te pobude ter na splošno k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Pri oblikovanju naslednje generacije programov bi bilo treba upoštevati tako širok obseg programov kot njihov prispevek k pobudi.

Treba bi bilo dejavno spodbujati večjo mobilnost, tudi s tretjimi državami in državami kandidatkami, pri tem pa uporabiti ustrezne programe in mehanizme. Učna mobilnost bi morala imeti tudi kakovostno razsežnost in bi morala temeljiti na dobro razvitem sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje. Treba bi bilo tudi raziskati možnosti, ki jih ponujajo druge obstoječe oblike sodelovanja, da se izboljšata kakovost in pestrost mobilnosti. Vendar na mobilnost ne bi smeli gledati kot na cilj sam po sebi, temveč kot na sredstvo za boljše pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc ter za uresničevanje osebnih in družbenih izzivov.

SE NADALJE STRINJA, DA:

So za reševanje orisanih izzivov potrebni ukrepi v državah članicah in na evropski ravni, ki bodo – ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti – prispevali k doseganju širših ciljev in krovnih ciljev strategije Evropa 2020 ter z njo povezanih vodilnih pobud.

V okviru vodilne pobude Mladi in mobilnost bi bilo treba upoštevati naslednje vrste ukrepov:

Posebej v zvezi s področjem izobraževanja in usposabljanja:

—	spodbujanje popolnega izvajanja celovitih strategij za vseživljenjsko učenje,

—	zagotavljanje pridobitve ključnih kompetenc, ki jih vsakdo, še posebej pa tisti iz okolja z omejenimi možnostmi, potrebujejo za uspeh v družbi, ki temelji na znanju,

—	večanje udeležbe v terciarnem ali enakovrednem izobraževanju,

—	izboljšanje kakovosti in privlačnosti izobraževanja na vseh ravneh, zlasti visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

—	poudarjanje prednosti učne mobilnosti v smislu izpopolnejvanja v znanju, spretnostih in izkušnjah.

Posebej v zvezi s področjem mladine:

—	spodbujanje medsektorskega pristopa med mladinskimi politikami in drugimi ustreznimi področji politike.

—	izboljšanje kakovosti in obsega mobilnosti za vse mlade, zlasti za tiste z manj možnostmi, v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih.

—	spodbujanje učnih rezultatov, doseženih v neformalnem in priložnostnem učnem okolju, ter večje priznavanje teh, z namenom, da bi mlajši odrasli imeli lažji dostop do formalnega izobraževanja in usposabljanja ter trga dela.

—	spodbujanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju.

Posebej v zvezi s področjem zaposlovanja:

—

s politikami na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in zaposlovanja bi morali biti na usklajen način zajeti vsi koraki, ki jih morajo mladi opraviti pri prehajanju od izobraževanja k delu. Ključen prispevek politike zaposlovanja pri doseganju cilja 75-odstotne zaposlenosti, določenega v strategiji za rast in delovna mesta Evropa 2020, bi morala biti zmanjšanje brezposelnosti mladih in izboljšanje možnosti mladih za delo.

V SKLADU S TEM POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

v celoti izvedejo obstoječe ukrepe in razvijejo prihodnje politične pobude, namenjene doseganju širših ciljev pobude Mladi in mobilnost znotraj širšega konteksta strategije Evropa 2020 ter izpolnjevanju krovnega cilja EU, ki se posebej nanaša na izobraževanje in usposabljanje.

Države članice in Komisija bi pri tem morale:

1.	Zagotoviti tesno sodelovanje med vsemi sorodnimi področji politik, zlasti izobraževanja, mladine, socialnih zadev, zaposlovanja ter raziskav in inovacij, da bi raziskali, kakšne so možnosti za skupne cilje.

2.	Zagotoviti, da Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport ter druge ustrezne sestave Sveta v polni meri sodelujejo v strategiji Evropa 2020, zlasti tako, da Evropskemu svetu redno poročajo o napredku pri doseganju krovnih ciljev EU.

3.	Racionalizirati in zagotoviti popolno in učinkovito uporabo programov in proračunskih sredstev EU, po potrebi tudi tako, da jih povežejo z nacionalnimi in regionalnimi viri ter da razmislijo o uporabi evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter pomoči Evropske investicijske banke.

4.	Poskusiti čim bolj izkoristiti druge in po možnosti nove vire financiranja za spodbujanje učne in zaposlitvene mobilnosti.

5.	Upoštevati posledice teh sklepov pri naslednji generaciji programov EU in naslednjem finančnem okviru EU.

(1) Cilj zadeva dve področji: zmanjšati stopnje osipa v šolah na manj kot 10 % in v starostni skupini 30–34 let zvišati delež tistih, ki so zaključili terciarno ali enakovredno izobraževanje, na vsaj 40 %.

(2) Zagotoviti 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizko kvalificiranih delavcev ter boljšim vključevanjem zakonitih priseljencev.

(3) Vsaj 20 milijonov ljudi rešiti pred nevarnostjo revščine in socialne izključenosti.

(4) Izboljšati pogoje za raziskave in razvoj, zlasti z namenom, da se poveča celotni delež javnih in zasebnih vlaganj v tem sektorju na 3 % BDP.

(5) UL C 119, 28.5.2009.

(6) Cilj 1: Uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti; Cilj 2: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja; Cilj 3: Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva; Cilj 4: Krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.

(7) UL C 311, 19.12.2009.

(8) Dok. 13726/10.

(9) Delež delovnih mest, za katera bo potrebna visoka stopnja usposobljenosti, se bo povečal z 29 % v letu 2010 na 35 % v letu 2020 (po ocenah Cedefopa).

(10) Delež ljudi v EU s terciarno ali enakovredno izobrazbo je bil leta 2009 32,3-odstoten (Eurostat).

(11) Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 326/12

Menjalni tečaji eura (1)

2. decembra 2010

2010/C 326/06

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3155
JPY	japonski jen	110,97
DKK	danska krona	7,4521
GBP	funt šterling	0,84450
SEK	švedska krona	9,1531
CHF	švicarski frank	1,3160
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,0600
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,010
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	278,75
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7097
PLN	poljski zlot	4,0055
RON	romunski leu	4,3036
TRY	turška lira	1,9600
AUD	avstralski dolar	1,3614
CAD	kanadski dolar	1,3291
HKD	hongkonški dolar	10,2194
NZD	novozelandski dolar	1,7553
SGD	singapurski dolar	1,7248
KRW	južnokorejski won	1 512,04
ZAR	južnoafriški rand	9,1788
CNY	kitajski juan	8,7629
HRK	hrvaška kuna	7,4225
IDR	indonezijska rupija	11 857,07
MYR	malezijski ringit	4,1400
PHP	filipinski peso	57,464
RUB	ruski rubelj	41,2985
THB	tajski bat	39,524
BRL	brazilski real	2,2405
MXN	mehiški peso	16,3014
INR	indijska rupija	59,5850

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 326/13

SKLEP KOMISIJE

z dne 2. novembra 2010

o ustanovitvi evropskega foruma več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (e-izdajanje računov)

2010/C 326/07

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V strategiji Evropa 2020, kakor je bila opredeljena v sporočilu Komisije z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, je določena vizija evropskega socialnega tržnega gospodarstva za 21. stoletje, ki polno izkorišča gospodarske in družbene prednosti digitalne družbe.

(2)	Ena od vodilnih pobud strategije Evropa 2020, ki je določena v sporočilu Komisije z naslovom Evropska digitalna agenda (1), daje pomembno vlogo doseganju enotnega digitalnega trga z odpravo regulativnih in tehničnih ovir, zaradi katerih državljani ne morejo v celoti koristiti njegovih prednosti.

(3)

Zaradi tesne povezave med postopki izdajanja računov in plačevanja predstavlja vzpostavitev enotnega območja plačil v eurih (SEPA) izhodišče za interoperabilne evropske sisteme e-izdajanja računov. Ti sistemi lahko koristijo podjetjem in ponudnikom finančnih storitev zaradi boljše učinkovitosti in avtomatizacije dobavnih verig.

(4)	Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) od držav članic zahteva, da od 1. januarja 2013 spoštujejo načelo enake obravnave računov v papirni obliki in e-računov.

(5)

V sporočilu (3) Komisije z naslovom Izkoriščanje prednosti elektronskega izdajanja računov v Evropi je predlagana ustanovitev evropskega foruma več zainteresiranih strani, ki bo Komisiji pomagal pri usklajevanju ukrepov na ravni držav članic in opredeljevanju ukrepov na ravni Unije, da bi se olajšalo množično sprejetje e-izdajanja računov.

(6)	Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov na področju e-izdajanja računov ter opredeliti njene naloge in sestavo.

(7)

Glavni nalogi skupine bosta spremljanje uvedbe e-izdajanja računov in pomoč pri razvoju trga e-izdajanja računov v državah članicah. Povezati bi se morala z nacionalnimi formi več zainteresiranih strani ter posebno pozornost nameniti čezmejnemu vidiku e-izdajanja računov in uvedbi e-izdajanja računov s strani malih in srednjih podjetij.

(8)	Evropski forum več zainteresiranih strani o e-izdajanju računov bi morali sestavljati člani nacionalnih forumov ter predstavniki evropskih združenj uporabnikov, Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), Evropske centralne banke (ECB) in Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29.

(9)	Ne glede na Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (4) je treba za člane foruma določiti pravila o razkritju informacij.

(10)	Osebne podatke je treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(11)	Primerno je določiti obdobje uporabe tega sklepa. Komisija bo pravočasno proučila, ali bi bilo podaljšanje priporočljivo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Ustanovi se evropski forum več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (e-izdajanje računov), v nadaljnjem besedilu: forum.

Člen 2

Naloge

1. Naloga foruma je:

(a)	pomagati Komisiji pri spremljanju razvoja trga e-izdajanja računov ter ravni sprejetja e-izdajanja računov v sektorjih industrije in storitev v državah članicah;

(b)	spodbujati izmenjavo izkušenj in dobrih praks, ki omogočajo nastanek interoperabilnih rešitev na področju e-izdajanja računov;

(c)	opozarjati na težave, ki nastanejo zlasti pri čezmejnih transakcijah, in predlagati ustrezne rešitve;

(d)	podpirati in spremljati delo, ki vodi do sprejetja standardnega podatkovnega modela za e-račune.

2. Pri izvajanju svojih nalog forum upošteva rezultate prejšnjih dejavnosti, obstoječe delo in rešitve, zlasti v zvezi s pravnim okoljem, poslovnimi zahtevami in tehničnimi standardi, na področju e-izdajanja računov v javnem in zasebnem sektorju.

Člen 3

Posvetovanje

Komisija se lahko s skupino posvetuje o vseh zadevah v zvezi z:

(a)	drugimi zakonodajnimi pobudami, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije, da bi se obravnavale preostale ovire za uporabo e-izdajanja računov;

(b)	poslovnimi procesi v finančni dobavni verigi, ki bi lahko olajšali uvedbo e-izdajanja računov, zlasti na področju plačil in enotnega območja plačil v eurih (SEPA);

(c)	nacionalnimi in evropskimi ukrepi v podporo sprejetju e-izdajanja računov, zlasti s strani malih in srednjih podjetij.

Člen 4

Sestava

Forum sestavlja 63 članov:

(a)	po dva člana iz vsakega nacionalnega foruma več zainteresiranih strani;

(b)	šest članov evropskih združenj, ki zastopajo potrošnike, mala in srednja podjetja ter velika podjetja;

(c)	po en predstavnik iz Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), Evropske centralne banke (ECB) in Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 (6).

Člen 5

Članstvo – imenovanje

1. Komisija imenuje člane foruma v skladu z naslednjim:

1.	člani iz člena 4(a) so imenovani na podlagi predloga držav članic. Ti člani so imenovani kot predstavniki nacionalnega foruma več zainteresiranih strani;

2.	člani iz člena 4(b) so imenovani kot predstavniki organizacij iz člena 4(b). Službe Komisije bodo zagotovile uravnoteženo zastopanost med temi skupinami zainteresiranih strani;

3.	predstavniki iz člena 4(c) so imenovani na podlagi zadevnih predlogov CEN, ECB in Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29.

2. Člani so imenovani za tri leta.

3. Člane, ki ne zmorejo več učinkovito prispevati k razpravam skupine, dajo odpoved ali ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena ali člena 339 Pogodbe, je mogoče zamenjati za preostanek njihovega mandata.

4. Imena članov iz člena 4 so objavljena v registru strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov.

5. Osebni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 6

Delovanje

1. Forumu predseduje predstavnik Komisije.

2. Predstavnik Komisije lahko začasno povabi strokovnjake s posebnim znanjem o določeni zadevi na dnevnem redu, ki niso člani foruma, da sodelujejo pri delu foruma. Poleg tega lahko predstavnik Komisije podeli status opazovalca posameznikom, organizacijam v skladu z določbo 8(3) horizontalnih pravil o strokovnih skupinah in državam kandidatkam.

3. Člani foruma ter povabljeni strokovnjaki in opazovalci spoštujejo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti iz pogodb in njihovih izvedbenih pravil ter Pravilnik Komisije o varnosti v zvezi z zaščito tajnih podatkov EU iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom. Če teh obveznosti ne spoštujejo, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe.

4. Sestanki foruma potekajo v prostorih Komisije. Komisija zagotovi administrativne storitve. Sestankov foruma se lahko udeležujejo tudi drugi zainteresirani uradniki Komisije.

5. Forum po potrebi sprejme poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, ki ga je sprejela Komisija.

6. Komisija objavi ustrezne informacije o dejavnostih foruma v samem registru ali s povezavo iz registra na posebno spletno stran.

7. Ob koncu mandata foruma pripravi Komisija poročilo o napredku, ki ga je dosegel forum. Navedeno poročilo je na voljo javnosti.

Člen 7

Stroški sestankov

1. Člani foruma za svoje storitve niso plačani.

2. Potne stroške in dnevnice članov, ki nastanejo z dejavnostmi foruma, povrne Komisija v skladu s svojimi veljavnimi predpisi.

3. Navedeni stroški se povrnejo v mejah razpoložljivih sredstev, dodeljenih v okviru letnega postopka razporeditve sredstev.

Člen 8

Uporaba

Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2013.

V Bruslju, 2. novembra 2010

Za Komisijo

Michel BARNIER

Član Komisije

(1) COM(2010) 45.

(2) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(3) COM(2010) 712.

(4) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(6) Direktiva 95/46/ES, UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

3.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 326/17

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13)

2010/C 326/09

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, o katerih države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo tudi redna posodobitev na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve.

FRANCIJA

Zamenjava informacij, objavljenih v UL C 37, 14.2.2009 in UL C 99, 30.4.2009

Letališča

Nov mejni prehod:

Brive-Souillac

FINSKA

Zamenjava informacij, objavljenih v UL C 247, 13.10.2006

Kopenske meje (Finska–Rusija)

1.	Haapovaara (*)

Imatra

Inari (*)

4.	Karikangas (*)

5.	Karttimo (*)

6.	Kivipuro (*)

7.	Kokkojärvi (*)

8.	Kurvinen (*)

Kuusamo

10.	Leminaho (*)

11.

Niirala

12.

Nuijamaa

13.	Onkamo (*)

14.	Parikkala (*)

15.	Puitsi (*)

16.	Raja-Jooseppi

17.	Rajakangas (*)

18.	Ruhovaara (*)

19.

Salla

20.	Uukuniemi (*)

21.

Vaalimaa

22.	Vainikkala (železnica)

23.	Valkeavaara (*)

24.

Vartius

25.	Virtaniemi (*)

Pojasnilo:

Mejni prehodi temeljijo na Pogodbi med vlado Republike Finske in vlado Ruske federacije o skupnih mejnih prehodih (Helsinki, 11. marec 1994). Tisti, ki so označeni z zvezdico (*), se v skladu s Pogodbo le omejeno uporabljajo in so odprti za promet, če obstaja potreba po tem. Promet obsega skoraj izključno prevoz lesa. Večina mejnih prehodov je večino časa zaprtih.

Letališča

Enontekiö

2.	Helsinki-Hernesaari (izključno za helikopterski promet)

3.	Helsinki – Malmi

4.	Helsinki – Vantaa

Ivalo

Joensuu

Jyväskylä

Kajaani

9.	Kemi – Tornio

10.

Kittilä

11.

Kruunupyy

12.

Kuopio

13.

Kuusamo

14.	Lappeenranta

15.	Maarianhamina

16.

Mikkeli

17.

Oulu

18.

Pori

19.

Rovaniemi

20.	Savonlinna

21.

Seinäjoki

22.	Tampere – Pirkkala

23.

Turku

24.

Vaasa

25.

Varkaus

Meje na morju

Pristaniški prehodi za trgovske in ribiške ladje

Eckerö

2.	Färjsundet

Förby

Hamina

5.	Hanko (tudi za izletniške ladje)

6.	Haukipudas

Helsinki

Inkoo

Kalajoki

10.

Kaskinen

11.

Kemi

12.

Kemiö

13.	Kirkkonummi

14.

Kokkola

15.

Kotka

16.	Kristiinankaupunki

17.	Lappeenranta

18.

Loviisa

19.

Långnäs

20.	Maarianhamina (tudi za izletniške ladje)

21.	Merikarvia

22.

Naantali

23.	Nuijamaa (tudi za izletniške ladje)

24.

Olkiluoto

25.

Oulu

26.

Parainen

27.

Pernaja

28.	Pietarsaari

29.

Pohja

30.

Pori

31.

Porvoo

32.

Raahe

33.

Rauma

34.

Salo

35.

Sipoo

36.	Taalintehdas

37.	Tammisaari

38.

Tornio

39.

Turku

40.	Uusikaupunki

41.

Vaasa

Obalne postaje, ki delujejo kot mejni prehodi za izletniške ladje:

1.	Haapasaari

Hanko

3.	Maarianhamina

4.	Nuijamaan satama

Santio

6.	Suomenlinna

Obalne postaje, ki delujejo kot mejni prehodi za hidroplane:

Hanko

Kotka

3.	Maarianhamina

Porkkala

5.	Suomenlinna

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.326.slv
Uradni list Evropske unije		C 326

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 3. december 2010

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2010/C 326/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5978 – GDF Suez/International Power) ( 1 )	21

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2010/C 326/01	Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o evropskem in mednarodnem programu politike o otrocih, mladih in pravicah otrok	1

2010/C 326/02	Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o dostopu mladih do kulture	2

2010/C 326/03	Sklep Sveta z dne 2. decembra 2010 o imenovanju dveh članov upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije	4

2010/C 326/04	Sklepi Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje	5

2010/C 326/05	Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o pobudi Mladi in mobilnost – celovit pristop za obvladovanje izzivov, s katerimi se srečujejo mladi	9

	Evropska komisija
2010/C 326/06	Menjalni tečaji eura	12

2010/C 326/07	Sklep Komisije z dne 2. novembra 2010 o ustanovitvi evropskega foruma več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (e-izdajanje računov)	13

	Računsko sodišče
2010/C 326/08	Posebno poročilo št. 8/2010 – Izboljševanje prevozne zmogljivosti na vseevropskih železniških oseh: ali so bile investicije EU v železniško infrastrukturo uspešne?	16

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2010/C 326/09	Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13)	17


	(1) Besedilo velja za EGP